\\\\\-1 \\\\\\\\\O<\\\\\0E0kO*'\\\\\\\O>\\\\\14kO 'O hange ko e laoia 'Io, ko e angata'e'ofa ia ko e malu maa hoku ma'u lelei :no::no: GOOTHI GOOTHI ma thama... Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! ... Geɗe ɗiɗi haɗata en juutnaade e ciimtol nguurndam makko. Ko adii fof ko waasde en wonde fannuyaŋke daartol, teeŋti e daartol diine e kaŋde e nder Fuuta. Kono ɓuri teeŋtinde daɓɓinago... ...e leɗɗe. Ena anndaa kadi oo bannge e leydi ndii ena wula no feewi, kadi ena sukka leɗɗe.[ma en ngartoy daartol cumuuji]... Nanaama e jaayndeeji walla laylayte renndo wonde addi cumu nguu ko... 3. COFTAL NGAANDI: Tigilde Kelme adannde e ndee hitaande yettiima ɗoo! 4. GANNDE KESE: Ɓeydude faamamuuya kuutorɗe goodaaɗe e ɗemngal Pulaar-Fulfulde ngal ...kañum dognata cinndel ngel. Firefox OS woni yuɓɓo huuɓnungo (OS) adanngo waɗngo Pulaar e daartol cinnde! Ko fartaŋŋe moolanaaɗo keɓ-ɗen ɗoon. Heewɓe e mon njiyi nate ɗee e F... ...aaba Maal puccu ɓurngu tiiɗde e nder winndere ndee, ngu hono mum kadi meeɗaani soodaneede naalanke ko daartol naalankaagal fuɗɗii koo. Caggal ooɗoo gorko Caamo ñaabinanaajo, ko Ba... Binndital kaayitaaji Moritani, Bonannde kala nde dow mum Daartol hollii ko ɓaleeɓe ngadii hoɗde e bannge rewo Afrik o kala, tuggi Esiip haa Rewo Moritani. Ngol hollii kadi, ko e tee 7. GANNE KESE: Cinndel e taable e ɗemngal Pulaar nattii wonde koyɗol! ...ar e winndere ndee. Ko oo fartaŋŋe teddi e hakkille, kaŋko hulɓinii sabu majjum wonde daawal mawngal e daartol ɗemngal men. Miijo woni e weɗaade, kisa maa taw nih ngon-mi ko e holɗude! Alaa, ba... ...ji Abuu Aan wuurii kadi woodii. O ɗalii ñaam-golluuje paayodinɗe, paarnorɗe, ŋarɗuɗe cuɗooje daartol Leñol. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, waɗa toon fooftorde makko, kanko e dennda... 9. RENNDO: Pennda Saar to Ŋawle, debbo e nder rewɓe! ... kisnugol pinal e finaa-tawaaji men. E ko ɓuri heewde, kala renndo walla kala leñol ina jogii e daartol mum worɓe e rewɓe ɓe ɓure mum’en ( neɗɗaŋkaagu, renndoyakooji, jikkuuj... ... momtude. Maa ngenndiyankaagal tesko gonal makko Nuwaadibu e golle maantiniiɗe ɗe o gollii kono kadi maa daartol won seede mo yeddotaako wonde o wonii meer dañɗo ko meeruuji ndañaani.... ... ɗee. Kadi won e dowlaaji maɓɓe keewɗi ɗo ɓe piyi Obamaa. Ɗiin ko dowlaaji ɗi ɓe meeɗaa waasde e daartol walla ɗi ɓe keewaani waasde, wano Nebraska (Romney 61- Obama 38), Arizona ( 53 - 46... ... Ibraahiima SAAR 14:45 - Naamne e jaabawuuji baɗte Firefox e pulaar 15:00 - Yeewtere Usmaan Yok "Daartol makko e Pulaar” 16:00 - Jimol "Maanditaare" (ittaama e ginol) 16:... ...e jumpata e tiitoonde ndee, JUULDE. Kono ɓooyaataani o honi ɓerɗe heɗiyankooɓe makko, o yiilti mbeɗu daartol haa e addiɓe e oon jamma, jamma mo jaasaa e nde Islaam, jamma tedduɗo mo Nulaaɗo m... ...; takkordi fayande sagginaande e oo kikiiɗe ɗoo e Librewiil. Nguu ñalngu maantiniingu e daartol Fulɓe, hono no Najiiru Hammee Sih, ɗowɗo hiirde ndee wowliri nii, woni &nt... 15. GANNDE KESE: Wanngorde geese Firefox (yamre betaa) yaltii e ɗemngal Pulaar-Fulfulde! ...an maa wanngorde lobbere. Wanngorde e nder banngorɗe Banngorɗe ena keewi kono nanndaani. E daartol ɓadingol, banngorɗe keewɗe ena ngoodnoo kono nde wonnoo ɗe njuɓɓiraano noon fof... ...muusde! Laawol makko fayde Inaal ngam mawninde fiɗtaali ɓaleeɓe waraaɓe toon ɓee ko sahaa teskinɗo e daartol hare ndimaangu e nder Muritani. E ngonɗoon laawol, o yaɓɓii e basaale pelle mawɗe... ...e hay so Sakozy haɓaama tigi. François Hollande yaltinii Farayse e duuɓi ɓurɗi mettude e daartol mum ɓadingol to bannge laamagol e hormaade sarɗiiji e ko luutndinooɓe ɓ... ... ɗemɗe ɗiɗi neeniije leydi ndi en mbiyii pulaar (fulfulde) e aarabeere. Ko waawi heen laataade fof maa daartol leydi ndi tesko wonde ko ngol cilol kaddiiɗo wudere (debbo)meeɗi toɗɗeede mawɗo ... ...quot;, wuro foŋiingo e dowri Marook ko mago makko arwaniingo ngo capanɗe jeegom hojom (60mn) fillotoo ko daartol suka debbo go’to maroknaajo mo duuɓi noogaas (d20) gontuɗo cuddiiɗo baaba mu... 23. DIINA: Mawningol jamma jibineede Ahmadaa e nder wuro Poorjentii (Gaboo) ...dam makko tedduɗam nii. Sabu oon faayndaare mum heen, ko ƴellitaade e daarti gonɗi heen, maa janngude e daartol maaniwol, daartol ɓennungol e nder sahaa, maa anndude yimɓe feeñnooɓe, mawn... ...llude ɓesngu mum'en. Ko ɗum waɗi cuusal ɓeydii e deedi sepooɓe ɓee haa oo ñalawma teskinɗo e daartol Ejipt mo Mubarak riiwaa e laamu. Ko ñalnde Naasaande 10 Colte sikkanoo ... Ko joli e lewru Bowte to Siidi Busiid ko huunde bettunde tigi nde ɗaminanooka e daartol dawrugol Tunisii Alla e no laamɗo janndinaaɗo oo, Ben Aali tamirnoo Tunisiinaaɓe muusde! Gila Ben Aa 26. KONNGO RD: Lumummbaa, Afrik ena woya haame maa haa hannde! ...elliti luggiɗinde miijooji mum e fannu daartiyankaagal haa teeŋti noon e murteende (revolution) Farayse, daartol leydi Ayti, Dowlaaji Dentuɗi Amerik e Dowlaaji Dentu Russie. Caggal ɗum Patrice Lum... ... mbiy-mi ko PULLO, gawlo askini Muusaa Mbaay nodduɗo Daande leñol oo haa boɗowal Maakama. O jaggi daartol Fuuta gila Jah-ooga haa yettii laamu almameeɓe e 1776. Ndaw juurgal e ndee hi... ...h, jaagorgal kalfinaangal faabo e ballondiral hakkunde leyɗeele. Pr. Iba Deer Caam haalii toon ko fayti e daartol ɓee ɗoo bannndiraaɓe haytinaaɓe. Caggal ɗum, ko gardiiɗo sete haytinaaɓ... 29. CELLAL: Kabaaru Belaa wonande winndere haa teeŋti e afriknaaɓe! ŋeeso Palɗoo e 2012 ? ... konngol mbelewelo ngol Kiristiyan Luuk, hooreejo ONG Initiative ŋeeso pali (MVI). O jokki, o wiyi: Daartol hollirii wonde, ŋeeso ɓuri wonde njogitaari ɓurndi moƴƴude ngam maɓde e momtude... Abuu Haaruuna Cuun lollirɗo Sammba Eli Cuun, jeyaa ko cuuɗi men Nabbaaji Siwol e nder Diiwaan Maatam, O jibinaa ko e hitaande 1967 caggal jibineede Annebi Isaa toon e Nabbaaji Siwol. Ko e nder ngo ...ewde ko naatni to diɗɗal Marsey; ɗum wonnoo ko hitaande 2009-2010. Ko ɗuum waɗi e nder daartol diɗɗal Barooɗe Senegaal ina teskini wonde ko kanko tan waɗi ɗuum, hay so tawii g... ...ire waktu 18 ŋakkuɗo seeɗa nde Pr Abubakri Muusaa Laam jogori yuɓɓinde e oo kikiiɗo teskinɗo e nder daartol darnde ngam ɓamtude pine kam e ɗemngal Fulɓe. Hiirde ndee koy fuɗɗiima sabu awlu... 34. PULAAGU.COM: Maanditaare jam kadi, kisal e jokkude darnde haa pulaar foola! ...009). Gila Colte 2009, lowre ndee diiñii ko Berlin (Allamaañ) to koɗnoowo biyeteɗo Strato. Daartol lowre ndee ena juuti sabu fuɗɗorii ko wiɗto ngam yaltinde alkule men e geese. Duu�... 36. GABOO: Jokkondiral e Fedde Sukaaɓe Fuuta rewo e worgo ... 2 Pulaagu.Com:Fedde Sukaaɓe Fuuta mboɗo sikki dañii duuɓi seeɗa, mbele aɗa waawi waɗande en daartol holi nde Fedde nde sosaa, holo payndaale joganooɗe e holi wonnooɓe jaale ɗe? Abb... ...ii e heɓde njaltudi maɗndi faayiide e kawre maɓɓe ɗe ɓe petti ɗii duuɓi kala. To baŋnge Holannda, daartol firlitiima e maɓɓe nde ngal kawral woni laawol tataɓol ko eɓe kawee e wattan kawg... ...jaltu hawɓe ko Oropnaaɓe meeɗaa nawde karaŋ wiinndere oo nde kawgel ngel yuɓɓinaa caggal Orop! Ngati daartol reftaaki hoore mum sabu ko ngol-ɗoo laawo woni go'o nde Orop nawata raay tawa wonaa ... ...fitinaaji? Kono Alla yettaama, haa jooni eɗen ɗaminii leydi Gine maa yaltir poolgu e ngoo suɓngo go'o e daartol leydi ndii. Sellu Daein Jallo, mo lannda UFDG , mawɗo jaagorɓe ɓennudɗo e... ... ngonaa fof ina cikki so Allah yantii heen maa Gine waklit goongira e goonga kelle jammaaji niɓɓi e nder daartol hanki mum, yolbina taltali dimaaɗi teeɗanoo potal hakkunde leƴƴi, hakkunde diiwan... ...dii limoore walla ɓuri heewde (38,6%), rewi heen Malenkooɓe (23,2%), rewti heen ko Susu (11%). “Daartol politikyankeewol Gine Gila e laamu Mohammed Seku Tuure haa heɓi Jeneraal Laasana Kon... ...aar e tugnaade e defte keewɗe binndaaɗe e nguurndam Manndelaa. Daarol ngol, eɗen mbaawi wiyde nih "daartol" Manndelaa heƴataa e CD gooto walla ɗiɗi walla nih sappo! Ko jubbude tan e ko... ...e naange, o haɗa ɗum anndeede walla anndireede no feewi. Ko waawi heen wonde goonga fof, hannde wontii Daartol. Seek Tijjaan Gaajo diwrii bibje mum keeriiɗe ngam ɗaɓɓude hoolaare ngenndi Seneg... Ko go'o e daartol ɗemngal men pulaar naatneede e resorde humpito ɗemɗe winndere wiyeteende CLDR (Common Locale Data Repository) nde fedde Unicode hesɗitinta hitaande kala! Ko e ndeen reso ...aɗo to ɓuri luggidde e nder ɓernde. Eɗen etoo addande banndiraaɓe ballal faade e leñol ngol. Daartol ngaddaten ngol noon araani yeddude daarti keddiɗi ɗii; yaama tawa ngol arata ko tee... ...gootaagu Afrik ena jogii fedde ganndal wiyeteende Académie Africaine des Langues. Mi ruttanoo daartol seeɗa. En meeɗiino ummaade ɗo e leydi hee mbiy-den yo en cos ɗoo ko wayi noon. E�... 50. MURITANI: Hol ko addani laamu nguu wuttude kadi e jaynge "aarabaagal"? (2) ...r Muritani e seŋngo "naamnal ngenndiwal" kadi. E rogere men adannde ndee , en njubbii ko yoni e daartol geɗe jowitiiɗe e gonndigal leƴƴi Muritani haa teeŋti e salaare safalɓe yoo pota... / Mum 2 Mum Laawol sappo goo ɓiiwol ngam mawningol tiggu haaraan haalirde Timtimol fm to diiwaan Maatam .Caggal nde ňalɗi njiilii haa arti e Wurosoogi ɗo fuɗɗorino ,sabaabu o noon ko ngam hirjinde rewɓe ɓesnooɓe waawde teddinde ŋeesagol to cuuɗi cafrirɗi baawɗi wonde fof e nder diiwaan o ngam teskaade maayɗeele jinnaaɓe e sukaaɓe . Kadi to bannge yonta hannde o hirjinde ɓe hol ko hoore hitaande juulɓe Muhar ram 1440 fergo Nulaaɗo mo jam e kise ngoni e mum hol to ňalawma naatirta ko ɓesnuɗo e daaɗe salaatu ko ndeen ɓiɗɗo o suɓatee rokkee njeenaari . Hikka noon ko biyeteeɗo Aamadu Moktaar kontee baaba mum tiggu o e Mariyam sih yummum tiggu heɓi ngalɗoo teddungal ɓiɗɗo o wiyetee ko Mohammadu . Teddiniraa ko Sammba Siree Jah gonnooɗo Meer wurosoogi . Tawtoraama denndaangal ɓesnunooɓe e duuɓi ɓennuɗi ɗi e sukaaɓe mumen . Kame ardiiɓe cuuɗi cellal e nder diiwaan o. Ko weltaare no feewi sabu gooto kala faamii naafoore nde. Previous article SAYDU KAN : 12 HITAANDE KO GANNDAL NAATI E LEYDI « Haaaaa… Haaaa… Haa… » » Men Non Cat5 » Men Non Open Ko’áġa nde tuya Kyeong-min Ko AM + #define l_fseek(f,o,w) fseeko(f,o,w) #jentera_duaroda #jenterahighway #jentera_kapcai1 #jarang❌on #jentera_fly #jenterakita #jenterapejuang #jenterapadu #ex5 #jarangjarangracing #jarang❌on #jarang❌ngam #jarangxnice #ex5tetapdihati❤️ #ex5lovers_official #ex5lover #ex5_tetap_idola #hondaex5 #hondaex5 #racing #racingitukejam #racingboy #kronirempit #kakyhighway #karanracing_official #kapcaimalaya #kapcaijahat #kronilampupetak #kroniex5malaya🔰#kakywhellie #jenteraspeed #legasilampupetak 345 Boyer Ave Walla Walla, Walla Walla, США «o -J r~ to en o to (o Setsunai no mo sabishii no mo Ekn83 4 Si a baati mo seeɗa, o farnano maa, 12 si a hawku mo, ɗun wona jonnitugol. si wonaa dun, waasaa tilfitagol. Si a baati mo seeɗa, o okkitu maa; 24 Si a hawku mo, ɗun wona muññitagol. Si a arnoto non, ko mo jeydirɗaa 27 jiha neene e baaba e rontondiral. Wata arno mo goɗɗo e fii ƴamugol, 28 WURO\\OD3UHYHQFLyQGH(QIHUPHGDGHV&'&VHFLWDURQODV E 6LXQPRWRFLFOLVWDSRVHHRQRXQDOLFHQFLDGHRSHUDGRUGH hayomo seydi Ka . YO ALLA YURMOMO YAAFOOMO KANKO E MAAYBE JUULBE KALA NO NO O SO E NO Heɓi fartaŋŋe maa wune wonde nulaaɓe Afrik to ndeen fedde ko ɓe ɗo worɓe ɗiɗo : aljerinaajo Mohammed Raouraoua e kodduwaarnaajo Jacques Bernaar Anumaa hoyreejo goomu fukuyankeewu Kodduwaar. Ginol golle jooɗnde nde fivinoo ko e hesɗirtinde yiilirde ngenndiire Caf e Fifa wonande Afrik. Ɗaftaaɓe ɓe fof e sunaade, ɓuri sunaade ko afrik bannge worgonaajo o hono Dani Joordaan gonnooɗo hoyreejo goomu njuɓɓudi fuku winndere ɓennuɗo o to cuuɗi maɓɓe e hitaande maaynde nde. Sabaabu o alaa fof e goomuuji ɗi, ɗi o toɗɗaa wonaa Caf wonaa Fifa. E nder ɗum sammbinaajo tawa ko fukiyanke darjunooɗo keɓnooɗo fuku kaŋŋe Afrik e hitaande 1988 ina wiyee Kalusaa Boliyaa fiy mo ko ngattu ngati ko kañum rokkaa hoolaare jooɗanaade senngo maɓɓe (sud). Tergal kesal pul ngal ko aljerinaajo Mohammed Raouraoua, waɗata mo tettee e zeen golle kese ko nanndo makko kodduwaarnaajo Jak Bernaar Aumaa mo manndaa mum hesɗitinaa e nguun ɗoon batu. Tinisinaajo Taareek Busaamawii nde tawnoo ko kañum gooto ƴamatnoo diiwaan mu’en heɓaani hay caɗeele go’to toɗɗeede, ko noon kadi ginenaajo Almaami Kamara heɓi toɗɗeede wonde nulaaɗo senngo hiirnaange A Afrik, e konngonaajo Koostaa Omarii ko kañum waɗaa nulaaɗo afrik hakkundeejo e. So tawii ko to bannge fuɗnaange Afrik ko tansaninaajo lomtii jooɗorde ruwaandaanaajo. Ko oon e Kalusaa Boliyaa mo Sammbi hanki fukiyankooɓe meeɗi jeyeede e nguun goomu walla mbiyen yiilirde ngenndiire Caf e Fifa. Mbiyen yo ɓe njogoro jam, Allah ardoo ndewen heen, mate ma ɓe njuultu hujjaaji fuku Afrik « Fuuta e Kumbaaru » o, żesz, koo ko ko ko 🙂 ofioci'o »oeoei"»e •oVso't^ ««moo Vtfooo eooo«««o ©•^oToo a6a5«oio a»e59ao ^Ocoeo Soeo^o ooooiSSd o»oao8S ^(5cooo co^to^oo ooo>o i»o» Musiɓɓe julɓe tedduɓe, jaŋgooɓe Misiide Network, fii Fulfule, Pulaagu e Diina. Hiɗon anndi si wonii koora (suumayee) on no woɗɗaade, julɓe ɓen fof hebilanto tottude muudo on. Heewii non lamndotooɓe ñaawooje on jakkaa, fii anndugol no ɗum ittirtee, e no sennditirtee, e ko nanndi. Ɗum waɗi si Misiide men nden eɓɓi yowude ndee winndande ɗoo, ngam yewtude seeɗa e ko yowondiri e ñaawooje muudo. Oo Jakka inniraama « Zakaatul Fitri » ka ɗemngal Arabu, sabu tawde ko fewndo ka fitri (hunntaari, timmoode koorka) o yaltintee. Himo jogitii non inɗe ɗuuɗuɗe, tawaa e majje : Zakka Muudo farlaama ka hitaande ɗimmere fergu Nulaaɗo (Yo O his). Ñaawoore makko nden : Tottugol mo itta yaltina, ko ko waɗɗii e kala julɗo, gorka e debbo, paykum e mawɗo. Tippude e ka Alla daali : « Gomɗii malaama on yaltinɗo Jakka, o janntii innde joomi makko nden o juuli ». La’lee : Aaya : 14. 1. Laɓɓinde woŋkii kin e tuuɗe makki, immorde e nguddam, e ko nanndi. 5. Saakitugol giggol e yurmeende hakkunde julɓe ɓen. Ko e homɓe muudo on waɗɗii? Neɗɗo on yaltinanay muudo on hoore mun, e sonna mun (hay si on no jogii feere), e fayɓe makko ɓen, e mawɓe makko ɓen, e jiwoun kun resaaka kun. Ɓee ɗoo fof ko si tawii himo fawtii ɓe. O ittantaa ɓiɗɗo makko yaajiraaɗo on, walla jom ɓeynguure marɗo feere on. Ko wano non kadi jiwo makko resaaɗo on. Alla hilno Ceerno Mo Mombeyaa, ɓe maaki: Hino sella ka muudo on ittanee boobo wonɗo on ka reedu yumma mun, sabu ko tabitii e sennaa Usmaana (Yo Alla wele mo). Ko ittetee kon ka muudo, e yeru mun on: Hadiiseeje Nulaaɗo Alla ɗen no holli yoga e ñaameteeji gasayɗi itteede fii muudo, mo ittii ɗin no hawra. Hino sella non ka ontigi itta ñaametee lolluɗo on ka leydi ndi o tabitii e mun ndin. E ko jaalli nguure, walaw si wonii Ɗum ittiree yeru saa’uure, ko nden nay (4) hawrata Muddu walla wi’en muudo. Muudduure non ko yero jungo tef nenndi. Yaltinngol oo muudo on, ko gila ɓalɗe ɗiɗi (2) ado ñalaande julde nden haa ado iidi ndin juuleede. Sabu tabitii e sahaaba en wonde hiɓe tottiraynoo non kañum muudo on. Ko haɗaa kon ko tottude mo ɓaawo julde iidi nden. Ɗon haray ko sadaka wanaa muudo. Fii Fulfulde, Pulaagu e Diina. MO OON VWPTlve. "' . Ronri mo rinne mo o-yobi ja nai no yo Mo en MO: http://moenmostudio.blogspot.com/ Muritani (ar. موريتانيا) ko leydi e Afirik. Mbertudi leydi ndin ko 1.030.700 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2016 yimɓe 3.677.293. Laamorde (kapital) leydi Muritani yo Nouakchott (arab. نواكشوط). 10. Kadi Kadi BanndiraaÉ“e tedduÉ“e, batu jagge Yiilirde TPW fiÉ“aama to laamorgo Mali ñalnde 8 e 9 /11/08. Tawtoraa e nguu batu ko jagge jeyaaÉ—e he ngenndiiji ceertuÉ—i he ndeer duungal Afiriki e diÉ—É—al É—anniiÉ“e wonÉ“e he duungal Orop. Batu nguu udditaa ko ñalnde 08/11/08, udditi batu nguu ko Cukko Hooreejo Tabital Pulaaku Mali, Dr : Usmaan Bah, o yetti banndiraaÉ“e arÉ“e e tawaaÉ“e, o wii : On iwii to mon, on arii to mon, yoo Geno wallir FulÉ“e kawral e paamondiral. Nde o gayni, ko jaggal kalfinanoongal fiyaakuuji boowal ngenndi Mali ndokkaa konngol; woni Uamru Usmaan Dikko, oon kadi yetti terÉ—e Tabital Pulaaku garÉ—e tawtoreede nguu batu jagge Yiilirde TPW, o yetti FulÉ“e kala É—o mbaawi wonde he winndere ndee, o wii : HiÉ—en tami golle caÉ—tuÉ—e e tiiÉ—É—e laatingol, ngam FulÉ“e na tawee he kala nokku he winndere ndee, kadi keeweendi he maÉ“É“e faamaani ko maa É—emngal men winndee, janngee, pinal men ko maa Å‹ellitee, anndee he ndeer ndee winndere. O gasnitori konngol makko ko yettude e ñaaganaade arÉ“e É“ee yoo ndutto he jam, tawoya jam, yoo tawaaÉ“e muñ, nduusa É“e jam e teddungal. Nde o gasni konngol makko o wii : Jonnde ndee dartinaama haa janngo, ko nii min caakorii, heddii terÉ—e garÉ—e e tawaaÉ—e na njettondira, na ngostondira jiiÉ—e he ko feewti he n Minen penngal Tabital Pulaaku Orop, Hooreejo wii, yoo min ar min kirtodoya e makko to jippunnde makko, min njahdi e makko, nde min kirtii, min nduttii to jippunnde amen, kono gila batu nguu dartinaa to jippunnde Nord- Sud, alaa ko woni yeewtere yimÉ“e É“ee; ko wonaa caÉ—eele SenegaalnaaÉ“e, ngam gila Tabital Pulaaku Winndere sosaa haa hannde, ngal woni ko he caÉ—eele luural SenegaalnaaÉ“e, ngam ngol laawol kadi É“e ardi ko e luural maÉ“É“e, woni luural hakkunde Hooreejo Tabital Pulaaku Senegaal ; Mammadu Alasan Bah e Cukko Hooreejo gadano, Hamediin Sih, ko he moÆ´Æ´ere mawnde, nde Geno yeÉ—i FulÉ“e min mbaawi heÉ“de kawral ngal ina wela penngal SenegaalnaaÉ“e. Ñalnde 09/11/08, min ari he jippunnde Nord-Suud, min puÉ—É—itii batu nguu he njamndi 11:00, min puÉ—É—orii ko laartude golle kawranooÉ—e no ciiniraa tuggude he ñalnde 30/11/07 haa ñalnde 12/11/08. 1) Goomuuji golle, yoo terÉ—e mum timmine. Ndee É—aÉ“É“aande waÉ—i nde tan ko : Mali, Senegaal, Muritani e diÉ—É—al É—anniyankooÉ“e wonÉ“e he duungal Orop. 4) Hawranooma yoo goomu tedduÉ“e suÉ“e e ndeer cate TPW, É“een ndaroo haa TPW heÉ“tinee he baale (pelle) winndere, kono ngal gollal waÉ—aaka. 5) Hawranooma, yoo TPW yuÉ“É“in koolol to ngenndi Senegaal, ngaal gollal siinaama, hay so tawii wonaa he njimaandi TPW ngal siinaa, nde tawnoo caÉ—eele keewÉ—e kawraama heen. 6) Hawranooma yoo Hooreejo TPW yottin hooreeÉ“e teddiniraaÉ“e teddungal FulÉ“e woni ; Hooreejo ngenndi Senegaal Abdullaay Wadda e Hooreejo ngenndi Mali Aamadu Tumaani Turee, kono ngal gollal waÉ—aaka tawo. 7) Hawranooma yoo waÉ—e he ndeer koolol TPW he ngenndi Senegaal njeenaari Yero Dooro Jallo, he suÉ“suÉ“o daÉ—ondiral naalankooÉ“e fulÉ“e, kala ceeyÉ—o rokkee ndi, kono waÉ—aaka. 8) Hawranooma, yoo limto (abjada) fulfulde wootinÉ—ine, kono ngal gollal waÉ—aaka. Hay so tawii Catal Tabital Pulaaku Beljik tawniino hikka e nder koolol mum, waÉ—de jonnde (ataliyee) wootinÉ—ingol Fulfulde. 9) Hawranooma, yoo doggol diÉ—É—e naalankooÉ“e fulÉ“e, toÉ—É—e e kala diÉ—É—al daraniingal pinal fulÉ“e heÉ“tinaangal, yoo nelde KolaaÉ—o KuuÉ“al TPW, kono ngal gollal waÉ—aaka. 10) Hawranooma, yoo lowre (WEEB) Tabital Pulaaku Winndere waÉ—e, ngal gollal halfinaa Mammadu Jan Jallo, ngal waÉ—aama. He nguu batu, min kawrii he geÉ—e kakindiiÉ—e, woni É—ee É—oo : 1) Goomu hirjo, halfinaangu yottinde Tabital Pulaaku he denndaangal koÉ—anÉ—e FulÉ“e É—o ngoni he winndere ndee suÉ“aama, halfinaa ngal gollal ko Buubakar Baalnde e wallondirde e Hooreejo TPW e hooreeÉ“e cate ngenndiiji e baale É—anniyankooÉ“e yaasi Afiriki. 2) Mahugol jooÉ—orde TPW waÉ—taama e juuÉ—e Tabital Pulaaku Mali, É“een cuÉ“ike Aamadu Siisee, yoo ardo golle É—ee, o fodii maa o waÉ— gollal ngal, so o gaynii o hollita TPM e Hooreejo TPW. Yoo o feññin he eÉ“É“oore mahugol jooÉ—orde ndee; fotde waawoore mahde jooÉ—orde ndee, É“aawo É—uum jooÉ—tee pawee e alÉ—uÉ“e fulÉ“e e ko Alla waawni Pullo e giÉ—o fulÉ“e pewjee njeewtee he ndeen jonnde. 3) Yiilaade no Tabital Pulaaku Winndere, heÉ“tiniree he ndeer baale winndere hawraama yoo fuÉ—É—ite, he ndii mbaadi kala catal he ndeer duungal Afiriki walla waaldeere (fedde) É—anniyankooÉ“e yoo toÉ—É—o ko É“uri yaawde yimÉ“e jeyeteeÉ“e he nguu goomu, haa ngu waÉ—a golle maggu ko É“uri yaawde. 4) Goomu juÉ“É“ingol lelngo jannde fulfulde toÉ—É—aama woni : Dr : Timoree Culentaa e Dr Isaa Jallo e Ceerno Tijjaani Mbaalo, maa É“e lelnu kalfe (kelme) caltuÉ—e Fulfulde mbaawteeÉ—e jannginireede no cuÉ“tiraa he ndeer ngaddinaaji caltuÉ—e É—ee, tippude e ballondiral e annduÉ“e goo. 5) Lowre ndee, hawraama yoo ceede mum yaltine, golle mayre fuÉ—É—oo. 6) Hawraama, yoo É“ataakuru SenegaalnaaÉ“e jaabite, ndu É“e addori he batu jagge yiilirde TPW, fiÉ“aangu ñalnde 8 e 9/11/08 to Bamako, he ndii mbaadi yoo Hamediin Sih heddo Cukko Hooreejo, haa nde yiilirde wayloytee he hitaande 2009, he oon yonta TPS toÉ—É—oto neÉ—É—o gonoowo Cukko Hooreejo TPW to Senegaal. 7) Hawraama, yoo Dr Fari Silla Kah winnde É“ataakuru anndinee ko kanko halfinaa jannde TPW. 8) Hawraama fiyaakuuji waaldeere É—anniyankooÉ“e fulÉ“e wonÉ“e he duungal Amirik, yoo heddo he juuÉ—e Hooreejo TPW. 9) Hooreejo wellitaama he suÉ“aade terÉ—e É—e waawta gollidude he yoga he golle, É—e o muuyi waÉ—de. 10) Hawraama fiyaakuuji jiiÉ“duuji SenegaalnaaÉ“e, ko yoo Tabital Pulaaku Winndere yaltu heen; foti ko yiilirde maÉ“É“e walla ko golle baÉ—aaÉ—e he koolol maÉ“É“e. 11) ÆŠee golle cuÉ“aaÉ—e e É—ii goomuuji toÉ—É—aaÉ—i, kappanaama haa ñalnde 31/01/09. Nde É—ee golle Æ´eewtaa, min tawi ina saÉ—ti wiide na yeewta toÉ“É“ere wonnde hoore batu nguu, woni honno jooÉ—orde Tabital Pulaaku Winndere mahirtee ?. Ko nii min yahri he cariika, na jeyanoo heen galle pinal FulÉ“e , ko É—oon Hooreejo Tabital Pulaaku Orop rokkaa konngol, min ciimtani É“e no miijo galle pinal FulÉ“e ardi e no fuÉ—É—orii, gila he kawtal haa e hanndeere ndee. Nde o gayni tawtoraaÉ“e É“ee piiw (foppet) e terÉ—e Tabital Pulaaku Winndere fof mbeltii he eÉ“É“oore ndee, ngo jaÉ“aa, ngo wonti jeyaango he eÉ“É“ooje Tabital Pulaaku Winndere. Kadi min kawri yoo goomu suÉ“e, huuwondiroowu he Tabital Pulaaku Orop. Nde min ngayni ndee toÉ“É“ere, penngal ngenndi Gammbiya Æ´etti konngol, o haali darnde nde Tabital Pulaaku Winndere foti daraade, ngam hanndeere ndee en alaa ko É“uri Tabital Pulaaku Winndere, o wii o jaÉ“ii gollal ngal o halfinaa ngal maa o waÉ—u fehre e mbaawka makko no gollal ngal laatorta. Caggal makko, leÆ´Æ´anÉ—e (jowe) e konnguÉ—i hirjo mberlaa, nde É—uum gasi batu nguu dartinaa, tawi kadi ñallii, min njahi ñaamirde, min mbottoyii (soÆ´Æ´oyi), penÉ—e garÉ—e e tawtoraaÉ“e piiw ndenndi he ñaamirde wootere. Ndii bottaari ko Hooreejo yoÉ“i ndi. Kala suudu ndu min naati o haalana min ko woni he mayru he pine e tawaaÉ—e e leñol keeroringol ngaal pinal walla oon tawaa-tawi, min keÉ“i heen ganndal e humpito, ngal alaa happu ko feewti he pine e tawaa-tawi leÆ´Æ´i Afiriki. Nde min ngayni min kooti to jippunnde Hooreejo, ko É—oon min ngoni haa yahdu wiirirde-laaÉ—e yonti, min kuccani Senegaal, miin e Sammba Turee e Hooreejo Tabital Pulaaku Winndere, tawi himin njeewtida he Hooreejo he ndeer awiyon hee ko feewti he fiyaakuuji e caÉ—eele Tabital Pulaaku. BanndiraaÉ“e tedduÉ“e, É—um É—oo ko seeÉ—a he ciimtol batu jagge Yiilirde Tabital Pulaaku Winndere, min njettii banndiraaÉ“e men MalinaaÉ“e e denndaangal É“iÉ—É—o pullo e giÉ—o FulÉ“e to woni he winndere ndee. MiÉ—en njaarna terÉ—e Tabital Pulaaku Orop he pellital maÉ“É“e e darnde maÉ“É“e fii no É—emngal men yahira yeeso e no pinal men Å‹ellitora he winndere ndee. Yoo Geno addu kawral e paamondiral haa poolen humambinnaagu he ndeer renndooji Afiriki. Sikke alaa to biy pullo waali e winndere hee fof ina sok'lani ngol lenyol ; lutti ina foti daranaade e wallude ngam ndee fedde daraniinde jellit'de pulaagu yahra yeeso.Yoo GENO won ballo kadi o yoba bee worbe e rewbe fulbe wadbe ngol lenyol ngoja mum en; be kaawanaaki en doole mum en darnde mum en.En njettii Tabital Pulaagu Mali e golle mum en e teddungal mum en; kono en eew'niima(En nyaagiima) Tabital Pulaagu Senegaal:En nyagiima be nde be njawtata luure mabbe, be kaaltida e koye mabbe,be njahfondira be ngon'ta neddo gooto ngam be ngadda ballal mabbe e lenyol ngol ina hatojinaa no feewi sanne Tabital joodiima e no woownoo wadande en e kala hitaande,be njaaraama ko Allah jogii njobdi yoo yobbe njobdi moyyiri!!!dee golle e ndee darnde ene heewi wadde tawa kadi ko kambe bee doo mbadi dum,dum noon sinno enden njogii ko buri oo Allah yob,yoo yettin paandaale men,ma en mbiyatno noon, kono ko duum njogiden,ko noon kadi mbiyden!!!jogiibe luure e yidbe wadde koye mumen tawa mbadaaka,been ngonah feewnoobe,be ngonah fotbe wadeede huunde,won ko be njidi,nde be kebi dum fof be ndartintu golle mabbe e fedde ndee,dum noon pamaro gondi biiñata ko law,so be nduttaaki,holto be kalfine e be mbonna!!! Tabital pulaaku winndere, FulÉ“e laaÉ“ndii ko ngootaagu... Hay gooto hannde faltaaka, Tabital ko É“uuÉ“ri jammaagu. Eskey ko fulÉ“e ko, ngol laawol foti haasteede, holi nde gollal jogori naataneede, mate ngol lenyol kam alaa annduÉ“e, hatanteeÉ“e tawa njiylaaki innde e ngalu? TPW reewtii e dappe Kawtal batuuji duuÉ“i noogaas; so reenaaki ngelooba yeeyee coggu tame. Ngaanumma waÉ—ii nde guppoowo tuutata e juuÉ—e mum.!!!!! bus hersimaama e nder renndo so fiyeede pade ina hersini kono neddo ko liggi fof ina haani yobeede wadde bus sakkotoriima ko soofi walla ko moyyaani ngam-ngam(2) - kebetulan Kono Yo no Achira no Umi THIMS: No, ma'am. No. Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Nehi Mariyam ko Jakariyaa jom galle mawnum walla miñum Hannatu, bandum debbo Yahyaa. E no Alla wiyiri “ko Jakariyaa nehi mo. Kala nde Jakariyaa ari e makko tawata ko omo woni nder mihraab jamaa, o tawa kadi won ko o jogii e ko Alla addani mo e nguura, o wiya, “ɗum kam ko woni aan Mariyam”, Mariyam jaaboo wiya “ɗum dee ko dokke Alla, Alla noon hokkata ko mo yiɗani ko aldaa e limoore” simoore Aali Imraan, kaawise : 37 Hono wahab bun Man mbahi wiyi “ina wayi no Mariyam ina ɗesi luunndaade ngonka sukaaɓe maɓɓe ndeen. Ngam ndeen e yonta maɓɓe, ɓiɗɗo debbo ko maa mawna nde fuɗɗoo toppitaade dewe Alla. Kono Mariyam jibina tan ari ina wonndi e diina timmuɗo ko aldaa e welsindaare, ngam ko ɓuri heewde e ñalɗi yontere, yimɓe njiyata ko omo ɗuufnii e nder jamaa, hay Jakariyaa e hoore mum e ɗum haawi ɗum. Nde Alla nuli Jibriil feewde e Mariyam ndee, o yettii kanko Jibril o foocci junngo makko, o nanngi ceɓal kamise Mariyam o wutti heen ndee, ngoon ɗoon wuttaango yettii kamise Mariyam, ɗum fayi e nder ɓernde Mariyam, caggal ɗuum, ɗum tellii fayi nder reedu Mariyam. Ko nih woni Mariyam saawi ɓiyum Iisaa (JKM) oo, e no Alla wiyiri e nder Ɓuraana tedduɗo oo, “ɗuum e ko min moƴƴini e njogoram makko min ngutti heen fittaandu amen, min mbaɗani mo kanko e ɓiyiiko kaawisaaji winndere” simoore Annabaaɓe, kaawise : 91 Annduɓe mbiyi : Alla toowɗo o tagii Aadama alaa yumma alaa baaba, o tagii Hawaa alaa yumma, o tagii denndaangal tagooje ina njogii yumma ina njogii baaba, caggal ɗuum, o yiɗi timminde haa wonaa Iisaa (JKM) haa ɗum timmi nay ngam ina jogii yumma kono alaa baaba.” Alla toowɗo o wiyi “yeru Iisaa to Alla ɗoo ko hono Aadama o tagi ɗum ummoraade e leydi, o wiyi ɗum yoo laato tan laati” simoore Aali Imraan, kaawise : 59 Wahab bun Man-mbahi wiyi : “caawegol Iisaa e nder reedu ko waktu gooto fawaade e no Ɓuraana tedduɗo oo wiyiri ɗum “o ƴettii mo, o joñii mo e nokku deeƴɗo haa arii e makko ŋatiwere feewde e fooɓre tamaroowi, o wiyi haanino mi maayii ko adii e ɗum ko laatii mi e mum haa mi wona jejjitaaɗo” simooreMariyam, kaawise : 22 ,23. Kono Ibnu Abbaas wiyi : “dummuna reedu Mariyam ngam ɓiyum IIsaa ko hono winndiyanke Sadi wiyi “lebbi jeetati, etee ina anndaa ɓiɗɗo mo lebbi jeetati wuurataa, kadi ko ɗum huunde hawraande.” Hono ganndo biyateeɗo Mujaahid wiyi “Mariyam saawii ɓiyum Iisaa (JKM) ko lebbi jeenay timmuɗi hono no rewɓe winndere fof ndee nih. Ina laatii Mariyam jibini Iisaa (JKM), ko nokku ina wiyee Baytillaham sara Bayti El makdis etee o jibini mo ko ñalnde altine ina hawri e nogaas e jeenay lewru Kayhak, ɗum ko innde lewru e lebbi koɓte en ganndaaɗi. Wonande Annasaar en, ina nganndi jamma mo o jibinaa kanko Iisaa, ina teskitaa ñalnde heen e keewgol jaangol. Hono Wahab bun Man-mbahi wiyi : fooɓre lekki tamaroowi Mariyam yamiraa yo yah to mum kii, ko lekki njoorki ki jibintaa etee ki dañii duuɓi capanɗe jeeɗiɗi e ki darii ɗoon, ndeen tan Mariyam arii haa ɗoon o jibini ɗoon Iisaa, ko jamma wonnoo yimɓe pini subaka tan, haa njiyi tamaroowi kii ina wilti, ina hecciɗi, haa ɓooyi kadi ki waɗti jibinde tamrooje ñaameteeɗe, ɗumɗoon noon ko kaawise e teddungal Mariyam (JKM). Hono Sadi wiyi : nde Mariyam addi Iisaa e koreeji mum ndee, ɓe mbiyi mo e haala Alla tedduka kaa “eehey maa, minen de a addii e amen huunde dogateende, aan banndum debbo Haaruuna, etee laataaki baaba ina waɗa geɗe bonɗe” simoore Mariyam, aawise :27, 28 Winndiyanke Sadii wiyi “wiyeede Mariyam ko bandum debbo Haaruuna firtaani Mariyam (JKM), ko kañum e Haaruuna njiydi yumma e baaba, ɓe mbiyiri noon ko to bannge dewe Alla, ngam e ɗiin yontaaji yiyaa o nanndi dewgol Alla tan ko Annabi Haaruuna (JKM). Caggal ɗuum, ndeen Mariyam (JKM) nannoo haala koreeji mum ɗii o joofanii ɓe Iisaa ina woni tiggu gonɗo e nder tekke, yo ɓe kaaldu e mum.” Hono Ibnu Abbaas (JKM) wiyi : “Iisaa (JKM) haali tan ko geɗe nay : ɗeen ngoni ɗeeɗoo : o teeŋtinii ceedtogol ceekegol wutayel Annabi yuusuf, jom gaabi e jeyli en, «ceedtogol joroyji Arraahib, ngam ko oon adii seedtanaade nelaaɗo Alla Mohammed (JKM), ko neɗɗo mawɗo jogori wonde, ndeen tawa nelaaɗo Alla Mohammed ina ɗannodinoo e baaba mum Abaa Ɗaalib to leydi Saam, ko seedtonaade yummakko Mariyam laaɓal mum to bannge kulol Alla ceniiɗo toowɗo oo, e kanko Iisaa, ko o Annabi laaɓɗo cer, ɗumɗoo fof ko nde o woni e tekke ndee o haali ɗum. Wiyaama waɗii dumunna gooto, goomu yimɓe tato walla nayo Annasaar en meeɗii naamndaade Aliw ɓiyi Abaa Daalib (JKM), ɓe mbiyi mo “minen dee, Annabi amen haalii gila ina woni e nder tekke, onon ne mbele Annabi mon won ko meeɗi haalde gila nde woni e tekke nde ?” Aliw (JKM) jaabii ɓe naamndal ngal o wiyi ɓe “Iisaa nde ari ndee ina sokli haalde ngam laɓɓinde yummum, waɗi noon ko baaba mum yiyaaka, Nelaaɗo Alla Mohammed mo jam e kisal ngoni e mum, nde jibinaa ndee alaa ko ŋakkiraa so wonaa baaba mum maayii gila suwaa jibineede, kono jinnaaɗo mum gorko ina anndaa, ndeke oon kañum soklaani haalde. Hono Wahab bun Man-mbahi wiyi : nde IIsaa mo jam e kisal ngoni e mum, mawni haa fuɗɗii hellifeede, alaa ko woni e hakkille mum so wonaa ɗanle e nder leyɗeele koɗdiiɗe leydi maɓɓe ndii, ngam waajaade yimɓe yo ndew Alla toowɗo oo, o alaa galle mo o jeyani hoore makko, o alaa debbo etee o yahata ko e taamaaki, firti, ko o alaa ko waɗɗetee. So ɗum ɓennii laaatiima ɓoorneteeri makko ko wutayel leppi leeɓi ko ɗum o fawi e dow ɓalndu makko, o wuuri ko e motto yumma makko ngam yumma oo ko mottatnooɗo leeɓi. Alla toowɗo oo lonngini Iisaa (JKM) o wiyi ɗum : “eehey ma Iisaa, so tawii a resaani, ma mi resne hawaariyankooɓe ujunere to wattannde maa, etee maa tawtore dewgal maa ngal fotde ujunere haadi, aan ko a jaafiiɗo debbo e Aduna ngam añde lor. Hono biyeteeɗo El waakidu wiyi nde Iisaa ɗannii gadanol ndee, o ɗannodii ko e yummakko, ɓe njahi to nokku ina wiyee Rubwata e nder leydi Saam, nde ɓe njettii ɓe njippoyii ko wuro ina wiyee Naasiriya, ngoon wuro noon Annasaar en ina paarnortonoo ɗum no feewi, ko ɗum tagi Alla toowɗo oo wiyi “min njippinii ɓe to Rubuwati joom en piɓle e cewle” simoore gooŋɗinɓe, kaawise :50. E nder defte celluɗe lislaam ɗee, ina anndaa ɓe mbiyi Rubuwati woni ko e nder Damas wuro ngoo etee ko nokku ganndaaɗo haa jooni, les ngoonɗoon wuro ina waɗi caaɗngol keewngol leɗɗe kecce. Hono Waakid wiyi “nde yahi haa laamɗo Yahuuda en biyeteeɗo Hordewse yiɗi warde Annabi Iisaa (JKM) e nder mbunndi mbunndi kaawisaaji mum, ina hawri kadi ko ɓuri heewde e yimɓe leydi ngoongɗini kanko Annabi Iisaa (JKM). Yummakka Mariyam ƴetti mo ɗoon ummoraade e Baytil Makdis e ɓe ngonndi e gorko gooto ina wiyee Yuusuf Najjaari, oon noon ko gooto e yimɓe Israyiilnaaɓe eɓe tiindii to leydi Misra eɓe njaha haa ɓe mbirtii wuro ina wiye Ayni Samsi, ɗum firti e Pulaar, ko yitere naange e ngo woni e sara laawol, ɓe tawi ɗoon woyndu ɓe njooɗii ɗoon e ɓe pooftoo, hawri comci Annabi Iisaa tunwiyi, eɓe nder bannge ɓunndu nduu, ɓe itti ndiyam, Mariyam (JKM) ƴettii e ndiyam ɗam, wuppi comci Iisaa. Ɓunndu nduu ko ɓunndu famɗunoondu ndiyam haa ɓe njiyi ndiyam ina fuccitoo baŋ yoo baŋ, e saraaji nduunɗoon ɓunndu, caggal ɗuum, ɗoon waɗti fuɗde. Ngam lekki ngooti ina wiyee Balsim, kiin lekki ina safriree uube, kiin lekki kadi alaano e nder Misra so wonaa ɗoon. Ko ɗum tagi Annasaaren ina teddini kiin lekki . El Waaqidu wiyi “gila Iisaa jibinaa haa mawni enɗi Mariyam ina mbaɗi kosam”, ɗum ne kadi ko kaawisaaji mawɗi sanne. O wiyi : ko nde IIsaa e yummum naati leydi Misra, ko ndeen kosam enɗi Mariyam (JKM) dartii. Kanko Waaqid o wiyi “ndeen Iisaa yiilii e nder Misra no fotirnoo, o ari haa o yettii nokku ina wiyee Asmoon, o tawi ɗoon puccu mahraangu kire ina darnaa, nguun puccu kadi ina waɗi kaawisaaji ngam kala tumaraŋke naatɗo nokku ngoo, puccu nguu hijat haa mo woni kala nana daande maggu, yimɓe ngannda won tumaranke naati nokku oo. Nde Iisaa (JKM) naati nokku oo tan, puccu nguu yani, ngu heli ñalnde heen. Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 ^1 ^ n I- i'Wi'vrv^^^ ^ Less messy? Bwaa haa haa haa rittteiu Gine»: flcf^iitinber i>ter (a«a,(4' no to mo¿e dosia21? Kono S O, Mi Yo! Manga - Read Kono S O, Mi Yo! Online Kono S O, Mi Yo! Dԑdo kԑ nᴐ ko yi kᴐmᴐ ngԑ ma a mi. E kԑ nᴐ ko tsu we ni kԑ bla. E tuᴐ munyu ha lԑ nitsԑ e he, e maa tuu nԑ e maa gbᴐ e dԑ mi. syyyys+++++++++++oo++oooyNNNdyo+++++++++++oo++++ooo++++++shmNNMhs++++o+oo++shdsssooossssso+o+oooooos+++++oossoooso+oyo++++++++++/++++///+oossso++++s++oo++////+++/++++sdNNdhyhhhy++////++///++////+//++++++///+oooooshdNNmyo++////++ooo+:++++/o+oo+o+ss+//++++++++++++ssso++hNMMmysyss+++++/+++y+///o+o+/////////+++sdhs+++++//++o++++////+++//////+sosyhdhmmhoydmNNNMNMNNNmmNmddmmhhyyyshhydmmmdddmmmmNNMNNmhs////://///////+/////+oshhhhs+++o/++///+o+++/++dNdooooosysssyo+/++++///+syssyhhyoo+/+///:://+/+ysos+///+y+////// +++oo+++++o+sdmNmNNso++++++/+++++++++ooooo+hdddsoso+/sso+ommdho++++++ooossydNds+/+++++++++ymyNNNmhoymNsyyyyymNNdso+ooo+++ooo++++++o++ymNMNNysymNmmdhyysssooymmNosssssssssysssssossooo+oshhs+++o+o++ssydy++y++++++++++o++++++++oshmNMNNNNNNNNNNNmmmmNNhss+++oossssso+++o+++ydssyhhdmMMNhso+++++oo+++++++o////+++++///////+dy//+//+syydmNMmmmo///+/////////:/://///+od+//////////////+++/o++++++////+++o/////////oyhyo+++///oosoosooossssoo++so++///++++++smNNMNmmmhyyNNhhs+++oooo++oo/+/o++////++//+oss++++++++oo+++++++ooh+++ ooo++o+++++oydmNNNdo+++++++++++/++/++++o++++++oydmNho++o+dNNdo++++++++oooooshhdmy+++++++oydmyyysyyyshmMNNdyo+oo+oooo+++ossdNNNmdyysyyyyyssyssoooosdNmhossssssssssysssooo++++oyso+oo+++/+++y+/+oyhysooo++oo+ooooo++ooo/++osyNNNmmmmmmdhssyyso+++++++++////+o+++++ooydhhdmMNNNMNNhso++++so+o++++/+-/+o++++/+/////hm+///++hdmNmmmmmdh/////////+////////////:/yd///+++///++//+/++/+////+o+oooo+++////////so+/+osyso++oossoo+sssoosss+:++oo+/++/+++//+sNNNMNmNmhNNmdh++++++++/++++/+//+++o++//++yo+/+++o+//+++++/+++od++/ o+++++++ososdNMMNmhyyhhyysoo++++++os+++o++++++++++++++++++odhyhyoooooooso+ooooooooo+oshNNNNNNmhhdddhhdddmMmddhyssossooo+ooooooooosso++/////+/+++++//+/+++oo+syyds+oyssdssoooooyssdssoooo+++++ssh+///+//+++oyooss++oooooshyooo+oo++oysdNMmhhoo+oo++ooss+++++oo++o+++++++ooo++o++oo+//+/+//++/+///+oo++///+oo+++yhdMMMmmo+//+oddNNNmysyyssysysso+/++///++o+/++osos+////////////+////++/yo://///:/oooo+osssososyyosssssso+o+///+////+++++++oNMNNNdyo+++++++oooooooooooshNNmmmdssssyssssso++oooooo++oss/++o+/++++++/+++++NNmd++++++ osyhyyysyyyos++oo+++oo+ydhmNNsooooosyyss+//:/:///+/++/+++o/+ssoo++++++++++/++++ooohNNNmhhhys++sossoo++++oo+o++osssyy++osssssso+++++++++++ohmmmy+/+osyhhdNMMMMMNNNNNNNNmNNmmmhhysoooos/+++++++++s+/+++/++///+++//+++++osyhdMNNmyo///++/////++++++++++++smoo+ooooosooo++++o+oo+/++o+/+++oo++///+++/+shdmNhooossNNy++/+++////+++++++++++///////////////++oooo+//+sh+/o++ooooo++////////////+++/++//ossysooyyyysymsosyo/` -++++o++oso++++++++++so+osyys+o+//+o+++/s+////+dNmNNNmds++++++///////+//+++++oooo+++++yMNy+ ++oo++oossoo+++sshyoydNNNhoooosooyho+++oooosssosyhyshyhyyssso+s+:/+++++o++++++++++oo+odsdhdhmNmhsoosooooooo++soshyoooo++++osoosdhosyhymdho++/+++///+/////++/+++++o+++o+o++so+oohyyyhyhhhmmmmddddNMMMMMdyyso+++++++++oydmNNmhyo++++oo+++++oossooooooooshdsy++oosssoo+ssssooosso++oooo++o++++++++++ymmysy+oosymo////////////////////////////++//++o++///+++//////+hho/++///////////////ooyhsssssoosssmNNmdhhhhhsoso+++++odyooossoo+////+++/////////++o++++++++++++++++ooooNMMNmmhs+++++o++++oossoo+++++++++++::+++oomN oo++/oodMdhmNsoo+o//++///+oo++osooo+ooooo+++oyo++oosmmsooooo+osoooososo++oo++o+++++++oo+oooo+++o++++ohdNNNmhs/ysooooooooooosoooooyhydssoooooyssysso+++++//////+/+++++o+odNN++++++//++o++++++++syNNm+++++++++++ohhyso++++++++oyh//////+++osysshmmho/+++oooooooossssyssossyyhyhNyyyyyyyssooosoodNMho+++++++++//+++o++////:////////+///++/++++++shhyhNNNNNNmho//+o++///+oo+ymms+++/+//osssos+sNNh+oo+++++/++++++++oosyo+++/++++++++ymyoyyyyyo++osso++++++oyhNNmdddsoo+++/++/+++++o++ossymNMNmmmmmNNMNmNNmdshdmmmmmNNNNN y++/o+++++yyo+:/ooo+oooooo++ssysys+oo+oooo+ssssssyyhdhdmosdssss+++++++shdmmMmhddso+++++++++++++++++++++++oo+syhmmhoo++++++++++oys++++++++o+oddhd++/+osossososossyhyhhyyhhhyyyysysooosyhMNsydyooo+++++++++++++++++++++++++++ooosmhdhsysysssyssyyysosyssssssssyhhydNhyysyshyhymmmhsso++++o+s/+shNyssyys++++ossyyo///////////+++///////////++//+++++++/+odNNMmds:::/++++/o+////oo+++o++++/+++omNh++oosssysso+oo/+++++++++++++o+dmmho+oooosssoooymmmdhmNmds/+oy++++++++++o+++++ooo++o++++++++++o+oooosNMMMMNNNNdhyo+++oo Ejoráke (Nde) Emyatyrõke (Nde) Ehekýimba’e (Nde) Emoĩmba’e (Nde) Nde rekáira’e repẽra’e Pulaar-Fulfulde (ff) e» to c> a o t _ o> oj o <» e» 6 oa>ot»<-a>»>e«MA« o» M A eg a) m to Madiina Gunaas Koldaa nde sosetee e 1935, tawa nokku oo wiyetenoo ko Gunaasyel, heewaano sikkunooɓe e oon tuma maa doole mum tolno ɗoo ɗo woni hannde. Ko ooɗoo nokku jaɓɓatoo e kala hitaande dental Alliyaŋkeewal DAAKAA MADIINA GUNAAS ;GILA 1942 HAA YETTII HANNDE Madiina Gunaas Koldaa nde sosetee e 1935, tawa nokku oo wiyetenoo ko Gunaasyel, heewaano sikkunooɓe e oon tuma maa doole mum tolno ɗoo ɗo woni hannde. Ko ooɗoo nokku jaɓɓatoo e kala hitaande dental Alliyaŋkeewal inniraangal Daakaa. Ngaal dental wonaa Madiina Gunaas fuɗɗaa, kono ko ɗoon heɓi semmbe e wune haa waɗti jaɓɓaade teemedde ujunnaaje juulɓe waynatooɓe e jookli winndere ndee fof. Daakaa fuɗɗii ko to Madiina Alhajji e 1908 e gardagol Alhajji Aali Caam. Nde ceerno Alhajji Aali Caam ummii Gine Bisaawo, ari Kaasamaas, o feewi wuro Jaannge, o tawi ɗoon ceerno Aliw jaannge. Nde o ummii ɗoon o sosi Madiina Alhajji. Ko e ngoon wuro Ceerno Muhammadu Saydu Bah tawi mo, ko ɗon kadi o yiyi ngal ɗoo dewal Allah timmungal. Nde o artoyi hedde 1927, o wondi e ceerno haa wirnii e 1935. Ko ndeen o ummii ɗoon o sosoyi Gunaasyel o inniri ɗum Madiina Gunaasne darorɗe feeburyee 1035. Kono ko 1942 Ceerno Muhammadu Saydu fuɗɗii waɗde daakaa to madiina Gunaas. E oon sahaa daakaa waɗetenoo ko e nokkuuji ceertuɗi e sahaa ndunngu. Maa mbiyaa ko lulnde dewal Allah yahdunde e ndema. E 1942 nde o arti Makka ko ndeen o waɗi pottital daakaa gadanal. Ndeen hitaande ko to Aynumaadii daakaa yuɓɓinaa E 1943 ko nokku biyeteeɗo Giiwnaa jaɓɓii daakaa hakke lewru. Ɗoon haa 1947 sabu ɗanle Lislaam ɗe o waɗata, daakaa waɗaani. Ko 1948 daakaa ɓamti e tawtoreede laawol gadanol Ceerno Baro. 1951 daakaa waɗaa ɗo wiyetee Neema. E 1960 ko Faas yontanoo ko ɗoo kadi daakaa oo fuɗɗii ñiiɓde e kala hitaande. E 1961 ko to wiyetee Bustaan Daakaa waɗanoo ; ko ngool kadi woni gadanol taanum Seek Tijjaani Sariif tawtoreede. Tugi 1962 haa 1964 daakaa o waɗaa ko e nokku gooto biyeteeɗo Unfatu. E 1963, feewde hannde daakaa oo ñiiɓi e nokku gooto ɗo waɗatee hannde ɗoo weestannde kilooji 10 Madiina Gunaas. E 1964 ko e oon nokku kono ko caggal caaɗngol gonngol ɗoon ngol wonande annduɓe Madiina.1965, ko fuɗnaange caaɗngol ngol waɗaa e tawtoreede ceerno Boyinaaji laawol gadanol. Ceerno Muhammadu Saydu Bah ardiima dental ngal e kala hitaande haa nde rutttatoo e joomum e ñande 10 Suweŋ 1980 o Bopp. Tuggi ndeen feewde jooni o ceerno Ahmadu Tijjaani BAH ardii golle ɗee e dow ɓeydaare kala hitaande. JEYNABA BUUBU SOW : DEBBO MO JANNGAANI SO WONAA PULAAR MAWNINAAMA E GOODAL kadi rok mo kadi dano mo? SO E NO NO O O Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! 2. GANNDE KESE: Wanngorde geese Firefox (yamre betaa) yaltii e ɗemngal Pulaar-Fulfulde! ...noo kono nde wonnoo ɗe njuɓɓiraano noon fof, ɗe ngoppaama. Hannde fooɗondirta araaraay oo ko Microsoft Internet Explorer, Firefox, Google Chrome, Safari, Opera ekn... Firefox hannde woni wanngord... ... Alfaa Blondy : Mboɗo jogii heen yiyannde so tawii woodii mo nde metti jaraani ko oɗon njaha e nder lowe internet oɗon kuɗa mi, oɗon ƴattoo mi. So tawii yiyannde am nde feewniyaaki ma njahee e ... ..., Fedde men nde won e hilifaaɓe mayre alaa ko keddanaa, mbiyaa biyaate bonɗe pawaa cukñaagu e nder Internet. Holi yiyannde maa heen e holi ko cikku-ɗaa foti jibinde ngu ɗo ngañgu wal... ...lla e jamma o faayodinde hiirde nde yaltinaa ko beƴ e tele keɗeteeɗo no feewi ina CBS e denndaangal lowe internet leydi ndi. Ali Farka yarhammu mum e Tumaani Jabatee eɗen mbaawi wi’de njaɓ�... ...i, hay so ɗuum ina naamndi darnde haa keɓten fotde men. kono hade ɗuum, hannde Allah wallii en to bannge Internet, eɗen njogii sukaaɓe dariiɓe, dadiiɓe ngam tabitinde pinal men to bannge binndo... ... no Umaar Tokosel Bah heewi wiyde. Etee ko ɓuri heen haawnaade, hannde e oo sahaa jotondiral ɓuri weewde, Internet, laaɗe diwooje, laaɗe deegooge, noddirɗe (telefon), fof ene ngoondi. Mbate maami... ...u SAL, gannduɗo Murtuɗo ko ɓuri ko hewwɓe nganndi e mum ko. Mo hakkunde mum e Murtuɗo wonaa ko yiyaa e internet ko foti heen teskeede. Abdullaay KEBE, Abuu NDONNGO e Hapsa BANNOR ene mbaawi ɗum ... Internet Explorer 7, waŋngorde geese nde 79% waŋngiyaŋkooɓe kuutortoo heɓii miñi mum e lewru MBooy ɓennundu nduu. Ngati ko ñalnde 19 Microsoft (jeyɓe Windows) njaltini yamre hese 12. PULAAGU.COM: Eɓɓo naatnude pulaar e ganndal geese cinnde (Internet mobile) ena e laawol. ..., nuldee mail to: mobile @ pulaagu.com, mbaɗon heen toŋngoode cinndel mon, wonande jogiiɓe geese cinnde (internet mobile). Kono eɓɓo naatnude pulaar e cinnde wonaa ɗoon haaɗi. Ko adii kala, k... ...no Saamasa to Maatam; kadi ko Ceerno jontaaɗo sabu kaɓirɗe aduna hannde ɗee omo huutoroo ko wayno internet ekn.... Jokkondiral e makko :sambaganadoba@live.fr Kuɗol Mammadu Lih ... Musidɓe, yiɗɓe e daraniiɓe leñol on calminaama kadi tedduɗi e calminaali. Wonndude kadi e yettude-on sahaa kala e darnde mon e gerngal men pulaagu.com, sabu ko on arooɓe, ...u so tigilde haalaama, golle e hakkille lomtotoo, haala abboo dow! Njuurno-ɗee ko leelaani! Jogiiɓe Internet Explorer ena ndaña caɗɗeele seeɗa naatnude alkule men ɗee. Hade amen yiy... ... Hoto en yejjit jalingol alkule fawii ko e hol no njuɓɓinirɗaa Internet Explorer walla Mozilla Firefox. Yeru, min njiyrat-mi alkule ɗee ko no haaniri nih.... So am I, Mum. ) maA'e >», semja frifl; -able _ sO oo O ' Ko en Ina Pots Maa O Maa (Unplugged) o hikka waÉ—ata duuÉ“i 25 ko ceerno Maajakate Kah waÉ—antee ñalÉ—i mawÉ—i diine e dewal All toon to wuro men Aañam Siwol. Ko ñalnde Hoore-Biir 21 lewru SeeÉ—to nduu ziyaara oo waÉ—etee hikka. Ko goonga hikka ena lewÉ—i seeÉ—a sabu ko É“aawo nduu lewru heewnoo waÉ—eede. Kono lewru Duujal nduu hawrude mum e koorka waÉ—i ñalngu nguu dirtinaa ngam waasa fawondirde e ñalngu koorka. E wiyde ceerno Hammee Ceerno, hitaande fof njuÉ“É“udi ndii ena hesÉ—ita to bannge wutte et to bannge mbaadi haa É“eydoo yuÉ“É“ude, haa É“eydoo feewde. Kadi ena hesÉ—itinee haa É“eydoo yahdude e jamaanu tawa koko yaltaani diine, luurdaani e Sunna. Ko ñalnde Mawnde ndee, hono aljumaa 20 lewru nduu njuÉ“É“udi ndii fuÉ—É—otoo. Caggal nde jumaa juulaa e weleede Alla, jamaanu oo fof hawroyta ko to jamaa dental Said Alhajji Muhammadu Saydu Bah (Rahmatullah Aleyhi). Ko toon dental ngal fof waÉ—oyta "Asratul Jumu'ati" oo. Caggal É—uum, hiirde mawnde ndee waÉ—ee, tawa kala ko haaletenoo e ko duwetenoo e ko yeewtetenoo jeewte lislaam e jeewte jamaanu oo fof ena waÉ—ee e mayre. BanndiraaÉ—o juulÉ—o fof waawa heen saattaade diine mum e fiÉ“nde mum. Waawa kadi dañde njooÉ“aar, annda no wonirta e no yahrata.. Ñanlde subaka Hoore-Biir ndee (woni Aset) ko ndeen denndaangal hoÉ“É“e e daahiraaji ummotooÉ“e nokkuuji limlimtinÉ—i e winndere ndee njaÉ“É“etee. Caggal waktuuji É—iÉ— (14:00) nde yimÉ“e njuuli Tisubaar ngayni, ko jooÉ—nde laawÉ—unde ndee jooÉ—otoo (cérémonie officielle). Ko e mayre denndaagal nulaaÉ“e laamuuji ngara tawtoreede. NjuÉ“É“udi ndii fof jogii É—um ko denndaangal almuÉ“É“e ceerno Maajakatee jannginnoo gila 1968 haa jooni. Caggal É—um, laamu e sarwisaaji mum'en ngara haa É—oon e Siwol ngam huunde fof rewa laawol, waasa waÉ—de Å‹akke walla cugge. Alla wallii gila ko É“ooyi so wonaa ko É“eydii, alaa ko Å‹akki. Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! cOoin o 03 O to o i».o Ko So-am – jordägaren NJOBO MBAY KO GOOTO E HEBLAABE NGAM BISMAADE E HOLLUDE LAABI E NOKKUUJI E NDER OPITAAL OO So ngam gei! Rajo Tulde Dubaango E Hartallo, Daande Gellooje ina jogii sunaare habrude denndaangal banndiraaɓe e heɗiyankooɓe mum, nattugol, yumma men, taani men Faatim Njaay, lollirɗo Faatim Ɓolel to Tulde Dubaango E Hartallo. Taanoo Faatim, ko debbo moƴƴo, mo hono mum weeɓaani… nanzo kono ko no FOW: Aaaaaaaaarrrrrrgggggghhhhhhhhhh. 1587 CAGGAGGCCUGGGAGGGCA 89 1587 CAGGAGGCCUGGGAGGGCA 89 1605 UGCCCUCCCAGGCCUCCUG 250 Kala mo emo no? : P Non geno 0% 1992 Fisher Hoo Koo E Koo 1. Kono S o, Mi yo! «e «o a> I o ^ n n VTZ » HYD » MAA No.41, Molligodawattha, Hapugala, Wakwella, Galle, Galle Home / Joljole / UMMU BAH JANNGOOWO TO MALEESI : « MALEESI FAWI BAMTAARE MUM KO E JANDE E NEHDI » UMMU BAH JANNGOOWO TO MALEESI : « MALEESI FAWI BAMTAARE MUM KO E JANDE E NEHDI » Next article JAANGOL KEEWNGOL E FUUTA : FEERE NDEE KO ... IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE Kono kyori mo kono omoi mo kowashitakunai yo ■MUM"»■■■■■■■■' < « e R o « N C V mo-i-yo.tumannne ko jooni yeewtere ndee fuɗɗotoo.keɗtuki jam Sukaaɓe daraniiɓe ɓamtaare wuro moolo ena njogori yuɓɓinde ñalɗi pine .Pulaagu maa wuurtine,ko Baaba Maal e diɗɗal mum jogori uddude ɗiin ñalɗi 26 e 27 lewru silto . present e(nde) toecome(nde) met submissie e(nde)/ #on-e#dj on-e#system 3#breaks#house [Fu/Ka/Yo] (Non) honki de itteru no Ekn83 10542 kn94 --- E tuugnaadeko wonde keftingal horma kala neɗɗo e nder ɓesngu aadee e hakkeeji potɗi woni dnaɗɗuudi ndimaague potal e jam e nder aduna, E tuugnaade wonde ko baasgol heftinde kam e calogol tottude hakkeeji aade ngaddi barondiral e salaare sanndolin nde e nder aduna e kadihuccande adunam mo aade heɓi yamiroore haalde e miijiaa de no henanorii ɗum yontii ete kadi yimɓe poti jeyde koye mumen ceerta e kulol e baasal sabu aadee yiɗde ɗ um, E tuugnaade e ɓulngo renndaande ngam tafde hakkeeji aadee kam e ndimaagu, leyɗeele ɗee teeŋtinii nafoore ɓurtunde wonde e pellitgol, ko ndeen batu nguu nanondiri, holliti: Ngal-ɗoo nanondiral winndere yan keewal jowitiingal e hakkeeji aadee wayi ko no laawol gootol ñii ngam yettaade leyɗeete mbele yimɓe ɓee e renndooji ɗii mbaɗa ɗum e hakkillaaji mum e kala sahaa kadi et e jannginde e nehde mbele ɓamtoo horma hakkeelleji aadee e ndimaagukuule ƴettaama mbele saree e nder leyɗeele, ciynugol ngol ina foti feeñde, teskee e yimɓ e fof. Innama aadeeji fof poti, ndimɗidi e jibinannde to bannge hakkeeji. Eɓe ngoodi miijo e hakkilantaagal ete eɓe poti huufo ndirde e nder ɓ iynguyummaagu. Gooto kala ina waawi hokkunde hoore mum hakkeeji e ndima guuji kaalaaɗi e nanondiralngal tawa alaa paltagol nguru, mbaydi, leñol, ɗemngal, diine, iwdi leydi walla renndo, dañal, jibinande walla kala ngonka. E ko fawtii heen hay paltoor gooto woodataa e dow yowitaade e dawrugol, ñaawoore hakkunde leyɗeele fawaade e neɗɗo ummiiɗo leydi walla neɗɗo mo yowitaaki maa woni pawiɗo yamiroore laawɗinaande waawnde wonde fof. Innama aadee kala ina jogii hakke wuurde, e hakke ndimmagu kam e hakke ndeenka e kisal hoore mum. Hay neɗɗo gooto fotaani tonngaade e maccungaa gu maccungaagu e njeeygu aadee ko ko harminaa e no waawi si foraade fof. Neɗɗo kala ina jogii hakke annditireede neɗɗaagu mum e kaayitaaji ñaawaaɗi. Yimɓe fof poti e laamu ete poti fotde ndeendka e yeeso laamu. Yimɓe fof ina poti fotndeende e reeneede e heedi heedi baawɗo yaɓɓude kule ngal nanondiral yimɓe fofina poti reeneede e tooñannge tawa alaa paltoor. Neɗɗo kala ina jogii hakke wullitaade ñaawoore e leydi mum so tawii o gañaama, o tooñaama walla so hakkeeji makko njoolaama. ɗiin hakkeeji ina ngannde e laamu e ñaawooje. Hay gooto fotaani nanngeede sokee walla yaltinee leydi tawa ko e dow mbaawka e belaaɗe. Neɗɗo ina jogii hakke e heɗeede e nder potal e sahaa ñaawoore nde yowitaaki, nde waɗataa heedi-heeda (jinngataa). ñaawooɓe ɓenguurotaako poti ñaawde hakkeji fotdeeji neɗɗo fof ko takkaa haa heɓ ni ɗum ñaawore. Kala neɗɗo tuumaaɗo bonannde ina foti reweede haa ko fawaa e mum ko annde ina woodi walla alaa tawa ko ñaawoore laaɗinnaande nde suuɗaaka ñaawi e tawtingol ñaawoɓe luundiiɓe heedɓe bannge ñaaweteeɗo oo. Hay gooto fawetaake bonnannde walla war ngo tawa nde waɗatee ndee waawa wonde ko teeŋti e mum e yowitaade e laawol leydi walla laawol hakkunde leyɗeele. Ko noon ne hay gooto fawetaake sariya baɗɗo huunde tawa nde waɗetee ndee o jotondiraani heen. Hay gooto yaɓɓetaake, tooñee e nder nguurndam mum, e nder ɓesngu mum e nder jotondiral mum walla neɗɗaagu mum lesɗinee, naange hay gooto e dowlugol mum potaani ñifeede. Neɗɗo kala ina jogii hakke reenaneede ɗee geɗe teeŋtinooji ndimaagumum. Neɗɗo ina jogii hakke yahde ɗo welaa fof e no weliraa fof kam suɓaade hoɗannde mum e nder leydi. Neɗɗo ina jogii hakke yaltude leydi kala hay so tawii ko ndi makko kam e artude e leydi mum. E sahaa kulol, neɗɗo kala ina jogii hakke ƴeewde moolaare e dañde leydi moolndi ɗum e goɗɗe ɗee. Oo hakke noon waawaa fawaade e warde hoore doga ƴeewa moolɗo ɗum, o waawi fawaade tan ko e jamirooje fedde leyɗeele dentuɗe. Neɗɗo kala ina jogii hakke jeyeede e leydi, woni jogaade ngenndi. Hay gooto waawaa e dow belaaɗe haɗeede jogaade ngenndi walla waylude ngenn di. Caggal nde neɗɗo dañii duuɓi kelliƭuya so ko o debbo, so ko o gorko faltaa ki leñol, nguru, leydi ono jogi hakke resde maa reseede, o darna fooyre. Ko kamɓe poti heen hakkeeji jowitiiɗi e dewgal so ina humee walla so ina ittee (goorko e dewbo). Dewgal fawii ko e yiɗde resondireeɓo ɗiɗo ɓee wonaa ina fawee e waawnere. ɓesngo ko kam woni tergal gadanal e nder rendo ɓesngu inajogii hakke ndeenka immoraade e renndo kam e laamu leydi ndii. Kala neɗɗo walla dental yimɓ e ina jogii hakke e jeyal leydi. Hay gooto fotaani e amdu e waawde haɗeede jeyi mum. Kala neɗɗo ina jogii hakke ndimaagu miijo, hakkilantaagal kam e diine. Oon hakke ina roondii ndimaagu waylude diine kam e ndimaagu tabitinde diine mum walla yi yannde mum kañum gooto walla e wondude e woɗɓe. Ngaal tabitinal diine noon ina nona ko ɗuuɗii e ko feeñi fof tawa ko rewneede e dow jaŋde, walla dewal walla jamirooje diina oo. Neɗɗo ina jogii hakke e ndimaagu jogaade miijo e saaktude miijo mum ɗum firti ko joom mum fotaami hulde feeñninde miijo mum walla wiɗtude, heɓde kam e sarde miijooji e kabavuuji tawa woƴaaki keeri hakkunde leyɗeele e no sardaa fof. Neɗɗo kala ina jogii hakke e ndimaagu waɗde batu walla fedde nde wonaa fitina. Hay gooto fotaani waawneede jeyeede e fedde alay sago. Neɗɗo kala ina jogii hakke e jeyeede e terɗe gardiiɗe leydi mum. Tawa ko kañum e hoore mum walla tawa ko waabaade e ɓe yimɓe e cuɓii ina njooɗ añii leydi sabu joñeede geɗe mum. Neɗɗo kala ina jogii hakke ardineede walla joñeede geɗe/golle leydi e dow potal. Neɗɗo kala e nder renndo ina jogii hakke e ndeen ka renndoyankeewo. ɗumko weltaare hakkeeji fagguduyankoj e renndoyan heeji e pina yankooji katojinaa ɗi e ndimaagu e ɓamtaare aade e dow tuugnaade e ngonka leydi fof. Neɗɗo kala ina jogii hakke liggaade e dow potal hujjiaaji liggeey e ndeenka baasgol gollaade. Yimɓe fof poti fotde njoɓdi so tawii ɓe potii liggeey. Neɗɗo kala liggotooɗo ina jogii laawol tafde fedde wullitaare hakkeji liggeey walla yantondirde fedde liggotooɓe mum e pedle goɗɗe liggotooɓe so tawi eɗe ndenndi ngoƴ aaji e anniya. Neɗɗo kala ina jogi hakke e fooftere walla weltinde ɓernde num walla wooda ɗo haa'ɗni liggeey mum ete kala liggotooɗo ina jogii hakke e fooftere yoɓ eteende. Neɗɗ kala ino foti jogaade hakke nguurndam cemorɗam haa waawaa toppitaade cellal mum, ngonka mum eka ɓesngu mum haa teeŋti e nguura, koɗlci, safaara e geɗe renndo; omo jogii hakke e ndeenka so tawii o liggaaki, walla o sellaani ma walla o jodtaa de e doole mum, walla kes jooɗiiɗo, naywuɗo walla kala geɗe baasooje wallitde nguura ɗe pawaaki e bellanteeje. Jibinaaɗo debbo e sukaaku ina njogii hakke ballal e toppitaagol keeriiɗi. Sukaaɓe fof, woni a jibinaaɓe e nder dewgal walla caggal dewgal poti fotde to bannge ndeenka renndoyankeewo. Neɗɗo kala ina jogii hakke jaŋde jaŋde foti wonde ko nde alaa njoɓdi hay sinna ko to arwaniire e gadanal. Jaŋde sukaaɓe ina foti wonde alay sago. Jaŋde karallaagal ina foti huɓtidin'de: jaŋde toownde ina foti udditanaade moni kala taw alaa heedi-heeda, tawa ko e baawal mum. Jaŋde foti ko feertinde neɗɗankaagal, ɓeyda teddin'de hakkeeji innama Aadee, heɓde hoore mum. Ina foti waalitde paamondiral, muñundiral, cehilaagalhakkunde leyɗeele e kala senngooji leƴƴi walla diineeji, fawitii heen ɓamtaare golle dowlaaji dentuɗi ngam moƴƴere ina duumoo. Neɗɗo kala ina waawi e sago mum jeyeede e ɓamtugol pinal rennde mum, huutoroo ñeeñe e wallitde ɓamtaare ganndaliyankeewal e kala ɓure jaltooje heen. Neɗɗo kala ina jogii hakke ndeenka muuyaaɗe mum to bannge neɗɗankaagal e jawɗi tuugniiɗe e ɓulgno ganndal, coñce, ñeeñal ɗe o tafi. E nder kuutorogol hakkeeji makko kam e naftorogol ndimaagu makko, moni kala fawaa e mum tan ko ɗooftogol sarɗiyeeji ngam teeŋtin'de keftingol e nehtanagol hakkeejie wodɓe ngam timminde neɗɗaŋ kaagalngam geɗe denndaande kam e ngonka moƴƴa kuuɓtidinɗo ngam dañje renndo potal. Hay kuulal gootal gummingal e ngal ɗo nanondiralfotaani jaggireede ummii ko e leydi, walla dental keeringal, walla neɗɗo keeriiɗo. Hay neɗɗo gooto, walla dental walla leydi potaani jogaade golle tawa faandaare mumen ko firtude hakkeejie e ndimaagu kalaaɗi e nder nanondiral ngal. Haa, haa, haaa, ma ütlen. SBIlf«, »0 ^o^jeUen $»«» Ifitgerrii^e^ill*, «6eir Caggal nde eɓɓo PNEBJA jannginii ɗemɗe ngenndiije fotde lebbi 9 e nder diiwaan Maatam, duɗe ɗe kala ko 44 duɗal heen ɗiɗi ko wolof e sooninke. Jaɓɓinoo ɗeen duɗe ko renndooji teeru gonɗi e nder falnde Maatam, Kanel e Raneeru. To renndo teeru Nabbaaji Siwol fotde duɗe 6 ina mbaɗanoo toon, ko Mogo Tapsiiru Balla, Siñtu Mogo, Ndulumaaji Demɓe, Ɓokisabbundu, Boynaaji. Duɗal Boynaaji ko ñallal 18 04 2018 waynondiri e janngooɓe mum. E tawtoreede Cukko Meer O hono Aliw Mbajaan, gardiiɗo ekkol mo Boynaaji ho Farasuwaa Dattinoo e wondiiɓe mum. Kudi Ac ƴettii konngol ngam yettude jannginoowo hono Faatimata Sumaare, o haaɗaani tan jannginde taro e binndol kam e hiisa kono o wallii ɓe e peewnugol caabune kame karallaagal kesal. Golle ɗe njoofii mbayniigu waɗaa ngam jokkoyde golle e ko fayi arde. BUYEL MUGDAAD : LAANA CIFTINOOKA KO HEEWI E DAANDE MAAYO Taille des clusters 512 o 1 ko 2 ko 4 ko 8 ko 16 ko 32 ko  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - KONNGO RD: Lumummbaa, Afrik ena woya haame maa haa hannde! Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! KONNGO RD: Lumummbaa, Afrik ena woya haame maa haa hannde! alnde 17 lewru samwiyee 1961, ñalnde 17 lewru samwiyee 2011 ko hikka waɗi duuɓi capanɗe joyi e go’ (d 51) ko gorko ngenndiyanke tawa kadi ko jaambaaro kuɓɓuɗo biyetenooɗo e nguurndam mum Patrice Émery Lumumbaa yaltunoo o ɗo aduna tawa yooɓii fiɗtaandu mum ko tuubakooɓe beljiknaaɓe jiimnooɓe Ndenndaandi leydi Konngo e oon sahaa. Haalooɓe pulaar mbiyi : »ndimaagu rokketaake, luɓataake teetete tan » ko ɗum nii Lumumbaa e wondiiɓe mum paamnoo nde nguufi kure e conndi mbakkii gaayaale mbiyi yontii ɓiɓɓe konngonaaɓe keɓa ndimaagu mu’en e fannuuji ɗi kala. E oon tuma o wiynoo ko yoo beljiknaaɓe njaltu leydi maɓɓe ndokka ɓe ndimaagu maɓɓe haa timma, kono nde wonnoo ɓanndu raneeru wonaa paso kaan haala maa oon goonga wayi e maɓɓe no laɓi e nder ɓernde nii ɓe ŋati peɗeeli maɓɓe ɓe picci, ɓe mbiyi kala nannooɗo kaan haala maa nantu ɓe codii leggal daande makko. Ko goonga nii ɓe keɓii sodde daande makko kono haa jooni miijooji makko e ngenndiyankaagal makko ina kuutoree e nder doŋre men Afrik nde e kala nde afrikyankaagal maa ngootaagu haala maa ɓerɗe ndog e o ɗo gorko kulɗo gacce mo hulaani maayde. Haalooɓe pulaar noon mbiyi : »neɗɗo yoo hul gacce, waasa hulde maayde », ellee nii ko ɗum wonnoo falsafa makko e nguurndam makko. Hannde oo, o ɗo gorko dimo daneejo tuɗɗiima leppi leydi, kono leydi kadi tuɗɗiima leppi teddungal, sabu nguurndam makko o wuurannoo ɗum ko ɓiɓɓe konngonaaɓe e afriknaaɓe fof. Patrice Emery Lumumba jibanaa ko ñalnde 2 lewru morso 1925 to wuro ina wiyee Onalua e nder leydi Konngo Beljik sabu e oon sahaa ko noon leydi ndi heewnoo wiyeede, tuubakooɓe añɓe Konngo e Afrik fof njooɓii fiɗtaandu makko taƴi goddi ɓaleeɓe ɗum wonnoo ko ñalnde 17 lewru samwiyee 1961 to diiwaan biyeteeɗo Kataangaa. Ndeen leydi ndi heɓii jeytaare mum politik e hitaande 1960 ko kanko Allah rokki wune maa hoolaare Hoyreejo leydi ndi hono Joseph Kasa Vubu fiili mo mawɗo jaagorɗe leydi hay sinno tawii ɗum duumaaki sabu e ko duttorɗe kaali ngardiigu makko jaagorɗe tuggi ko e lewru Korse haa heɓi lewru Septaamburu 1960. Ciftinen yilliyankooɓe men baaba mum jeytaare leydi Konngo ndi ko gorko ina wiyetenoo Joseph Kasa-Vubu, go’to e yontaaɗo jeytaare Konngo Demokaratik. Patrice Emery Lumumba konngonaaɓe njaggiri ɗum ko hono Martin Luther king jaggiraa e Dowlaaji Dentuɗi Amerik nii e oon ñalawma nde arti fof hay go’to gollotaako e nder leydi he nde tawnoo ko kanko woni ɓiɗɗo leydi gadiiɗo dartaade kalifaandi tuubakooɓe, ko ɗum saabii konngonaaɓe walla afriknaaɓe heewɓe ko o annebi e jeese mu’en. Duuɓi capanɗe joyi caggal warngo makko haa jooni ronkaama anndeede fewjunooɓe ndeen maalde haasidaagal. E hitaande 1956, Patrice emery lumumbaa weddaa e kasoo ko ina tolnoo e lebbi sappo e ɗiɗi. Allah waɗi woppaa gila edda makko timmaani, ɗum fof o hulaani o waɗɗitii ndimaagu makko politik omo huɗa, omo yenna tuubakooɓe, caggal ɗum mbele ma o woppu ɓe ndeeƴa, ɓe mbaɗi mo mawɗo gardiiɗo (directeur) njeeygu «brasserie», kono ɗum tagaani mo fiyde sappo e toni makko, ellee nii ko ndeen o ɓeydii jartolinde maa hutaade tuubakooɓe belsik. Nde yahnoo e wooteeji meeri ɓadii e hitaande 1957, laamu maa mbiyen guwernama Belkjik siifi yamiroore wonde konngonaaɓe ina mbaawi hettude pelle politik gila e senndikaaji haa heɓi lanndaaji politik hay sinno tawii ko lanndaaji politik leydi Beljik teddinirtee ɗee pelle, Patrice Lumumba e hoyre mum jeyaa ko e lannda biyeteeɗo amicale liberale. E hitaande 1958 e tuma wejo hakkunde leyɗiijo waɗnoongo to leydi Beljik konngonaaɓe teddiniraa ngol ɗoon koolol, kono nde tawnoo ko holliraa maa wejaa e ngoon wejo ko ɓuranaani Lumumbaa e wondiiɓe mum, ɓe mbaɗlorii oon fartaŋŋe mbaɗi peeje haa ɓe cañi jokkondiral hakkunde maɓɓe e pelle jeytaareyankooje. Ndeen Allah artirii mo Konngo o sosi fedde maa lannda politik ina wiyee Fedde Ngenndiyankaagal konngonaaɓe (MNC), ɗum wonnoo ko ñalnde 5 lewru yarkomaa 1958 to wuro ina wiyee Leopoldville (Kinshasa), ko e nder ndiin mbaydi nii o heɓi tawtoreede batu afrikyankeewu (conference panafricaine) to Akaraa wuro laamorgo leydi Gana. Nde o hooti leydi makko o waɗi ciimtol ngol ko e yeeso ujunnaaje sappo ujunere ɓiɗɗo konngonaajo, o heɓiino kadi haalorde jeytaare leydi ndi, hay so tawii beljiknaaɓe mbelaaka ɗiin miijooji. Nde pooɗee-nduuree politik o mawni hakkunde maɓɓe no paamirton Lumumbaa e wondiiɓe mum e hoyreejo Joseph Kasa-Vubu, añɓe ɓamtaare konngo e ballondiral ñukindiyankooɓe CIA ngemmbi kooninke go’to ina wiyee Joseph Desire Mobutu Sese Sekoo oon e wondiiɓe mum teɓɓii jappeere nde, njooɗii dow heen biyɗo kala njuumri ina weli daande mum sodee walla weddee e kasoo. Ñalnde 17 Samwiyee 1961 Patrice Emery Lumumbaa e worɓe ngenndiyankooɓe huɓɓuɓe wayɓe no Maurice Mpolo e Joseph Okito e woɗɓe e woɗɓe tiggaa haa muusi mbeddaa e laana ndiwoowa payraa to wuro ina wiyee Elisabethville wuro laamorgo diiwaan Kataangaa mbaɗaa e juuɗe ɓiɓɓe baaba mu’en wayɓe no Moise Tshombe jeytaareyanke diiwaan Kataangaa, ko toon ɓe tonngaa ha ɓe ɓiici, ɓe mbaɗaa golle kaantorinɗe, won wiyɓe nii ko toon ɓe keddii. E hitaande 2003 e filmo maa dokkimenteer go’to ina wiyee CIA cumuuji suuɗnde (CIA Guerres Secretes) hollirii wonde caggal nde Patrice Emery waraa, ɓiyi baaba makko politik jooɗiiɗo e jappeere nde e oon sahaa hono Marechal Josep desire Mobutu Sese Sekoo wiyaama saayni maa weddii ɓanndu makko ko e nder ndiyam acide. Gila ndeen haa jooni kala nde 17 Samwiyee ari wonata ko ñalawma guurte maa «jour ferie» e nder Ndenndaandi Konngo Kinshasa. Patrice Emery lumumbaa, Kuwaame Kurumah mo Ganaa, Amilkaar Kabaraal mo Gine Bisaawo, Stev bikokoo mo Afrik Sud, Bartelemi Bogaandaa mo Hakkunde Afrik e Tomaa Sankara mo Burkina Faso mbirni kono maayaani. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! 2. mon 6:kl e mo peir so Iwajo. — soreis e klemaso so gra2; e jsir. — 3 afirm ko 39 p0 I9 ratrape. — 3 e sciti ko 59 HinoicoxH«a).oo OO'OON-OCOOOOlfl.O OOrHOCOr^O «ioice»e«o<»ineHHHH soortfHo«MjoinoMni«i«o«oin«o  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - Daarto'am e Pulaar Musidɓe Fulɓe, fuɗnaange e hirnaange, rewo daande maayo, worgo nokku juŋngo ñaamo, on calminaama Caggal nde lowre (gerngal geese) men udditaa, haa jooni eɗen njokki e golle. On teskiima jakkaa men udditaaɗo haŋki, yuɓɓinaa ko e pulaar to baŋnge doge, e farayseere to baŋnge yuɓɓo. Waɗi min waɗde noon ko yiɗde amen waɗtude e pulaar kala ko winndaa e Pulaagu.com. Ɗeen golle noddi ko dumunna jonɗo, karallaagal ngal majmajnaani, e ŋatde woppata. Binndi ɗii ena mbaɗnoo caɗeele gila Enternet (Geese) fuɗɗii yaajde. En ciiftorii yoga e men yiɗnoo-ɓe ruttaade e "alkule keer"!! Kono, hono no meeɗirmi wiyde nih e yeewtere am e Kawtaliyaŋke lolluɗo hono ceerno Saydu Bah: "So aɗa yaha haaju maa, a tawii kooce e laawol, hoto rutto! Daas cooce ɗee mbeddo-ɗaa ɗe ladde, walla ƴeewaa feere nde ɗe ngiwiri e laawol ngol". Ɗum firti ko duƴƴude e caɗeele fotaani addande en ñaw-ɓerndaagu, foti ko laawde en, kiino-ɗen no dimaaɗi pellit-ɗi, uŋgo-ɗen no barooɗe barmuɗe! So ɗum waɗii, caɗeele ciñña, ngargerta, ndeemoo, njahren heen yeeso! Sabu woni yahrude yeeso ko nawde caɗeele caggal! Caggal wiɗtooji, miijooji e jammaaji daɓɓi ɗi ɗaanaaka, diwal mawngal diwaama feewde e safrude ñaw binndugol alkule men e Geese (Enternet). Hol ko woni ngal-ɗoon diwal? Hol no Fulɓe kala keɓirde kuwtorɗe baawɗe tappude e yaltinde alkule men e Geese? Ko ɗee ngoni naamne ɗe njiɗ-mi jaabaade e ndee nuldannde. Miɗo yaakorii maa faamamuuya keso jol, haa sikkittonooɓe ngummoo e jamma, ngarta e lewlewal. Goonga, yuɓɓinde Tappirde Pulaar/fulfulde e Windows XP ena naamnii ganndal Windows seeɗe, kono so pammingol laaɓii tan, ena weeɓi gaynude. Ko ɗum waɗi puɗɗorto-ɗen ko hollirde holi gandal Windows foti jogeede ngam loowde tappirde nde, hurminde_nde (activer) e huwtoraade-nde. Ko ndeen min coodi logiciel tekkuɗo ena wiyee Type Designer! Nde wonata lebbi ɗiɗi, tawi mi yaltinii sappo e tati yeeso alkule! Loow-mi ɗe e disket mbaɗtu-mi nuldude ɗoo haa Senegaal, Muritani, Ponto Nuwaar (Koŋngo), mi haalaani leyɗeele Orop! Ɗeen alkule haa njooni ena kuwtoree! T6 avIOp." ToOro 5iaTUMtctvovMat o[ n0opoaxd.(o Mum Mum Ah? k'a sɔrɔ a ma bɔ o kala ma!› Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo. Emee Seseer (Aimé Césair), jontidiiɗo Sengoor, sehil Sengoor, sankiima ñalnde 17 abriil 2008. O sankii ko to duunde wiyeteende Martinik (Martinique). Duunde Martinik fof noon e wonde to Amerik worgo, jeyaa ko e leydi Farayse. Emee Seseer sosi ko wiyetee « négritude », hono no paamirten, «ɓalewaagal », woni ngonka neɗɗo ɓaleejo. O sankorii ko duuɓi 54. O wonii meer wuro wiyeteengo Fort-de-France duuɓi 56. O jibinaa ko wuro wiyeteengo Basse-Pointe ñalnde 25 suwee 1913, woni hitaande ko adii wolde adunankoore adannde, anndiraande 14-18. Nde tawnoo hakkille makko ina yuumti, o neldaa ko Pari ngam janngude. Ko toon o fotti e Senngoor e sanɗaaji ɓaleeɓe goɗɗi kaɓatnooɗi e koloñaal (walla luulndiiɓe koloñaal). E hitaande 1945, hitaande ñifgol wolde adunankoore ɗiɗmere, o naati politik, o toɗɗaa depitee, tiitoonde nde o meeɗaa seerde haa e hitaande 1993. E hitaande 1957 o yalti parti kominist mo o wonnoo e mum, o sosi parti makko, hono Parti Ɓamtaare Martinik (PPM). O wonii meer wuro Fort-de-France ngo tuggude 1945 haa 2001. E hitaande 1958, o ɗeɓaani jaɓande Deegool (De Gaulle), kono o wallitii no doole makko potirnoo sehil makko Mitterrand e wooteeji gardagol leydi Farayse e hitaande 1981 e 1988. E hitaande 2005 o wiyi wonde o hevaaki javvaade Sarkosi, tawi ina woni kalifu geze nderndere leydi Farayse. Farayse e winndere ndee kala cuniima no feewi e maayde makko. Heewve ceedtiima e makko moƴƴere. Winndannde yeesoHol ko woni parlemaa e Komin ? Banaana ina heewi ɓure, haa teeŋti noon e wallude neɗɗo e heddodaade e jimme cukaagu. Ina moƴƴi e yeeso : Ina haɗa nayeewu. Banaana ina waɗi geɗe kaɗooje koomndi. Ko ɗum tagi so neɗɗo ina duumii e ñaamde ɗum, yaawataa naywude. Muulde ɗum e yeeso mum, ina haɗa ñorɓolli. Ndolu : Ina moƴƴi e ɓalndu, sibu ina moƴƴi e ndolu, siɓu ina ɓorwina dolirgol, wallita tellagol e dolgol ñaamdu. Ñawanɗe : Banaana ina wallita sellinde ñawanɗe, ɓuuɓna ɗe. Ko ɗum waɗi ina wasiyaa moomde ɗum e ñawanɗe nguru, walla hunuko, walla e piɗanɗe koowooje… Ƴiiƴam : Banaana ina heewi ko wiyetee « fer », woni « njamndi», huunde nde ƴiiƴam hatojini no feewi. Ɗum noon banaana ina haɗa usto ƴiiƴam (anémie). Teskorde : Banaana ina heewi potaasiyoom, huunde moƴƴunde e ngaanndi e hakkille ; ɗum noon duumaade e ñaamde ɗum ina wallita e ustugol jejji. Ina gbemi o, o’n gbemi To si izre?e?, ko E KA 7 = E KO 3 Ciina ko leydi e Aasiya. Mbertudi leydi ndin ko 9.596.961 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2015 yimɓe 1.376.049.000. Laamorde nden ko Pekin. Wi wi wi 😏😏👌👌 #weronika #bydgoszcz #polska #poland #love #smile #style #instastyle #boy #girl #polskichlopak #sweet #weeding #wesele #slub #my #hot #niedziela #sunday #baby #pretty #amazing #style #family #photo #follow 0> O O On sO O On nO ON O 1> O- TO en ■«I CM ON Home » Hyaku ma no Omo » Hyaku Ma No Omo - Chapter 39 Hoo Koo E Koo = 6500 Mo en Mo-1a No. 10 Koo Koo cane o» to 5 « b a. a g- g ACSGRT, BEN150EW87, BEN200EW87, BEN300E.S35.H97, BEN400E.S35.H97, BEN400EF97, BON080EF88, FVAAOEOORO, FVABOEOORO, FVACOEOORO, FVFBOEXORO, FVKAOEOORO, FVKBOEOORO, FWAAOMOORO, FWAHOEOORO, FWAJOEOORO, FWAKOEOORO, FWALOEOORO, FWFJOEXOOO, FWFJOEXORO, FWFKOEXORO, FWKKOEOORO, GVAAOEOOOO, GVAAOEOORO, GVABOEOOOO, GVABOEOORO, GVACOEOORO, GWACOEOORO, GWACOMOORO, GWAHOEOOOO, GWAHOEOORO, GWAJOEOORO, GWAJOMOORO, GWAKOEOORO, GWAKOMOORO, GWALOMOORO, HVAAOEOORO, HVABOEOORO, HWAHOEOORO, HWAJOEOORO, IVAAOEOOOO, IVACOEOORO, IVACOMOORO, IVKAOEOOOO, IVKBOEOOOO, IWAKOMOORO, IWALOEOOOO, IWALOEOORO, IWKCOEOOOO Walla Walla Hotels » E8DSCA E8DSCB E8DSCC E8DSCD E8DSCE E8DSCF E8DSCG E8DSCH E8DSCI E8DSCK E8DSCL E8DSCM E8DSCN E8DSCO E8DSCP E8DSCQ E8DSCR E8DSCS E8DSCT E8DSCV E8DSCX E8DSCY E8DSC0 E8DSC1 E8DSC2 E8DSC3 E8DSC4 E8DSC5 E8DSC6 E8DSC7 E8DSC8 E8DSC9 E8DSDA E8DSDB E8DSDC E8DSDD E8DSDE E8DSDF E8DSDG E8DSDH E8DSDI E8DSDK E8DSDL E8DSDM E8DSDN E8DSDO E8DSDP E8DSDQ E8DSDR E8DSDS E8DSDT E8DSDV E8DSDX E8DSDY E8DSD0 E8DSD1 E8DSD2 E8DSD3 E8DSD4 E8DSD5 E8DSD6 E8DSD7 E8DSD8 E8DSD9 E8DSLA E8DSLB E8DSLC E8DSLD E8DSLE E8DSLF E8DSLG E8DSLH E8DSLI E8DSLK E8DSLL E8DSLM E8DSLN E8DSLO E8DSLP E8DSLQ E8DSLR E8DSLS E8DSLT E8DSLV E8DSLX E8DSLY E8DSL0 E8DSL1 E8DSL2 E8DSL3 E8DSL4 E8DSL5 E8DSL6 E8DSL7 E8DSL8 E8DSL9 E8DSXA E8DSXB E8DSXC E8DSXD E8DSXE E8DSXF E8DSXG E8DSXH E8DSXI E8DSXK E8DSXL E8DSXM E8DSXN E8DSXO E8DSXP E8DSXQ E8DSXR E8DSXS E8DSXT E8DSXV E8DSXX E8DSXY E8DSX0 E8DSX1 E8DSX2 E8DSX3 E8DSX4 E8DSX5 E8DSX6 E8DSX7 E8DSX8 E8DSX9 KO WONI NDER Ɗume woni kubaruuji belɗi? Moy woni Allah? Ɗume woni Laamu Allah? Yeesu nandaay bee yimɓe fuu ngam o malaa’ikaajono haa asama hiddeko ɓe ndanya mo haa duniya. (Yuhanna 8:23) O afo tagle allah fuu, e o walli Allah tagugo koo ɗume fuu. Kaŋko tan Yeehova tagi bee juuɗe maako e ngam maajum ɓe ɗon wi’a o Ɓiɗɗo ‘bajjo danyeeɗo.’ (Yuhanna 1:14) Ngam Yeesu o Nelaaɗo Allah, kanjum waɗi ɓe inndi mo “Wolde.”​—Njaŋge Balndi 8:22, 23, 30; Kolossi’en 1:15, 16. Yeehova neli Ɓiɗɗo maako haa duniya bee hoosugo yoŋki maako yaara nder reedu paanyo debbo Yahuuduujo bi’eteeɗo Mariyama. Kanjum waɗi Yeesu walaa baaba bana neɗɗo. (Luka 1:30-35) Yeesu wari haa duniya (1) ngam ekkitingo yimɓe gooŋga dow Allah, (2) ngam hollugo men noy waɗugo muuyo Allah koo nder saɗirmaaji e (3) ngam hokkugo ngeendam timmuɗam maako ban “coottaari.”​—Njaŋge Matta 20:28. Coottaari ɗum ko ɓe njoɓata ngam teetingo goɗɗo kiitaaɗo mbareeki. (Gurtaaki 21:29, 30) Yaake Allah tagi neɗɗo, anniya maako naa ngam o naywa e o maaya. Noy en anndiri ɗum? Allah wi’i neɗɗo aranjo, Aadamu, to o waɗi ko Bibel ewnata “hakke,” o maayan. Nden kam to Aadamu waɗaayno hakke, o maayataano. (Laataanooji 2:16, 17; 5:5) Bibel wi’i hakke “nasti” duniyaaru ngam daliila Aadamu. Ni, Aadamu nastini danygol maako nder hakke e torra, waato maayde. En mari haaje coottaari ngam teetingo en maayde nde en ndoni haa Aadamu.​—Njaŋge Roma’en 5:12; 6:23. Moy foti yoɓugo coottaari ngam teetingo en maayde? To en maayi, en njoɓi ngeenaari hakkeeji dow hoore men tan. Walaa ɓii-Aadama gooto foti yoɓugo ngam hakkeeji yimɓe feere.​—Njaŋge Jabuura 49:7-9. 4. Ngam ɗume Yeesu maayi? Yeesu nandaay bee men, o walaa hakke. Ngam maajum o maraayno haaje maayugo daliila hakkeeji maako—o meeɗaay waɗugo hakke. O maayi daliila hakkeeji woɗɓe. Allah holli yiide kaayefiire maako bee nelugo Ɓiɗɗo maako haa o maaya ngam men. Yeesu boo holli yiide maako ngam o ɗowtani Baabiraawo maako e o hokki yoŋki maako ngam hakkeeji meeɗen.​—Njaŋge Yuhanna 3:16; Roma’en 5:18, 19. Yaake Yeesu ɗonno nder duniya, o nyamɗitini nyawɓe, o ummitini maayɓe, e o walli wonɓe nder bone. O holli ko o tammi waɗango ymɓe ɗowtiiɓe. (Matta 15:30, 31; Yuhanna 5:28) Ɓaawo maayde Yeesu, Allah ummitini mo haa o warta ruuhuujo. (1 Piyer 3:18) Nden o jooɗi haa nyaamo yeehova, o ɗon reena haa Yeehova hokka mo baawɗe laamugo dow duniya. (Ibraniŋko’en 10:12, 13) Hande Yeesu o Laamiiɗo haa asama, e tokkiiɓe mo ɗon anndina kubaruwol belŋgol ngol nder duniyaaru fuu.​—Njaŋge Daniyel 7:13, 14; Matta 24:14. Yeeso seɗɗa, Yeesu huuwtiniran baawɗe Laamu maako ngam timmingo boneeji e halkugo waddooɓe ɗi. Kala Nuɗɗinɓe mo e ɗowtaniiɓe mo ngeeɗan nder Aljanna haa duniya.​—Njange Jabuura 37:9-11. Yo on E! * – Host E! 66- Maa O Maa Размеры Mum S, Mum M, Mum L, Mum XL, Mum XXL, Mum XXXL, 12M, 12M to 24M, 3T to 4T, 5T to 6T, 7T to 8T, 9T to 10T No Ka 'Ilio Mo'O oo^OooaoO-^-^NO«0 O »0 kO O CO he - yo - o - o o to o -3 2 o nii no ^-^ ■ YOO ALLA HOKKU EN HAWRUDE HEEN. Prague (cz. Praha) laamorde (kapital) leydi Cekiya. Labe no jogii hannde 1.267.449 (2015) yimɓe. etARe(wi) = Re(e tAwi) Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Haalooɓe pulaar mbi’i : "mo yettaani sabaabu yettataa Allah"! Ginenaaɓe so njettii Allah ina poti kadi yettude Beles Kompaawore hooreejo Burkina Faaso e Met Abdullaay Waadd mo Senegaal sabu ko kamɓe paɗɗii paɗe maɓɓe, ɓe njaɓɓi toon koyɗe jamyame, ɓe njoɗɗini dillooɓe e politik ɓee fof ɗo gootel, ɓe mbaajii mo woni kala e darnde nde foti daraade haa Gine feƴƴa oo-ɗoo pooɗee-nduure dawriyankeejo e dow jam. Kono eɗen mbaawi wi’de wasiyaaji maɓɓe naatii koye maɓɓe, sabu ko balɗe seeɗa tan pawtii heen, ñalngu lofu ɗimmu ngu dottaa. Pulaar wi’i : "yahrude seese haɗataa yetaade", yimɓe heewɓe kuliino kono ina sikkaa hankadi Geno maa wis heen diƴƴe ɓuuɓɗe ginenaaɓe ndokkondira juuɗe, laaɓondira deedi, njoña leñam-leñamaagu bannge, ngolloo leydi mu’en mbele ɓamtaare nde ina fuccitoo deeloo e leydi hee haa tacca keeri. Ciftinen janngiyankooɓe ɓee tan ko Kuulal maa Doosgal Ngenndi leydi Gine ngal tonngoode 28 ɓetnoo kiwondiral (kampaañ) cakkitiingal ko kalnde 3 Lewru Juko 2010. E jiyanɗe fannuyankooɓe politik oonɗoon pooɗee-nduuree baɗɗo hikka e dawrugol leudi ndii meeɗaano waɗde e Ginei gila ummaade e laamu Mohammed Seku Tuure baaba mum jeytaare (1958) haa heɓi Jeneraal Laasana Konte cankiiɗo e maayirɗe hitaande 2008. Hakkunde Alhajji Mammadu Sellu Daleen Jallo e Pr Alfaa Konnde piilaaɗo heen fof yoo jogoro jam, kono Fulɓe Winndere nduwiima yoo poolgu hoot to Fuuta Jaloŋ, sabu pulaar wi’i : "yiɗande ho’re mum wonaa añande banndi mum". “Alla 'na Waawi Pr Konnde Sakkoo Sellu Fawoo Dow!" Hiirii, hiirii jamma Allah koy, Allah ina waawi Konnde sakkoo Sellu fawoo dow ! Hoto mo yahdi heen caggal balɗe buklet baklet lanndaaji politik Gine nanondirii wonde ko ñalnde 19 Siilto ginenaaɓe rewɓe e worɓe potata nodditeede hoore boowal ngam suɓaade hakkunde sellu Daleen Jallo mo UFDG e Pr Alfaa Konnde RPG. Allah ina waawi koɗo sakkoo, waali fawoo dow, oo-ɗoo duwaawu maa jimol pullo fof ina foti ngol yimde waɗdora heen hello wuurngo saata ɗum Sellu Daleen Jallo mbele ma o heɓ semmbe fooɓnaade Pr Alfaa Konnde haa weeya o fiya ɗum mbarwaru! Haalooɓe pulaar mbi’i: "ko leeli fadaani jam”, kono e ngol ɗo laawol ina sikkaa pergitte keewɗe keɓaama joñeede mbele taate lofu ngadanu ngu ina mbaasa waɗtude e ngu-ɗoo lofu ngaroowu ñalnde 19 Siilo 2010. So tawii Allah jaɓii ko kamɓe ɗiɗo ɓee njahdata e lofu ɗimmu ngu ñalnde 19 lewru arooru nduu. E nder ngal-ɗoon cufal lofu ngadanu Sellu Daleen Jallo weddanaama ko ina tolnoo e 720.496 kartal hawra (43,67%) e Pr Alfaa Konnde weddanaa maa sufanaa tan 332.406 (18,25%). Tesko-ɗen keewal tawtoreeɓe cufal ngal e ho’re mum telliima ɗo wonnoo 77%, artii haa e 52%. Ciftinen banndiraaɓe fotde 24 kanndidaa ina jeyanoo e cufal Hooreejo leydi baɗnongal ñalnde 27 lewru Korse maayndu nduu. E wi’de Goomu kalfinaangu woote ɗee ardii lofu ngu ko gorko pullo biyeteeɗo Alhajji Mammadu Sellu Daleen Jallo. O heɓi ko 43,67%, rewi e makko ko surga nayeejo dingiral politik leydi ndi Pr Alfaa Konnde o soñi ko feccere ƴamoowo Sellu maa mbiyen ko 18,25%, rokkaa jooɗorde tataɓiire ko Sidiyaa Tuure (15,25%) e nayaɓo ko Laasana Kuyaate (8%). So tawiino Goomu ngu luunndanooki kuulal ngenndi ngal walla waylaani sawru mbaggu, Lofu ɗimmu ngu fotnoo waɗde ko ñalnde 3 walla 8 lewru Juko ndu ngon-ɗen nduu. Eɗen nganndi lofu ɗimmu ngu fotnoo waɗde ko ñalnde 18 lewru Morso kono nde tawnoo ƴamooɓe heewɓe ngullitiima mbinndi ɓatakeeji ŋeñaaɗi ɓaarni e e Suudu Ñaawirdu Toowndu leydi ndii, golle ɗee nduudii no feewi. Haalooɓe pulaar mbi’i: ”yahrude seese haɗataa yettaade walla laawol jam woɗɗataa”. E jooni jooni oo, ina wayi no e nder noogaas e nayo ƴamooɓe ɓe fof ko nayo ɓe limtu-ɗen inɗe mu’en ɓee tan keɓi heen soñde ko faayodini, noogaas heddiiɓe ɓe fof alaa ko keɓi so wonaa muuɗde punndi maa mbiyen ɗoftude kaawiraaɓe maa esiraaɓe mumen. Ciftinen banndiraaɓe e oon woote baɗnooɗo ñalnde 27 lewru Korse ɓennundu ndu, ko ina abboo e miliyoŋaaji nayi pawɗi mbinndinooma e doggi cufal ngal ngam toɗɗaade potɗo totteede Galle Seeku Tuure yoo jogoo kuccam leydi ndi, caggal duuɓi capanɗe joyi e ɗiɗi (52) laamu ndool-ndolaagu Mohammed Seeku Tuure e Jeneraal Laasana Konte maayɗo ko ɓooyaani. E wi’de Nulaaɓe arnooɓe huufde woote ɗee, teskaama wonde cufal ngal feññinii leƴƴi leƴƴiyankaagal no feewi, sabu Fulɓe mberlanii karte mumen ko pullo hono mu’en Mammadu Sellu Daleen Jallo, Malenkooɓe ɓe ne ndokki hoolaare mu’en ko nanndo mu’en Pr Alfaa Konnde. Fannuyankooɓe politik heewɓe cikkatnoo haade wonii Sidiyaa Tuure ko e leñol ɓurngol fawɗude ngol jeyaa, haawnaaki o jogoo semmbe honde sufooɓe fulɓe walla malenkooɓe ɓe ndewa e makko. Kono ellee ɗum fof laataaki e ngu ɗo lofu, lofu ɗimmu ngu nii kadi so reentaaka ɓurata bonde, sabu pulaar ina heewnoo wi’de: “bannde ñaama tuuta, ɓuri goɗɗo ñaama dola, ɓe nduttii kadi ɓe mbi’I teenɗo waare mawnde fukkoyta ko galle baaba mum”. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Seydi Njaay a jingii no feewi.Yo ALLA wallu Sellu e wondiiɗe mum, poola e dow jam e kisal.Gine ko leydi mo ALLAHU rokki ngalu, kono no Ibrahiima Moctar Sarr wiiri e nder jimol mum nih: YOO WUUR SELLU JALLO E GOOMU MUM. Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! kala ko ba aampunin mo ko!! hahahahah e girayɗi ɓaawo ko hannde ɓurani ɓe laaxira, E ribaa e jeeno ko ɓe yettanaa ɓe ko 25 ñaamayɓe ɗe'e ko ko yiite ñaama to laaxira. ko kalaamu gomɗudo maa ɓe sunoyoo laaxira. wi'a Alla follu mo maa yo nattu mo laaxira en yhettataa ko wonaa baraaji ga laaxira. Foul on Walla Walla. Ko-yo Ko-yo機材紹介 bosch mum 44 bosch mum 44 4400 ka 1 4 chenmaschine bosch mum 4407 cijena bosch mum 4405 a ina coxFir.E. No Mo Fro-Yo o o n to e n — AX1», ffi, HSBHHHTe, TO EnOHI](fiI... CjiaBHUB, XpaSpue JIIOAE... ...de paandaale men. Ena jeyaa e ko ɓuri tiiɗde e ɗeen paandaale, jaŋde, wiɗto e winndude ɗemngal pulaar/fulfulde haa sella. Mi arri kadi hannde ngam ƴiklude hakkillaaji mon ɗii seeɗ... 1«Joo min tɔgɔ ko Bɛli, Mo – Mo: 0 km _ 0 min 7tefi«iooi7^9 «5« ^^^ Teid^Qonog, o Trv^/o^ Twv!iSUijfiBMr, £1« rViJai^ ^o^voo^M» i»i fof nal no^^atifah . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Alla jaaraama a jaaraama Saar! Yoo Alla wallu no ɗee peeje ciyniraa, haa teeŋti e ñifirkon kon, mboɗo huli wulaango (alarme) oo seeɗa so ɓeydataa hawjeende, sibu no mbiyɗaa nii ko wemjeende boo ...fulla tan ko so tawii laamu Senegaal ummaniima yoo goonga yalty jooni jooni. So ɗum alaa, hay gooto wonndaaka. Onon julaŋkooɓe kadi so on mbaawii, uddee bitikaaji mon balɗe tati ngam hollude suna... ... tan ko waasde nehdi, waasde nezzaagal, waasde ngenndiyankaal, laamve , laamiive Afrik. Laamve, ve ngon'daaka, waylude, ngon'daaka moxxin'de, laamve, ve huunde wootere woxi,; ndeen huunde woni joozaa... ...na selli ko o daraninooɗo pinal leñol fulɓe. Won ko nganndu-mi e makko haa heewi hay so tawii min njeydaaka e wuro wooto, min ngollodiima e golle ɗe ARED, PIP e GTZ mbaɗdatnoo. Min njahdii e nokk... ...ol koo ina selli ko o daraninoodo pinal leñol. Won ko nganndu-mi e makko haa heewi hay so tawii min njeydaaka wuro, min ngollodiima e gollondiral hakkunde ARED, PIP e GTZ. Min mbaddii njahdii ngam he... 7. Neddo ko gondiido, aduna woni guurdiido seernaaɓe haɓantenooɓe yoo rewɓe kaddine ɓee ko jooni potnoo ummaade. Daakaa wonaa maggal kay; sabu ɓeen mbiyaano woto laamu naat e nder TUUBA. Laamu noon ko to nafoore mum woni tan wattata hakk ...haa teeŋti he mo alaa hay waadere. Mboɗo sikke laamu nguu ina yani sariya. Haaɗi wonii, en nganndii Daaka wonaa maggal Tuuba, ndarano-ɗen koye men.... soko goonga laamu senegaal tiinaaki hol fof ko laamu men yeebori dente baaze ni ko fotino daaka aduna fof to hawrata ngam rewde alla laamu men ina mu66i gite mum ina nangi junngo mum yiyata wazata ina yo alla yurmo yaafo baba samba kajja ko e sakki6e daaka6e yoo alla yurmo yafoo ...so yaari ni e senegaal, on paamani to paarete non ? Ngoppe niettooje, juurnode ko haalete ko.Paame ko windaaka! Mammadu jah wuuri ha maayi faama ka, ko jooni won heen niewata ko yidnoo! ko jikkuuji... ...ullo noon o daranoo demngal makko hono no Sakhir Caam en nih; sabu anndube fof ina kawri so demngal winndaaka heewi ko maayde demngal noon so maayii yahdat e pinal mum yo ALLAH dadandu pulaar e bone ... CUBAGOL WADAAMA BENNII YO ALLAH WALLU KALA POOLDO KONO NGANNDEE BIBBE MURITANINAABE FOF POTNADAAKA E OON FANNU ;SABU WON YIDNOOBE TAWTOREEDE E NGOLDOO CUBAGOL KONO TAN KO YALTINANOOBE LEYDI NDI BURN ...oo wayle, wonaa noon wonaa noon, geno waylaaki nullaazo gozzo arataa, deftere vuraana makko o ustaaka veydaaka haa wutta guttoowo, wadde njokkon'diren, mballon'diren,paamon'diren almuvve e juulve kala... ...da booydo e aduna he wonaa tan fuuta walla senegaal wonaa tan ne kay juulbe mbdata dum. Ko dum aada mo wadaaka barka. Ene haaloobe doo be fof ko buri heen heewde ko worbe be ngandaa hay dara e ko rewb... ...a, hono no ñas wiyri nii, fotnoo ko woppude haa kaan ñalawma yawta, eɗen nganndi jom reedu yulndu won'daaka moƴƴere ngesa. Wadda dey haŋkadi waɗi leydi ndii ko no cefel be'i nii, o woƴaako woo... ...MADU SAYID BAH,Kko ceerno balludo lislaam mawnini sari laawol men laawol CEERNO MEN SEEK TIJJANI,daaka, ko dental alliyankaagal, mawnngal, laa6ngal ceningal,ngal hono mum we6aani e dente... ...nndi wonaa neɗɗo gaa-e-gaay jaɓɓortee noon ñalnde heen. Golle makko e balle makko ngaddanii hannde Daakaa wonde kawral diine ɓurngal mawnude e Afrik Bŋ Hirnaange. Kono haa jooni eɗen poti ɓu... ...iyatno noon, kono ko duum njogiden,ko noon kadi mbiyden!!!jogiibe luure e yidbe wadde koye mumen tawa mbadaaka,been ngonah feewnoobe,be ngonah fotbe wadeede huunde,won ko be njidi,nde be kebi dum fof ... ...na keppuno nde korka gasaata wadde e leydi itali kanbe fof be mbaadi saali mawdo mi waawa haalde son nanndaaka sabu ina jalni nofeewi.mbodo wiy on juleno wuuri yen boy tonyodirde.mbodo nanndo nate am... Ko winndaa ɗo koo fepindaaka ko huunde waɗnde,tee firtotaako ,kadi ɗum roɓɓindaa ko e kibar.com ,.Ko wonaa ɗum koo fotaani naatnude heen leñol dental mum e ceeral mum, kala ko nanaa ko ko yalta ...obe buuri fewnoobe ko heewi e mabbe ko yidde laamu ta e galle moyyo oto moyyo debbo joddo ko heddi ko wodaaka so moyyi so moyyani wondaaka. neddo nde timmaata ko ma TIDDIINA LEYDU MUM... ...rmeende Allah won e makko) oon Almuudo "Ceerno Mawdo": Muhammadu Saydu Bah. Eden nganndi darnde makko e daakaa hee, e fuutangkaagal. So wonaa tan duwanaade yahoo6e 6ee, laawol 6ural et daakaa jabaa... ...um nyaawa dum .mbele kala goddo laamiido miijoo moyyinde golle mum hade leydi mum nyaawde dum .so duum wadaaka paamen haa hannde lenyam-lenyaagu ina heddii. mi anndaa so odon paami maawuya follaaka,wa... Mammdu Lih a jaaraama e ndee winndannde waɗnde nafoore e humpito sabu wonaa neɗɗo kala anndani Daakaa Madiina Gunaas. Ko adii kala, ko yettude Allah e juulde e Nulaaɗo (saw) e juuraade Ceerno men ...aama kala senegaalnaajo dariido e potal bibbe leydi ndi. ceerno oo ne golli,sabu amo waawnoo wiide o wonndaaka, haa goddum jola heen, tawa kaaldigal ene waawi gaynude dum. duum noon wasya faade e wadd... ...du Hampaate Bah, yo Geno yurmo mo yaafoo mo. Fulbe no heewi e ndii leydi, kono haa jooni doole ma66e anndaaka. Mi sikki hay lenyol ngol he6tinaaka...Hi6e hod`iri to Rewo leydi ndii... Yo 6eydan en... ...ii6e men fow duwanaa, yo Geno yedhu 6e njarnere makko toownde...Enen kadi jokken golle,ngam mo wuurii anndaaka soo maayii o hattetaake (yeewetaake), wuurdho mo liggaaki soo maayii o wulletaake, Ceerno... ... Hakkunde sukaaɓe jibinaaɓe ɗoo ɓee ena waɗi pasiraagal e jokkere enɗam hay so ɓe njeydaaka e leydi ngootiri. Leydeele keewɗe ngati ena njuɓɓina ko wayi nih ngam toɗɗaade ɓur�... ...ɗtaali sappo mbaasaama e adan hareeji ɗii. Kono ɗoon e waktuuji seeɗa, ɓeydii maayɓe e ɓe nganndaaka ɗo ngoni. Nayi coppaa jaasiiji, codduli mum'en codaa. Ɓurii ujunere e teemedde joyi n... ...jejjitaani Gormbolle Kaŋŋe Usmaan Hammadi Joob, ŋirliiɗo nde ndulumaaji noddi fof so noddaama, so noddaaka ko garoowo, sabu caggal Kaydimmbee ko ɗoo tigi woni wuro makko. Mammadu Dem mo Baabaa�... 45. SENEGAAL: Ɓesngu leydi ndii wootii e teeyre e kisal, Wadd e Makki ɓenni to lofu ɗiɗaɓu? ...Jeŋ Ena wayi hono lofu ɗiɗaɓu nguu jogori hawroyde ko Ablaay Wadd e Makki Sal. Woni hannde ko anndaaka tawo ko hol no karte ngogori "baatireede" e lofu ngaroowu nguu. Idriisa Sek, &N... 46. COFTAL ƁALLI: Kodduwaar walla Sammbi, hannde ko leyɗeele ɗe ɗiɗi cokli poolgu ...ral hakkunde Kodduwaar e diiɗal Sammbi bettungal heewɓe hikka! Ko goonga fadanooɓe e ngal battanal ceedaaka sabu kamɓe kala ɓe debbii e maayo nimsa, haa teeŋti e Ganaa e Senegaal, yaakoranooɓe ... 47. MURITANI: Laamu Abdel Aziz woni kadi ko e fewjande ɓaleeɓe ngam tiiɗtinde njiimaandi safalɓe ... to hucci saka laawol deweteengol ɗaɓɓee. Kono naamnal ngenndi haa jooni jaabaaka, hol to pay-ɗen anndaaka, saka hol to ndewaten anndee! Waɗi noon ko anniyaaji njiidaa: ɓee njiɗi ko ammbude ɓe... ...yi ɓe no Abdul Latiif Kulibali ‘en ina mbaawa gollaade, golle mu’en no haanirta nii tawa keedaaka e hakkillaaji, kulɓinaaka maa nii boom beeli mu’en oynaaka e nder Senegaal. E w... ...ee kuccani somoyaade to Burunnde ɓayde kuugal alaa toon. Woon e leyɗeele hay so hono ɗii warngooji ceedaaka toon, fuuñee ina hoynanoo toon. E nder Afrik, haa jooni, fuuñ... No seseante (AFI): [ka.to.liˈθis.mo] kono ko to futari Ko-koo-mo :: Palaute >ko.no.miさん Eli Uldu Muhammed Faal meeɗnooɗo ardaade leydi Muritani tuggi ut 2005 haa 2007 hawrii e lajal e oo aljumaa 05 Me 2017 e maayde bettere, sabu ko dartannde foofaandu. O hawri e lajal ko to Suwoyraat bannge rewo Muritani. Uld Muhammed Faal ko kam liɓnoo laamu Maawuyaa Wuld Taaya. Ko o hooreejo leydi Muritani ɓurnooɗo jiideede e Senegaal sabu ina wiyee nih iwdi makko ko Luga walla ko toon o jibinaa. O yiyi aduna ko e hitaande 1953.Hay so tawii Uld Abel Asiis ko banndiiko etee ko kamɓe njokkondirnoo ko adii nde hakkunde maɓɓe ina bona. Eli Faal nih Omo jeyenoo nih e sokluɓe artude e laamu nguu e 2019. Caggal maayde makko, laamu nguu dottii balɗe tati sunaare e jookli leydi ndii fof. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE relation ko:-no: so:no: ka-no: « Mo at Ko. to, so Ina CC C. j, I SL S O SO O O NO Ko Ina (Reloaded) ## [1] "caggtccaactgcagcagcc" "caggtccaactgcagcagcc" "caggtcccactgcagcagcc" ## [1] "caggtccaactgcagcagcc" "caggtccaactgcagcagcc" "caggtccgactgcagcagcc" *Mum mum (Smörgås) »»«yOiOOO^»ooo»oo»^oo^oooooPoo^^^^o^^^^^'Oooo< “ so ikikiss mo ko.?” Seedooɓe Yeehova ɗon mooɓta nde ɗiɗi kala asaweere fuu. (Ibraniŋko’en 10:24, 25) Mooɓtorɗe ɗe maɓitaama ngam yimɓe fuu. Wakkati mooɓtorɗe ɗe, min ɗon ekkita ko woni nder Bibel e noy min kuuwirta ekkitinol maare nder joonde amin. Nder ɓurna mooɓe amin, heɗitooɓe foti ɓaŋtugo juŋŋgo ngam jaabaago, bana haa jaŋgirde. Mooɓtorɗe ɗon puɗa e timma bee yimre e tornde. On foti warugo mooɓtorɗe amin koo to on wonaay Ceedoowo Yeehova. Min ɗon ewna koomoy fuu. Walaa ko on njoɓata. Walaa mo ƴamata on ceede. Ko waɗete nder Suudu Laamu? O wiyetenoo ko Mammadu Abdullaay Waddu, kono innde makko coolooyaagal ko Ndey Waasanam. Omo jeyaa e ɓurɓe lollude e coolooji e oo yonta. O hawrii e lajal caggal paawngal. Ndey Waasanam jeyaa ko Siñcaan Juude. Hinnde coolooji waasii ɗoo goital e jagge mum. Teskaama kadi cooooyaagal woni tan ko e yahtirde caggal, sabu heddinoo ko mawɓe yahrooɓe gooto e gooto haa hannde ko heddii koo heewaani. Natal ngal o ngal almudbe Ngay hedde 1970 e deftere… IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE no mo men - 8. Tan, Si Ko Oɗon nganndi eɗen keewi haalde ɗoo haala jokke terɗe : ɓerɗe, juuɗe, njogoram, yeeso, ekn. Jooni ɗuum fof yejjitaama, sibu ko koye mbaɗti seŋeede e ɓalli ! Mammadu Mali, lollirɗo Kamarel ina heewnoo wiyde « haɗi nofru mawnude ko ñalnde kala ina nana ko meeɗaa nande ! » Hol ɗuum kadi ? Oɗon nganndi eɗen keewi haalde ɗoo haala jokke terɗe : ɓerɗe, juuɗe, njogoram, yeeso, ekn. Jooni ɗuum fof yejjitaama, sibu ko koye mbaɗti seŋeede e ɓalli ! Jaayɗe keewɗe caaktii kabaaru oo ñalnde 21 saawiyee 2016, ine heen lowre wiyeteende « Science et Avenir » anndiraande saaktude kabaruuji ganndal keniiɗi. Hoore (wuurnde) waandu seŋaama e ɓalndu (wuurndu) waandu woɗndu ! Ɗum waɗaa ko to leydi Siin, leydi kaawisaaji. Waɗi gollal ngal ko goomu porfesoor XiaoPing Ren to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Harbin (to Siin), ganndiranooɗo wonde karallo jokke koye … doombi. Waandu seŋanaandu nduu wuurii waktuuji 20, tee ngaandi ndii hisii. Jooni noon ɓe mbiyi happu maɓɓe ko siynude ɗum e aadee ! Tee ɓooyataa, sibu ɓe mbiyi ko e hitaande 2017 ndee tan. Ko nagnndu-ɗen heen tan, ko duko mawngo na yeeso, sibu ɗuum (tabitingol e aadee), gaa gaa caɗeele karallaagal, ko duko to bannge dagagol mum walla jaɓnagol mum wonande aadee en no njiyrata ɗum. Jooni noon naamnal : hol ceŋanaako, ko jom hoore oo walla ko jom ɓalndu oo ? Winndannde caggalOxfam na walla … oo 238 silios cbinos oosoo boco ciorlo liomço, o insislió on goo no so lrolo oo on 2º.- Romçimionlo oo çoroo, locbo o soolo, o ¦rocloro oo çoorlo o vonlono. Dobioo o on coso oo boc_inq on 1ºº1, comonzó socloros oo olqono çislo, çor o_omçlo, on on oisgoolo oo 3 so oolor o on sorvioor, oobo, on ¦ormo ioool, lomor lo ¦ormo oo on conlrolo, oslo solonlo oños oo so çrimoro çoblicoción o, on so oo¦oclo, ol oo so lorminoción. çoblicoción o, on so oo¦oclo, ol oo so lorminoción. ngam, a tong ngam, a dil ngam ih a suahpi ngam a si. KVBA Headquarter - ·qe ..ç q . ·. Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Lowre internet wiyeteende Mauriweb ina waɗi winndannde yowitiinde e faggudu leydi Muritani, winndannde tiitoriinde « Les 10 éléphants blancs de la présidence de Aziz », woni, so en pirdii ɗum noon « Ñiibi daneeji 10 hooreleydaagu Asiis ». So a nanii « éléphant blanc », woni « ñiiwa ndaneewa », anndu ɗum firti ko huunde yaakoranoonde ko huunde mawnde heewoore nafoore, kono wontanoore yimɓe doŋngal ngal alaa nafoore so wonaa heewde lorla e bonannde. Winndannde ndee idii ko firde konngol “ñiibi daneeji” ngol. Konngol ngol ummii ko e pinal Iñnjee en. Ndeen Budaa toɓɓaama, ina woni e reedu yummum jibinaaka tawo, ina wiyee yumma oo hoyɗii ina yiyi ñiiwa ndaneewa. Gila ndeen, ñiibi ngalaa toon memaandi, ko jawdi kormaandi haa ɗoon waawi haaɗde, haa teeŋti noon ina haɗaa gollinde ɗi. Wonti hankadi, so ɓiy laamɗo yiɗii moƴƴude e teddinde ɓiy laamɗo goɗɗo teddungal moolanaangal, ko ñiiwa ndaneewa rokkata ɗum. Ɗum ɗoon noon wontani won e maɓɓe caɗeele teeŋtuɗe nde tawnoo wonaano huunde newiinde. Haa teeŋti noon kadi, so a heɓii njeenaari maa ñiiwa ndaneewa, a dañii haaju mawɗo e doŋngal teddungal sibu, go’o, ina waɗɗi maa toppitaade ba no moƴƴi, ɗiɗi, a fotaani gollinde ba. Ɗum noon konngol ngol toɗɗii ko golle ñaamooje jawdi, ɗe ngalaa nafoore (golle faaro haangaango) tee ɗe toppitagol mum en ko ɗaɓɓi ngalu keewngu tee ina heewi caɗeele. Jooni, kayre winndannde mauriweb ndee, nde yiɗi hollitde yimɓe ko “ñiibi daneeji 10” laamu Abdel Asiis. ‘’Diwooje cusooje’’ (avions renifleurs) noon ko ajaande faggudu waɗnoonde to Farayse. Ma en ngartu heen les. Ɓe mbiyi « E nder daartol leydi Muritani, hafeere abiyoŋaaji peewnaaɗi e Muritani (made in Mauritania) ndee, kam fof ɓuri fuuyde e fuŋŋinaade. Fewjunooɓe feere ndee mbaawii heɓde e leydi njeyaandi e leyɗe ɓurɗe waasde e winndere ndee, miliyoŋaaji keewɗi dolaar nde fuuntiri ɗum ɓiɗɓe naange, so jaɓnude ɗum wonde aɓe mbaawi sosde e Muritani ‘isin diwooje’ », tee waɗta yeeyde ɗum en leyɗe goɗɗe. Kono, goonga oo, e wiyde winndannde ndee, ko kaalis leydi ndii fotnoo difaade heen, hakke 23 650 000 USD (8 277 000 000 = miliyaaruuji 8 ugiyya), tawi jaltingol mum ɗooftaaki laawol. Gaa gaa ko ɗum porlugol jawdi buur, ina yanti heen faktiir oo ko ƴuufnaaɗo (woni ɓurtinaako no feewi), sibu laana mbiyaaka ina tafee ɗoo kaa, hono ‘’Lancair Evolution 2012’’ e yeru, yeeyetee ko hedde 1 450 000 USD, tawi noon e nder nanondiral ngal Muritani foti soodde heen laana fof ko 4 220 000 USD (21 100 000 USD wonande laaɗe 5 ɗee). No paamirten, leydi ndii fotnoo soodde ko laana ceŋtaaka, renndina ɗum e Muritani, ko wiyetee ‘kit’ koo. Oon kit noon, e wiyde winndannde ndee, « 5 000 USD » ina heɓa ɗum. E wiyde Tom Gibson e nder winndannde jaabtagol haala njaltunooka e jaayɗe Muritani e lewru suwee 2014, « Ndiwoowa kaalaaka e winndannde ndee, foti tafde ɗum e Muritani ko haralleeɓe Muritaninaaɓe, to Duɗal Hakkunde leyɗeele kesal, potngal heblude diwnooɓe diwooje Muritaninaaɓe, potnongal naattineede e boowal diwooje hakkunde layɗeele kesal ngal », gonnongal e maheede e oon sahaa. « Ndiwoowa ngadana kaa fotnoo yaltude » e ‘isinaaji Muritani’ « ko lebbi 6 caggal ɗuum !!!! ». Nanondiral ciynugol mum sifaa ko e lewru oktoobar 2011, tee fotnoo siyneede ko e nder duuɓi 5. Kaalis mum fof ko 335 miliyoŋ dolaar ngam ndema gawƴe suukara, mahngo isin peewnoowo suukara daneejo baawɗo yaltinde 6 000 ton ñalawma kala, kam e peewnugol etaanol. Omo fotnoo gollinde 2 000 neɗɗo. Caggal ɗuum nanaama 440 miliyoŋ USD tawi 60% ko Muritani foti yaltinde ɗum, gollodteeɗo sudaannaajo oo adda 40% keddiiɗe ɗee. E wiyde kalifu Muritani kalfinaaɗo geɗe faggudu hono Siidi wul Tah, « ko eɓɓaande ndema e mbaylaandi nguura ɓurnde mawnude e nder daartol Muritani ». Caggal nde cosgu isin suukara oo e toɗɗagol ardiiɓe ɗum, sudaannaaɓe fotnooɓe gollodeede ɓee njahri caggal : ‘’Kinana Soudan’’ gollodiiɗo mawɗo oo, wiyaa jaɓaani yaltinde miliyoŋaaji 5 ngam ballal to bannge karallaagal ; tee, e oon sahaa gooto, Sawuudnaaɓe kadi tawi ndumtiima eɓɓaande ndee. Muritani kañum ɗaɓɓiri won ɗeen juɓɓule laamu ngenndiije nde ndenndinta kaalis geɗal leydi ndii, hono CNAM e PANPA e bankeeji leydi ndii e SNIM e goɗɗe. E wiyde winndannde ndee « Laamu nguu, kañum fof e anndude wonde eɓɓaande ndee ko boosnde, jokki, rewrude e peeje jiilyiilte, jokki yoɓde ardinanooɓe ndee eɓɓaande laatiinde ɓiɗɓe naange, njoɓɗeeje kulɓiniiɗe. Ine jeyaa e ɓeen heɓatnooɓe njoɓdi ndee eɓɓaande nde woodaani, gardiiɗo parti laamu oo, ko jiidaa e njoɓdi wiɗtooji ɗi ngalaa nafoore, haa arti noon e dokkugol gollirde Marukneere wiyeteende STAM marseeji miliyaaruuji keewɗi, gollirde ɓalliinde no feewi gooto e ardiiɓe leydi ndii. Njeñtudi mum : capanɗe miliyoŋ dolaar njahdii e koyɗi », koyɗi dabbunde. So tawii Gollorɗe ɗe o lomtii ɗee, inɗe mum en haa hannde ina keddii, sibu ɗaccanii en leeɗe lolluɗe e nder Nuwaasoot e Nuwaadibu, Iskaam kañum ko gaw, ko ŋaaɓoode mawnde nde alaa tawo ko maantoraa so wonaa waawde moɗde kaalisaaji. E nder duuɓi 5 fat, 60 miliyaar ugiyya njooliima e gure laatiiɗe biiɗle, ko wayi no Chami, Termesse, Nbeykat lahwach, Benichab kono kadi PK 7 Rooso e Tarhil Nuwaasoot e Nuwaadibu. Eɓɓaande mahngo 4 000 hoɗorde e nder Nuwaasoot, tawi ko dokkirteeɗe ñamaande (luwaas njeeygu) laatiima koyɗol muumo. Sibu, gila e 2011, 1 000 hoɗorde potnoo maheede, heen koɗorɗe 1 350 mahee e 2012, koɗorɗe 1 650 mahee e 2013 : ɗiin duuɓi mbirtiima en ina nguuɗa mehru… Ko ɗoon kadi nanondiral ciifdanoongal e sosiyatee Sawuudnaajo potnooɗo mahde 30 000 hoɗorde e Nuwaasoot e nder gure nder leydi, e lewru mee 2011, rewi. Mauriweb jokki : Mauritania Airlines International (MAI) sosaa ko e hitaande 2009, fuɗɗii golle e 2010, caggal nde Mauritania Airways woppi golle. Yimɓe fof miijinoo ko ɓurnoo newaade ko ɓamtude Mauritania Airways sibu laamu ina joginoo heen 10%. Kono laamu nguu suɓii ko sosde sosiyatee keso pul, hono Mauritania Airlines International (MAI), puɗɗoriiɗo golle mum soodde Boeing 737-700 gonnooɗo to Perpignan (Farayse) mo nganndu-ɗaa jeynoo ɗum ko Air Senegaal lelnunooɗo golle e lewru abril 2009. Kaa ndiwoowa kiiɗka soodtiraa ko 25 000 miliyoŋ dolaar (hedde miliyaaruuji 7 e feccere ugiyya) E wiyde haralleeɓe, coodgu nguu ina ɓurti. Caggal ɗuum ɓe coodti kadi e sosiyatee diwooje Cekoslowaki (CSA) laaɗe ɗiɗi goɗɗe Boeing 737-500, ine wiyee fotde 40 miliyoŋ dolaar. Fof soodiraa ko kaalis SNIM. Duuɓi 5 jooni ko golle puɗɗaa, kono haa hannde, hay sige, saka sonndu, saka noon kadi ndiwoowa mbeeyaani e kanndaaji Neema e Sehilbaabi e Tiisiksa e Kiifa e Ayyuun. Ɓuri ɗoon bonde nii, sibu diwooje 3 coodanooɗe ɗee, ndiirdata ko motoraaji luwaaɗi. Icare : E nder daarti Gerek en, Icare (Ikaar) ko ɓiy karallo mahdi biyetenooɗo Dedale. Ngam daɗndude mo, baaba makko seŋani mo bibje tawi ko sigeeji ɗakkiraaɗi ɗacce, mbele omo diwra, o doga hoto o wareede. O reentini mo noon ɓadtaade naange walla ndiyam. Kono ndeen Icare heɓii hakkunde weeyo, Alla e welo welo o murti, ndeke o ɓalliima naange o tinaani, ɗacce ɗee caayi, bibje ɗakkitii, o yani e maayo. Huunde haawniinde kewnoonde to Farayse e hedde 1970. Oon sahaa, Farayse ina wondi e caɗeele mawɗe kuɓɓam. Yimɓe ina keewi wiyde ko sahaa “Mo Farayse alaa petroŋ, kono ina jogii miijooji”. Ina jeyaa e ɗiin miijooji feere haangaande haralleeɓe ɗiɗo : “jolnude e diwooje kaɓirgal cusirgal petroŋ cuuɗiiɗo nder leydi.” Heewɓe njarribaa e miijo hee, sibu yenaneede, so ngal laatiima kanngal tan angal waawi daɗndude Farayse e caɗeele kuɓɓam. Gila e gardiiɗo leydi oo e oon sahaa haa e heddiiɓe ɓee, ko ɓuri heewde e yimɓe ɓee miijii ko ɗum feere moƴƴere ! Nii woni sosiyatee dowla biyeteeɗo Elf-Aquitaine, ƴetti ko ina wona 250 miliyoŋ Oroo (hedde 100 miliyaar ugiyya), kaalis buur, waɗi ɗum e ciynugol feere ndee, kono ɓamdi ko e laamu Farayse e suuɗaare. On paamii oon kaalis ko pertuɗo ! Miijo : fof ina yooɗi, kono fof ko fenaande Peeral.com no dartii, kono neeɓataa nde fuɗɗita gollugol Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 FOW              27         28 Home » MO » Nixa MO » Sewing Entry289 - Ko Ko Mo 21 10852 22 Ekn Duuɓi 20 jooni, UNESCO ina mawnina hitaande fof ñalnde 21 feebariyee Ñalawma ɗemngal muuynangal. Hikka kadi ñalngu nguu mawniraa ko e yeeso semmbinde keewal ɗemɗe, e kuutoragol ɗemɗe keewɗe. Ko ɗum firti ? Keewal ɗemɗe ngal (diversité linguistique), ko hollude wonde ko leydi heewata ɗemɗe koo, ko ɓural mawngal wonande ndiin leydi. Ɗum noon, enen Muritaninaaɓe eɗen poti anndude wonde ɗemɗe men nay (4) ɗee ko ngalu, wonaa teppol. Kuutoragol ɗemɗe keewɗe (multilinguisme) kadi ko ɓural, sibu ko huunde wallitoore ƴellitaare. Ko ɗuum tagi jooni, faandaare Unesco e mawningol ñalawma oo ko hisnude keewal ɗemɗe e semmbinde nehdi e jaŋde tuugiindi e ɗemngal muuynangal. Ina anndaa wonde lewru kala ko ina wona ɗemɗe ɗiɗi ina maaya, njahda e ngalu pinal e ganndal. Kono kadi, teskaama jaŋde tuugiinde e ɗemngal muuynangal ina ƴellitoo, haa teeŋti noon e kitaale gadane jaŋde ɗee. Ko noon kadi, ɗemɗe muunaaɗe ina ɓeydoo huutoreede e nder nguurndam renndo. Hikaa hawri ko e UNESCO ina mawnina hitaande 70ɓiire Bayyinaango winndereewo hakkeeji aadee. Ina wiyaa e ngoon bayyinaango wonde alaa paltoor sabu ɗemngal foti woodde, nder ɗuum UNESCO ina weltii e ko bayyinaango ngoo firaa e nder 500 ɗemngal e ko fawi koo : « Neɗɗo kala ina waawi ɗaɓɓude denndaangal hakkeeji e denndaangal wellitaare kaalaaɗe e nder ngooɗoo bayyinaango, ko aldaa e paltoor gooto, wonaa paltoor leñol, maa goobu nguru ɓalndu, maa njogoram, maa ɗemngal, maa diine, maa miijo poltik walla miijo waawngo wonde kala, maa iwdi renndo, maa dañal, maa jibinannde walla ngonka mbaawka wonde kala. » Ñalnde 23 marse 2015, Dillere noddirteende IRA renndinii fotde 200 haa 300 neɗɗo, rewɓe e worɓe, sukaaɓe e mawɓe, e yeeso damal Jaagorde Ñaawooje e nder Nuwaasot ngam jambitde goppitgol Biraama, Jibi Soh e denndaangal ɓe ɓeen cokdanoo. Tuggude waktu sappaɓo haa sappo e ɗiɗo ko ɗoon ɓe njoggini, eɓe ngondi e magaafonuuji maɓɓe, eɓe tilloo daaɗe : ndimaagu ! ndimaagu !… Yo Biraama e Jibi Soh e wondiiɓe mum en ngoppite ko ɓuri yaawde e ko aldaa e sarɗi ! Waɗnooɓe ko boni e waɗooɓe bone ɓee nana ñaaƴa e boli, paaynaaka ! Ko ɗoon gooto e maɓɓe kamɓe seppatnooɓe ɓee wiyi : « laamu nguu ko ko sukki noppi ena salii nande ko min kaalata koo kono so sokaaɓe ɓee ena lutti e kasoo, IRA luttat e mbedda. Ko min haalooɓe min ndeƴƴataa, ko min seppooɓe min ndartintaa » En nganndi nde Biraama e wondiiɓe mum nde ñaawanoo Rooso, cokoyaa ko Eeleega. E dumunnaaji cakkitiiɗi ɗii Jibi Soh rafaa toon, artiraa e Nuwaasot ngam ɓadtaade cafrirɗe. Gila ndeen hay so omo safree ne ko o cokaaɗo tawo. Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! aalooɓe pulaar mbiyi : »Haaɗi haaɗa yoo haaɗ ɗo gure kaaɗi », kono ellee nii boom haaɗi haaɗa Abdullaay Wadda o jaɓaani haaɗde ɗo gure kaaɗi, sabu lannda politik wiyi e hitaande faynde arde nde no paamirton 2011 depiteeji maa nulaaɓe suudu sarɗiiji Senegaal ngootanii galle laamorɗo (presidence de la republik) mo Abdullaay Wadda waalata o ko capanɗe jeenayi miliyaar mbuuɗu seefa, kaalis woni kaalis mo ñaamaten o, paamon kadi e hitaande nde ngon-ɗen nde oon budget wonnoo ko capanɗe jeeɗiɗi miliyaar mbuuɗu seefa. E wiyde lannda politik biyeteeɗo Ld MPT mo Pr Abdullaay Baccili ɗum firti ko haa jooni persidaa Abdullaay Wadda woƴaaka bojji e joote senegaalnaaɓe rewɓe e worɓe ngoyata jamma e ñalawmaɗi, woƴi mo tan ko aƴƴude e maafaade ngalu walla ngoodaandi leydi ndi, kanko e wondiiɓe makko haa teeŋti noon e ɓesngu makko. E wiyde oon lannda politik baɗlunooɗo mo haa o jooɗii e jappeere e konngol koolaaɗo kuuɓal mayre hono Pr Abdullaay Baccili, fereeji moƴƴingol (entretien) e karbiraa laana ndiwoowa mawɗo leydi ndi e laana makko ndiyam (chaloupe) maa saabo haa guwernama (laamu) Senegaal yaltina ko ina abboo e miliyaaruuji nayi mbuuɗu seefaa e hitaande nde pay-ɗen nde. Oon kaalis ɓurtuɗo walla budget ɓetaa ko e budget guwernama Senegaal e hitaande 2011 nde pay-ɗen, nde. Pr Abdullaay Baccili koolaaɗo kuuɓal lannda Ld Mpt haaɗaani ɗoon tan o siftini banndiraaɓe ɓe, o wiyi laana ndiwoowa Abdullaay Wadda mbiyeteeka Pointe Sangomare ka nde feewnitaa e hitaande 2002 nde, ko fotde miliyaaruuji noogaas mbuuɗu seefaa ngullaa maa mbeddaa e makka, tee kaan laana hannde o hay batte ka waɗaani, walla nii boom mbiyen ka nattii diwde ko ɓooyi, sabu ɓe mbiyi ka nattii hoolnaade ɗannoraade. Yimɓe ina kaala kaan haala ndeƴƴaani ɓe njawnoraa ɗum kadi ɓe luwi laaɗe diwooje goɗɗe kanko e ɓesngu makko eɓe mbaɗa heen yahtaa yumbee, alaa noon ko haali yimɓe jeyaaɓe e lannda makko politik o (Pds). Ko wonaa ɗum ko, ko ina tolnoo e miliyaaruuji jeeɗiɗi mbuuɗu njaltinaama e booñ (tresor piblik) hakkunde hitaande 2008 e 2009 ngam luwrude laaɗe diwooje. Yanti heen kadi e wiyde maɓɓe laana ndiyam mawɗo leydi ndi mbiyeteeka Signare, ka heewaani huutoreede walla nii tawa meeɗaani nii boom huutoreede : »ndeke noon holi to ɗiin miliyaaruuji nayi payraa ?, haade wonii ɗi payaani e entretien makka ɗi njogori fayde e ko e jaybaaji maɓɓe, tawa kadi jiydaa e miliyaaruuji jeeɗiɗi ɗi o joñanaa bannge e suuɗnde nde o welaa fof o nokka heen, tawa alaa kaɗoowo mo ». Abdullaay Wadda wonaa jinne kono naññii senegaalnaaɓe najoore maayo naange e hoyre kellew. Ld Mpt mo Pr Abdullaay Baccili wiyi haade wonii budget galle laamorɗo ɗo wonnoo capanɗe jeeɗiɗi e nayi miliyaar artii haa e capanɗe jeenayi miliyaar firti ko Abdullaay Wadda nanaani bojji jooteende ɗi senegaalnaaɓe ngoyata jamma e ñalawma ɗi, o faalaa tan ko loowde poosuuji makko haa keewa kanko e wondiiɓe makko politik. “E Nder Budget Abdul Kariimu Wadda Ɓaaftanaama Bannge e Lahal”. Ndeke noon so tawii hannde o roondaama ɗi ɗo miliyaaruuji fof, kanji fof ko e gawu o weddotooɗi. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Azimuth - O to 100 mi, O to 200 mi OvMD no oo nO tO vAOrHC>vOrHvOvO en en o oo mco On Galle e galle OO^^COLOr-tO- O-MO* K) O^ '.O nO O N. r-t Yo yo yoo #gaymuscle #bara #gaybara #furry #furryfandom #furryporn #furrypride #homo#muscle #horny #musclefurry #musclebara #gaybutt #butt #bored #furryass #baraass #barabutt #yaoisex #yaoi Doggol ɓurɓe heewde ngalu e aduna oo yaltinaama. Haa jooni ko Bill Gate ari hoore e keewal kaalis. Ko jaaynde Forbes yaltini doggol ngolaltine hanki. Bill Gates ina moofti ko ina qiimee e 86 miliyaar dolaar. Ko ngol woni duuɓi 4 deggondirɗi ko Ameriknaajo oo ina ardoo doggol ngol. Debbo gadiiɗo e ngool doggol jeyaa ko Farayse. O wiyetee ko Liliane Bettencourt.Mooftal makko ko 39 miliyaar dolaar e feccere. Afriknaajo gadano e ngool doggol ko Aliko Dangote mo Niseriyaa. Ko kanko woni capanɗe jeegoɓiijo e maggol. Ngalu makko ina hiisee e 15 miliyaar pawɗi. Tawa ka nang tawa, so am i, Mo! xoxo i-ni e-ka mi o-yo-mo-de mi, Mandinka: sukono (so-ko-no) Baaba Galle 1 2008 fl Ko e nukonuka ko e fuʻu ʻakau siʻi ia, ko e kakala ʻiloa. Ko ɗemngal woni leñol Kaawis : ko gooto e waajiiɓe ɓee kadi wonnoo Diiso Siynoowo Njuɓɓudi Adunaari Cellal (OMS) njooɗinoongo ñalnde 1 feebariyee 2017 e batu mum 140ɓu to Geneef (Genève), rokkii porfeseer Baydi Buubu Loh njeenaari Fedde Amiraaji arab dentuɗi (Emirats arabes unis), ngam teddinde « golle ɗe o gollii e nder ɗii duuɓi noogaas cakkitiiɗi ngam ƴellitde tippudi cellal (loowtugol ƴiiƴam, hare sooynaɓooji wiriseeji, VIH/SIDA e IST (Piɗe Daaɓrooje Njogoram) kam e golle njiylawu jahdooje heen ». Njeenaari ndii ummorii ko e Fedde Emiraaji daraniinde Cellal (Fondation des Emirats pour la santé). O foti totteede ndi ko e Batu Kuɓtodinngu 170ɓu Fedde adunaare cellal fotnde jooɗaade e lewru mee 2017 to Geneef. Njeenaari Fedde Amiraaji arab dentuɗi wonande cellal, ko njeenaari ndokketeendi hitaande kala neɗɗo gooto walla yimɓe heewɓe walla juɓɓule maa pelle ɗe ngonaa pelle laamuyeeje, teskaaɓe walla tesktaaɗe won ko ɓeydani ganndal cellal. Porfesoor Baydi Buubu Loh ko doktoor cellal, jannginoowo kadi e duɗal jaaɓi haaɗtirde cellal Nuwaasoot. O janngi cellal ko to Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanngaay (leydi Siin) biyeteengal jooni Shanghaï Fudan University. Caggal nde o gollii duuɓi keewɗi e leydi makko, o jokkoyi jaŋde haa o wonti doktoor Dowla fanniyanke e ganndal nguurndam cellal (Rabat 1991), o woni doktoor jom agerega (agrégé) e hitaande 2 000 (Duɗal jaaɓi haaɗtirde Muhammed V mo Rabaa, Maruk). O waɗii kadi wiɗtooji e binndanɗe lugge jowitiiɗi e fannuuji cellal ceeɓɗi nder duɗe cellal mawɗe e nder winndere ndee (Maruk, Siwis, D. D. Amerik, Danmark). Baydi Buubu Loh heɓii kadi halfineede ngardiigu nokkuuji cellal keewɗi e leydi hee, ko wayi no CNH e goɗɗi. Omo jeyaa e lelnuɓe politikaaji e peeje ngenndiije kaɓgol e ñabbuuli keewɗi (SIDA, jontinooje, ɗoyru ekn) e ko faati kadi e diƴƴe e senaare. Omo jeyaa e sakkitɓe miijo compugol juɓɓule cellal keewɗe e leydi ndii ko wayi no Nokku ngenndiijo loowtugol ƴiiƴam e goɗɗi. Winndu ɗoo innde maa Sariya jeyi leydi 1983 e facciro mum “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 O� Vugrovec-ka�ina, Ka�ina ( 1 ) Onyinaa, won twem ko a 4 4 M 30 min e to e bdy: Other names for the Pulaar language: (Fula Forro, Fula Preto, Fulacunda, Fulakunda, Fulbe Jeeri, Fulfulde Pulaar, Fulfulde-Pulaar, Fulkunda, Futa Toro, Haalpulaar, Halpulaar, Peuhl, Pulaar Fulfulde, Tokilor, Toucouleur, Tukolor, Tukulor) 682 KOO KOO SHEILA E. i.tly2t E. & Wi. BIOOEL shitsui mo jibou mo asu e no urei mo Ina E. Twitt Ndar yeeso makko no huɓɓi nuuru mo roccataa, 87 Seedee waɗii! hay gooto burɗo mo ɓattagol 89 Nden non o okkore huunde fow ko o newnanaa, 92 Mahmuudu Cerno, mo ñaaɗataa sabu furgataa. Sabu on ko jikku waliyyu wondi, mo himmataa 94 Haa on e moƴƴude jikku ! faami ka juldo fow 96 ko o linti woo, o taway no heddii, timmataa hay gooto waawaa lintugol, sabu hunnataa. Fii makko ɓaŋde ko fuɗɗunoo, hino jalbi sal; 99 haa guutufal ngal wutta ɓeydoto, miwɗataa. (Al-Maa’uun) e ɗemngal Pulaar. Jė saṯgur seve āpṇā ṯis no pūje sabẖ ko▫e. ]e MII]ko BIsIIc. On ]e 142. Onna No Ko, Otoko No Ko o o ocoo omo o o »- mo oo 700 NO NA NOON- o NOO- NOON N No -OON St. Josephs's Surgery Center yaada e keeri kawtal lesdi ɗi hake ɓii Adama kadin taa peerootiral wona ngam daliila tagdi e nonnde e asngol lesdi e duuɓi e ŋakkere e mbaadi. Jung So-min Yoo-mi Awade kono yo o Sugushite yo to ya Awade kono yo o Hito o mo mi o mo (oo) ( Squeak!! ) (oo) ( !oMo! ) vmmmmmmmammmmummmmmKmum »» ■ mum i» wemmmm 7 He ko e ʻEiki ko Sihova ko hoku tokoni; ^c oojt-i-iOaHi-icuatooiH K>9>o cui-ininoMfHi^oo^O(\\iiHOMOt-iiviooooj«'fecuoK>oir«O!0 Janngooɓe Misiide tedduɓe, e balɗe yawtude, wano woowiri non ka dinngiral « Jamaa média » nde Tabital Pulaaku Winnddere, Ceerno men Ceerno Tijjaani Mbaalo rokkuno kadi miijo labaangu ka wallata e ɓamtal pulaaku ngal, ɗum woni wasyagol jaayndiyankooɓe « Fulɓe haalooɓe he kaalire njiitam maa haalirde nanɗe » nde ɓe waɗtora gaaci fulɓe ɗin hakkunde jeewte maɓɓe, ɓe maaki : « Ina haani nde jaayndiyankooɓe men Fulɓe, haalooɓe he kaalire njiitam maa haalirde nanɗe, nde njilliindirta gaaci « Music » Fulɓe, ɗi ɓe mbaɗta he hakkunde jeewte maɓɓe, ɗe ɓe kuccitinta he kuuɓndi ɓiɗɓe Fulɓe he winndere ndee, ngam ɗuum wallat en no feewi he juljultoondiral ngaddinaaji men, kadi ina hebbina heɗotooɓe e noddooɓe, ngam hannde yonta mbo ngonɗen oo karalle ina taaɓii no feewi, ngam eɗen mbaawi heɓde gaaci Fulɓe he yeyre maa lowre « cite) ganndal yuutuub « youtube ». Nde ngoo miijo saakitanoo e dinngiral ngal, mokobaaɓe men goo ɓeydituno yewtere labaande e miijo ngon, ɓen kadi holliri nii : « Jam weeti Ceerno Tijjaane Mbaalo e kala pullo e kaalooɗo pulaar he aduna hee, Miijooji maa ɗii ko gootiɗinooɗi fulɓe winndere, etee ɗi kaɗataa udditaare he yimɓe aduna ɓee; Gaaci ɗii (ɓoggi ) kala ɗi tawaa he mawningol naalankooɓe men; naalankooɓe ɓe ngannduɗaa ngaddii geɗal mu’en he renndo fulɓe, heddoo ko enen kala mbaɗten koo. Kono sakkiraaɓe am mino teskii wonde jaayndiyankooɓe heewɓe fulɓe ɗi jokkoondiri e kaalire njiitam (teleeji) maa kaalire nanɗe (rajooji) kono woɗɓe e maɓɓe coftanaani (ngaamtiraani) okkirde kabaruuji he ɗemngal pulaar sabu waasde janngude/huɓindaade walla bom ɗigginde ɗemngal pulaar; etee ɓe ngokkirat kabaruuji he ɗemɗe goɗɗe. ■Klfclrncti. ITiPrciir* VU17 fow no*. ■ Kono Ko, Sono Ko, Ano Ko Mo 9am to Noon Ko mawni fow yo wakkilo KO WONI NDER BAABUWOL 25 Dawruki dow nuɗɗinki, joonde, e yiide Mooɓre ɗonno yaasi ngam hoɗɓe ngari lesɗe ɗuuɗɗe ngam juulde. Ɓe kaayɗini masin ngam ɓe nani bana noy pukara’en Yeesu ɗon mbolwa ɓolle maɓɓe laaɓɗum. Tindini ko waɗi, Piyer siftorini ɓe annabaaku jey Yoo’el anndini ngam Allah “waɗan” ruuhu maako dow maɓɓe, ngam hookugo ɓe dokke. (Yoo’el 2:28, 29) Baawɗe ruuhu ceniiɗo nde’e holli laaɓɗum yoo, gaylitaaki mawndi ɓadi waɗugo: Barka Allah eggi diga Isra’iila dow jama’aare Masiihiŋko’en Almasiihu hesre. Yimɓe jey ngiɗi rewugo Allah jonta bana o yiɗi, tokka Almasiihu. Yimɓe dartanooɓe ɗuɗɗini law, e konne’en jama’aare Masiihiŋko’en naŋgi pukara’en e naastini ɓe daŋgay. Ammaa, bee jemma, malaa’ikaajo Yeehova maɓɓitini ɓe dammuɗe suudu daŋgay e wi’i ɓe, ɓe tokko waazaago. Fajiri cub, ɓe puɗɗi waazugo. Ɓe naasti haykaliiru e puɗɗi ekkitingo yimɓe kubaruwol belngol ko laarani Yeesu. Arduɓe diina Yahuudu’en ɓerni masin e umri ɓe, taa ɓe ngaaza fahin. Bilaa kulol, pukara’en lorni ɓe: “Allah min ɗowtanto, naa yimɓe.”​—Kuuɗe Nelaaɓe 5:28, 29. Toonyaare ɗuɗɗini ɓuri fahin. Yahuudu’en feere ngulli pukara Etiyen ngam kalluka e piɗi mo kaa’e haa o maayi. Derkeejo​—Sol mo wuro Tarsus​—seedi kuuje ɗe’e, e yerdi mbar-hoore nde. Yaake Sol ɗon yaha jahaaŋgal, haa laawol Damas, annoora iwi asama e taari mo. Sawtu wi’i: “Sol, Sol! Koni toonyotooɗa mi?” Wumni ngam annoora, Sol yami: “An a moy?” Sawtu go jaabi: “Min woni Yeesu.”​—Kuuɗe Nelaaɓe 9:3-5. Pukara’en Yeesu ɗonno ngaaza kuɓaruwol ɓelŋgol ngol Laamu Allah haa Yahuudu’en e yimɓe Samariya tan. Malaa’ikaajo waŋgi Korneliyus goɗɗo Roma, arɗo sooje’en e o kulɗo Allah, e wi’i mo o ewna pukara Piyer. Ɗofti bee yimɓe feere, Piyer waazini Korneliyus e yimɓe saare maako. Nde Piyer ɗon wolwa go, ruuhu ceniiɗo naasti yimɓe ummatooje ɗe’e, e Piyer umri ɓe ngiiwa ɓe ngiiwam baptisma bee innde Yeesu. Laawol ngeendam nduumiiɗam ɗon maɓɓiti jonta ngam ummatooje fuu. Jama’aare Masiihiŋko’en taaski jonta ngam waanjugo kubaruwol belŋgol haa keerol duniyaaru fuu. No baaba en an hewtirnoo mi lanndiiɓe lanndal arungal ka hoore an ngal, mi waawaali jaabaade ɗun, mi wi’i ɓe: Enee miɗo waawi juulude geeƴe darɗe ɗiɗi ? - A waawataa .. E nee mi yeetaakima ko nde darɗe nayi. - Ɓun ɗon hino selli, julɗe ɗe darɗe nayi ɗen (fanaa, e alansaraa e geeƴe) hino waɗɗii nde ontigi raɓɓinɗinotoo waɗa ɗe darɗe ɗiɗi si tawii ko’e hoore laawol o woni, si tawii sartiiji taƴugol julde nden timmii wano woniri ni: 1-Si tawii neɗɗo on faandike setagol laawol woɗɗungol emmbere kilomeeter cappanɗe nayi e nayi maa ko ɓuri ɗun gila ko suudu makko foti non ngol woɗɗugol ko yahugol ngol tun maa ko yahugol e artugol. - Si tawii goɗɗe setike e saare woɗɗirnde ka hoɗo makko ɓuri kilo meeter cappanɗe nayi e nayi, maa ko ɓuri ɗun haray julde nden himo haani ɗuytude nde, ko woni ɗun ko yo’o juulu julde nde darɗe nayi nden darɗe ɗiɗi pet. Ko wano non si tawii o setike e saare woɗɗirndee kilo meeeter noogay e ɗiɗi e leydi ka o hoɗi ɗon hara himo fiɓi wonnde o hootay ka leydi makko nden ñannde e piyude e misal. - Ko nokkuure ka tawata si’o feƴƴii ɗon ko seteejo o lintetee, ɗun ko ɓuri heewude kon ko ka sakkitoode cuuɗi hoɗo e woɗɗeendi kilo meeter cappanɗe nayi e nayi. 2-Nde setotooɗo on jokkindirta faandaare makko nden si tawii feere makko nden waylike fiyaake makko on wurtike o timminaay julde makko nden, si wonaa hara himo jogii annuyee yiltagol ka leydi makko nden ñannde hara yaadu makko ndun e ardu ndun yonay woɗɗeendi happaandi ndin, on saa’i himo waawi ɗuytude julde nden. 3-Yo taw setagol makko ngol ko dagii ngol, si tawii non setagol ngol tigi ko harmu ɗun wano woniri e alhaaliiji go’o wano setagol sonnaajo hara wonaa e duŋayee moodi makko maa hara ko e ko harmi o faandii ka setagol makko wano wujjugol haray hino waɗɗii mo timmingol julde makko nden. • Si tawii o rewii ka leydi makko maa nokku ka’o hoɗi ɗon e setagol makko ngol o jippike ɗon, maa hara himo anniyii ñiiɓugol e ndin leydi ndi o yahi e mu’un balɗe sappo maa yeeso maa hara o wonii ko’o waɗanɗo e ɗiɗi ko honnde tuma o saatii yiltaade ko emmbere balɗe cappanɗe tati ? - On tuma o timminay julde makko nden, waɗanɗo e ɗiɗi si tawii heɓii balɗe cappanɗe tati fannii himo e nder ndin leydi. 5-Nde tawata setagol wonaa golle makko, wano si tawii o waɗii ɗun mecce makko wano doginayɗo oto maa laana ndiyan maa setagol makko ngol fillitoo sabu golle makko ɗen ka yaasi maa haaju go’o. • Ko ɗun firi ko wonnde doginayɗo oto timminay julde makko nden e nder setagol ? - Ko non woniri, si tawii goɗɗo mecce mu’un wonii dogingol oto ko ɓuri woɗɗude e woɗɗeendi happaandi ndin o timminay julde makko nden e nder ko’o immantoo ligge makko ɗen. • Njulaajo e janngoowo e golloowo, si tawii hiɓe hoɗi e nder leydi hara duɗal maɓɓe ngal maa golle maɓɓe ɗen, maa nokku ka ɓe yeeyata ɗon ko e leydi go’o hara hino hakkunde mayri e ka ɓe hoɗi ɗon kilo meeter noogay e ɗiɗi hara ñannde woo o setoto maa balɗe ɗiɗi kala fii arugol ka golle makko maa ka jannde makko ? - O timminay julde makko nden o ɗuytataa nde. 6-Hara wonaa mo alaa hoɗo hara himo wonndi e suudu makko ndun, wano jinndoowo (touriste) mo maraa leydi maa hara o ferii leydi makko ndin, himo naata e ndiiɗaa yalta e ndiiɗaa o tabitaa hay nokku e mu’un. - Hino waɗɗii mo ɗuytude nde, si tawii o wirnike yimɓe leydi makko ndin, sabu woɗɗitagol ɓe, ko woni maande ɗun ko ɓuri heewude kon hara o alaa e yi’ude yimɓe ɓe o hoɗidi ɓen, on tuma haray hino waɗɗii mo ɗuytugol julde nden. • On maakanii lan wonnde si tawii seteejo rewii ka leydi makko o jippike ɗon o timminay julde makko nden, ko hon ɗun faandi ɗon e leydi makko? - Ko mi faandii e leydi ndin: a) Ko leydi makko lasiliiri ndi o dammbetee e mu’un ndin, hara ko leydi baaba en makko e yumma makko e ka o jibinaa ɗon ko ɓuri heewude kon. b)-Nokkuure nde neɗɗanke waɗi ñiiɓirde e hoɗo makko hara ko ɗon o faalaa lannitaade ngurndan makko ɗan. c) Nokkuure nde’o waɗi ɗun ñiiɓirde e hoɗo dummu-ne neeɓuɗo ka tawata o wi’ataake ko’o setiiɗo fannii himo nder ton. • ko ɗun firi ko wonnde: 1-Si tawii seteejo rewii e leydi makko ndin o jippike ɗon. 2-Si tawii o faandike ñiiɓugol balɗe sappo jokkondir-ɗe maa ko ɓuri ɗun e nder nokkuure nde o setii o yahi e mu’un nden. 3-Si tawii o setike o yahii e leydi o wonii ton emmbere balɗe cappanɗe tati hara ko’o waɗanɗo e ɗiɗi o anndaa ko honnde tuma o hootata ka leydi makko. Seteejo on timminay julde makko nden o ɗuytataa nde ? - Ko non woniri. - O ɗuytay julde makko nden. Ka setiiɗo ka tawata woɗɗeendi mu’un ko kiloo meeter cappanɗe nay e nay maa ko ɓuri o ɗuytay julde makko nden, si wonaa hara o rewu ka leydi makko o jippii e mayri maa o anniyii ñiiɓugol e mayri balɗe sappo.. maa. • Si tawii waghtu juulugol arii hara ko’o setiiɗo, hara o juulaali e nder laawol ngol ɓaawo ɗun o arta ka leydi makko ko honno o juulirta ka nder leydi makko. - O timminay julde makko nden, ɓaawo haray ko ka leydi makko o woni juulude. • Si tawii waghtu julde hewtii hara himo ka nder leydi makko o juulaali, ɓaawo ɗun o setii ka woɗɗeendi mu’un woni kiloo meeter cappanɗe nay e nay maa ko ɓuri ? - O ɗuytay julde makko nden, sabu fewndo o juuli, hari himo e nder laawol ngol. • Miɗo yi’a tuma go’o yoga e yimɓe hino juulida nde wootere ɓe sujjida nde wootere ɓe immoda nde wootere. - Haray ko julde jamaa ɓe woni juulude wonaa julde gooto gooto. - Si tawii yimɓe ɗiɗo maa ko ɓuri hawtii hara gooto e maɓɓe hino mari sartiiji wonugol imaamu, haray hino daganii nde ɓe waɗata mo imaamu fii yo’o julnu ɓe, ɓe heɓira sabu ɗun mbarjaari ɗuuɗundi. • Ko honɗun woni sarti wonugol imaamu jamaa, ɗin sartiiji ɗi joopiɗon ka yewter mo’on ? - Hino sartinaa e wonoowo imaamu jamaa nde tawata ko’o hellifaaɗo, jogiiɗo hakkil, hara wonaa feetuɗo, gomɗinɗo, nunɗuɗo o yeddataa jooma makko, hara jannde makko nden hino selli, hara ko jibinaaɗo e laawol sari’a lislaamu on, hara ko gorko, si tawii wonuɓe ɓaawo ɓen ko worɓe. • Ko honno anndirten oo ɗo’o gorko gomɗinɗo ko nunɗuɗo haa juulen ɓaawo makko ? - Ko feeñi e makko kon yonay. - A ndaaray neɗɗo toɗɗaaɗo maruɗo sartiiji wonugol imaamu jamaa daroɗaa ka senngo ñaamo makko, si tawii ko an tun ɓaawo makko seeɗa maa daroɗaa ɓaawo makko si tawii ko on ɗiɗo maa ɓuri hara goɗɗun heedaali hakkunde mo’on wano maadi e piyude e misal, hara ka o darii ɗon toowaa ɓuri ka dariɗaa ɗon toowannde nde fanɗaa, hino sartinaa hara keerol wonaali hakkunde ma’a e imaamu on, haa hakkunde ma’a e juuloowo wonuɗo sera ma’a on maa yeeso ma’a hikkondirɗo e imaamu jamaa on buy. • Awa wi’en hino waɗɗii juulooɓe ɓen nde keerol wonataa hakkunde maɓɓe ko ɓuri meeter gooto. - [Ko non woniri ko ɓuri ɓattaade kon] hino yona hiɓɓondirgol juulooɓe ɓen hay si ko banŋe gooto, hikkondirgol mo e juuloowo wonuɗo yeeso makko yonay maa juuloowo wonuɗo ka ñaamo makko maa juuloowo wonuɗo ka senngo nano makko, gooto e maɓɓe yonay mo. • Enee non mi janngay ka rukuu’u e ka sujuudu e ka tayya an, taw hara si mi janngay tasbiihaatuuji ɗin ka nder darnde tataɓere e nayaɓere kaa hari mi deƴƴanay imaamu on ? - Ko woni tun janngu no wonirnoɗaa janngirde ko’a gooto non..Janngu ko janngetee ka rukuu’u e ka sujuudu e ka tayya kon, janngaa tasbiihaatuuji[2] ɗin ka nder darnde tataɓere e ka darnde nayaɓere wano woowirɗaa non. Ko corteeji ɗin ɗiɗi tun imaamu on jannganaymaa, ɓaawo ɗun hino fawimaa iwtirgol ɓaawo makko. - Mi faala wi’ude hino waɗɗimaa iwtirgol ɓaawo imaamu jamaa on teppere teppere, si tawii o waɗii rukuu’u waɗaa rukuu’u, si tawii o sujjii sujji don, si tawii o ɓantii hoore makko nden ka sujuudu ɓantidaa hoore ma’a nden e makko, ko non gerdataa wota a feƴƴito mo ka nder julde. • Si tawii mi hewtitike mo hara himo janngude corteeji ɗin ɗiɗi mi janngataa corteeji ɗin ɗiɗi o fawtanto lan ɗi wano maakiranɗommi nii, kono si tawii non hara himo ka rukuu’u ko honno mi hewtitorta mo ? - Habbiran julde ma’a nden ɓaawo ɗun waɗaa rukuu’u on kisan hay si tawii imaamu on lannii rukuu’u makko on o ɓantike, a ɓantoday e makko. Hino waawi wonude, hiɗa waawi waɗude hay si tawii julde ma’a nden e julde imaamu on hino luutondiri telemma ka fenñingol e ka sownditagol, maa ka ɗuytugol e ka timmingol maa ka yoɓugol e ka tottugol. Si tawii non sonnaaɓe ɓen juulidii e duhiiɓe ɓen haray hino waɗɗiiɓe juulugol ɓaawo duhiiɓe ɓen, maa ka saffewol wonndude e heedoode, hay si tawii ko maadi. • Ko ɗun ɗo’o woni julde jamaa, si wonaa tun miɗo nana fii julde wi’eteende juma..ɗun wonaa julde wootere non ? - Ko goonga, ko darɗe ɗiɗi nde mari, si wonaa tun hinde seediri e julde jamaa on wonnde hinde mari ghutubaaji ɗiɗi, ko adii nde imaamu on darotoo o yewta fii majji (khutubaaji ɗin ɗiɗi) ko welata Allaahu e ko nafata yimɓe ɓen. Ko ɓuri fanɗude e ko waɗɗii e makko ka khutba arano ko yo’o yettu Allaahu on (ka ɗenngal aarabu[3]) o manta mo. O yamira kolol Allaahu o jannga cortewol raɓɓiɗungol ka Alghur’aana tedduɗo. Ɓaawo ɗun o jooɗoo seeɗa o immoo kadi fii ghutba ɗiɗaɓo on, o yetta Allaahu o juula e Nelaaɗo (s a w) e ɓeynguure maɓɓe nden e imaamuuɓe julɓe ɓen (a s) ko ɓuri moƴƴude kon ko yo’o insinano gomɗimɓe ɓen duhiiɓe e suddiiɗe. - Hino woodi, hino sartinaa nde waghtu juulugol fanaa ngol naatata, e nde yimɓe njowo hawtondirta hara imaamu juma on hino tawaa e maɓɓe, hara imaamu maruɗo sartiiji ɗin hino woodi, ɗin sartiiji jantaaɗi ka fii imaamu jamaa. Si tawii julde juma waɗaama e nder leydi hara sari’aaji ɗin fow hino timmi, si tawii ko imaamu laɓɓinaaɗo e junuubi on (Ma’asuum) maa lontiiɗo mo on haray juma on hino waɗɗii ɓen huɓuɓe e ndin leydi ɗon fow, si wonaa jogiiɓe nganto sabu ndiyan maa ɓuuɓol tiiɗungol maa ko nanndi e mu’un, maa mawɗo nayeejo e setiiɗo, hay woɗɗiiɓe ko ɓattii kiloo meeter sappo e go’o.. Si tawii non wonaa imaamu on hara kadi wonaa lontiiɗo mo’on haray waɗɗaaki yahugol hino dagoo juulugol fanaa. Si tawii goɗɗo juulii juma hunnuɗo sartiiji ɗin, ɗun ɗon yonay mo hara o juulaali fanaa on. Aranun e mu’un: wonnde juulugol juma ko waajibi suɓagol, hino fotana hellifaaɗo on ter nde o juulata juma on si tawii sartiiji ɗin hino timmi, e juulugol fanaa on kono ko juma on ɓuri moƴƴude. Ɗiɗaɓun e mu’un: Hino tawaa yo taw hakkunde juulirɗe ɗiɗi juma wonaa yo taw woɗɗeendi mu’un ndin hino jaasi kiloo meeter jowi e fecco. • Miɗo mari lanndal ngal mi faaletee lanndaade on kono mi hersay. - Lanndo ko faalaɗaa, hersa alaa ka diina. • Si tawii mi juulaali julɗe waɗɗiiɗe go’o sabu tawude miɗo e ɗoyngol, tuma go’o sabu welsindaare, maa anngal waɗangol yila, maa hara mi juulii kono ko e hoore faljere hara jooni waghtu majje on lannii ? - Wonaa non woniri hiɗa waawi yoɓude kala julde fuutiinde ma tuma faalaɗaa woo, foti ko jemma maa ko ñalorma woni yoɓugol ngol, hiɗa waawi yoɓitude julde subaka kiikiiɗe ko wano non. - Yoɓitu ko fellituɗaa no fawimaa kon ko tawata hari a juulaali e waghtu mu’un kon, si tawii non ko ɗe sikkitiɗaa fii mu’un ɗen ɗen ɗon waɗɗaaki ma yoɓitugol ɗe. - E piyude e misal, si tawii a fellitii wonnde a juulaali gila lewru haray hino waɗɗimaa yoɓitugol subake yere lewru, kono si tawii a sikkitike taw hara si hiɗa acci julde maa a accaa haray yoɓitugol fawaaki ma. Misal go’o, si tawii hari hiɗa anndi wonnde a juulaali dummunne heewuɗo, hakkile ma’a ɗen yahii e piiji ɗiɗi: immaa hiɗa ñawlii lewru wooturu, maa lewru e balɗe sappo, on saa’i ɗon hino waɗɗimaa yoɓugol lewru accaa ɗon ko heddii kon. • Enee taw hara hino waɗɗii e yoɓitugol ko fuutii en e julde kon ko aldaa e nennugol ? - Wonaa non woniri, hiɗen waawi nennude ko aldaa e welsinadaare, mi yamiriima yoɓitugol kala julde fuutiinde e nder ngal ñallal ɗon tigi, si tawii a finaali ka julde subaka yoɓu nde tuma juulataa fanaa e nder ngal ñallal ɗon tigi, ko adii fanaa on maa ɓaawo fanaa on fii wata ɗuuɗu hara welaa yoɓude. Yo Allaahu dannde welsinda-gol e hoyfinɗinagol ka yoɓugol, yo Allaahu newnane tottugol julde ma’a nden e saa’iiji mayre happaaɗi ɗin. - Ko goonga (hino waɗɗii ɓiɗɗo afo yoɓugol julɗe farliiɗe ɗen) si tawii ɗe fuutike baabiraawo on e hoore nganto hara o yoɓaali ɗe e wonnde tawde himo waawi yoɓude ɗe haa o faatii hara ɓiɗɗo makko afo on wonaa raɓɓinɗiniiɗo fewndo o feƴƴini hara wonaa haɗaaɗo ronugol mo himo waawi yoɓude goɗɗo go’o on yoɓana mo fii baaba en makko. - Ko tuma naage ngen maa lewru ndun weñi haa iwa e majji kannji ɗiɗi. • Ka dimbagol leydi e ka haacaango e kala fiyaake asamaanu yankeejo maa leydi yankeejo hulɓiniiɗo ? - Waghtu mayre on maraa saa’i happaaɗo, no goɗɗun e mu’un waɗiri nde juulete, si wonaa hara taw dummune aaya on duumuke on tuma hinde juulee fannii jamaanu mu’un on feƴƴaali. - A habbiray taho janngaa faatiha jokkintinaa ɗon cortewol timmungol go’o ɓaawo ɗun waɗaa rukuu’u si tawii a ɓantii hoore ma’a nden ka rukuu’u janngaa faatiha e cortewol laawol go’o, ko non gerdataa haa rukuu’uuji ɗin jowi timma. Si tawii a ɓantii hoore ma’a nden ɗon yahaa ka sujuudu sujjaa sujuudeeje ɗiɗi wano woowuɗaa sujjirde non e julɗe luttuɗe ɗen. Ɓaawo ɗun immanoɗaa darnde ma’a ɗiɗaɓere nden waɗiraa wano waɗirnoɗaa ka darnde aranere non. Ɓaawo ɗun tayyoɗaa salminaa haray a timminii julde ma’a nden ko gila ɗon annde ten wonnde ko julde nde rukuu’uuji sappo kono ko nde darɗe ɗiɗi. Nde’e julde ɗo’o hino mari mbaadiiji go’o kono e hatonnjinaa jantagol ɗun ɗo’o sabu raɓɓinɗinagol ngol. • Si tawii lewru ndun maa naage ngen weñii kono mi anndaali ɗun waɗii haa lannii fow ? - Si tawii ko lewru ndun fow maa maange ngen fow weñi nokku ka tawata hino hunnditii haray yoɓugol hino waɗɗi maa. Si tawii non wonaa ndu fow hara ko feccere nden wonaa ndu fow haray yoɓitugol fawaaki ma. - Enee hara hino waɗɗii lan nde mi juulata julde aayeeje tuma lewru ndun maa naange ngen weñi e nder leydi ndin ka woni woo ? - Wonaa non woniri, ko woni hino waɗɗimaa juulugol tuma lewru ndun maa naange ngen weñi ka leydi ma’a e ko hikkii e leydi ma’a ndin kon. waɗɗaaki ma juulugol si tawii ko e leydi go’o waɗi woɗɗii ndi ma. - Hiɗe ɗuuɗi en waawataa yewtude fii majje ɗo’o ko fii ɗun waɗi si ko fii seeɗa e majje mi yewtaymaa. 1-Julde jemma ko ɓuri moƴƴude e mayre ko juulugol nde ka tataɓal sakkitii ngal e jemma on, tuma kala saa’i on ɓattii ka peeral fajiri, ko ɗe darɗe jeetati, juuloowo on salminay e nder darɗe ɗiɗi kala wano julde subaka nden, si tawii o gaynii ɗun o juula saf’i on ɗun ko darɗe ɗiɗi, ɓaawo ɗun o juula witiri on, ɗun ko darnde wootere, fow mu’un wona darɗe sappo e go’o. • Tinndinee lan ko honno mi juulirta witiri on ko nde darnde wootere ? hiɗa waawi yonndinorde saf’i on maa witiri on tun, hay hino waawi witiri on tun si tawii waghtu on hino fanɗi. 2-Julde weddagol maa julde jemma surrugol: ko woni waghtu tottugol nde ko jemma aaarano on ka surrugol saa’i mo faalaɗaa woo e mu’un, ko nde darɗe ɗiɗi, janngaa ka darnde aranere nden ɓaawo faatiha on aayatal kursii haa hewtaa ka konngol joomiraaɗo وَهُمْ فِيهَا خَالِدُونَ (Wahum fiihaa khaaliduun) janngaa ka darnde ɗiɗaɓere ɓaawo faatiha on suuratul ghadri laabi sappo si tawii a tayyike a salminii wi’aa: (Allaahumma salli alaa muhammadin wa aali muhammadin wab’as sawaaba-haa ilaa ghabri fulaan) wowlaa innde mayɗo on. Nde julde hino mari mbaadi go’o yiltito ka defte fighiha si tawii hiɗa faalaa ɓeydaade. 3-Julde khufayla: ko woni nden julde ko darɗe ɗiɗi hakkunde futuroo e geeƴe janngaa ka darnde aranere ɓaawo faatiha on o’o aaya ɗo’o: {...o sikki wonnde men waawantaa mo hay e huunde o noddi ka nder niɓe wonnde reweteeɗo e goonga alaa si wonaa an senaade wonanii ma, min mi wonii jeyaaɗo e yimɓe tooñuɓe. Men jaabinani mo men danndi mo e annde nden, ko wano non men danndirta gomɗimɓe ɓen}. {Saabiije gunndoo ɗen ko ka makko woni, hay e gooto anndaaɗe si wonaa kanko himo anndi huunde ko woni ka nder njorndi e ka nder maayo, kaakol yanataa si wonaa hara himo anndi ɗun, wonaa abbere wonunde e nder niɓe leydi ndin, wonaa keccol wonaa yoorungol si wonaa ɗun hino e nder deftere ɓanngunde}. 4-Julde arannde lewru kala: Ɗun ko darɗe ɗiɗi janngaa ka darnde aranere ɓaawo faatiha on suutstu likhlaasi laabi cappanɗe tati, ɓaawo ɗun ittaa sadaka ko heɓuɗaa feere woo, sottiraa ɗun malal lewru ndun, hino yiɗaa janngugol aayeeje alghur’aana go’o ɓaawo ɗun. 5-Julde imaamu Alii (a s) nden: ko woni nden julde ko darɗe nay juuliraa nde darɗe ɗiɗi ɗiɗi wano julde subaka non, janngaa e darnde bee faatiha e suuratu likhaasi laabi cappanɗe jowi. Imaamu Alii (a s) ɓe maaki: (Kala juuluɗo darɗe nayi e nder darnde bee o janngi suuratu likhlaasi laabi cappanɗe jowi o maayataa hara junuubi no hakkunde makko e Allaahu). 6- Julde fii hoynugol huunde sattunde: Nden ko darɗe ɗiɗi, Imaamu Abii Abdullaahi (a s) ɓe maakii: [1] Ko woni ɗun hara wonaa mo loyru sar’a rewi e mu’un, wanu wujjugol junngo ngon taƴee e ko nanndi e ɗun immorde e lunndagols aria on. Zùm Jtàiime' Fow , BiiZôùx Bàveùx . なんというO☆TO☆KO☆MA☆E fulbsky * Fulfulde-Pular-Fula * fulfulde-pulaar-fula go’o, ɗiɗ-, tat-, nay-, jow-, joweego’o, joweeɗiɗ-, joweetat-, joweenay-, sappo ... ?? telo. mi jo e kon tawa pi ko kiwen lili. mi jo e kon tawa pi tan ma lete. mi Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Lewlewal 13 “hawrii” e yolnde ɓurnde raɓɓiɗde hakkunde lewru e leydi, alaa e sago Lewru ɓuttiɗa, lewlewal ɓeydoo ! Ñalnde 14 noowammbar 2016 hawrunoo ko e 13 safar (dewo haaraan) 1438. Rajooji noosii, teleeji kollitii, lollinaama e nder laylayti, ɗisaama e lowe internet. Hol ɗuum ? Wonde ñalnde 14 noowammbar yimɓe ina potnoo yiyde huunde wayrunde yiyeede, so lewru ina leerdi no meeɗaa, ina ɓuttiɗiri no meeɗaa. Ina gasa tawa ñalnde heen woodii e men yahɓe boowal (wonande hoɗɓe e teeru) ngam seedaade ko haalaa heen koo. Ina gasa tawa yoga heen alaa ko teskii ko maantini, so wonaa lewlewal mawngal, lewlewal 13 gaadorangal ngal, e sooynaade lewru timmunde ndu keewnoo yiyde nduu. Kono ɗuum ittaani wonde won goonga woni e ko haalaa koo : wonde ñalnde 14 noowammbar 2016, hawri e 13 dewo haaraan (safar) 1438, ko waɗi hakkunde Lewru e Leydi koo wayrii waɗde gila 1948. Hol ko waɗi ñalnde heen, e ɗii ñalɗi ɗiɗi maanteteeɗi ? Ñalnde heen ko maantini koo, ko pot-ɗen teskaade ko geɗe ɗiɗi “kawriti”: Geɗal gadanal ngal, eɗen nganndi ɗum. So mi wiyii “enen” noon, kaalat-mi ko heewɓe yiyde asamaan jamma, hono yimɓe ɓe koɗaani e gure teeru ɗo neɗɗo jooɗotoo hitaande hooynaaki asamaan jamma, sooynaaki hoodere, anndaa ko woni fedannade malaaɗo, walla ko firti “bojel aynoyii”, walla “lewlewal 13”. Eɗen nganndunoo wonde ñalnde 13 lewru ɓaleeɓe fof ɓuri mawnude lewlewal. Ko waɗi noon ? Waɗi noon ko ñalnde heen lewru ɓuri timmude, ko ñalnde heen ndu ardata kayru fof. Ñalnde heen bannge lewñoowo oo, woni jiyoowo naange oo, ɓuri mawnude. Ko ɗuum tagi ñalnde heen lewlewal ɓuri mawnude. Wonaa mehre addani Pulaar wiyde “ina leeri ellee lewlewal sappo e tati !” Ɗum noon “kawrital” geɗe ɗiɗi ɗee ko “lewlewal 13 hawritii e lommet, hono yolnde ɓurnde famɗude hakkunde leydi e lewru. Ko ɗum tagi, lewlewal 13 ngal ɓeydii (hakke 30%), kadi lewru ɓura mawnude (11%) sibu ndu ɓeydiima ɓallaade en. Ko nii foti. Kono ina saɗi baawɗo tinde ko ɓeydii koo so ƴeewii lewru ñalnde heen. Ñalnde lewlewal 13 (13 dewo haaraan kala), ñalnde heen, Leydi e Naange e Lewru ko ko ndeggondiri, ɗum firti ngoni ko portol gootol, ɗoon eɗen njiya timmal feccere lewru nde naange yaynii ndee. Ñalnde 14 noowammbar 2016 lewru timmata ko e 13w e 53hj. Ɗum noon, e nokku men hee, hawrata ko e naange e hoore, lewru nduu yiyotaako boom e oon waktu. So tawiino eɗen mbaawnoo sawnondirde lewru timmundu ɗo ɓuri ɓallaade leydi ɗoo (lommet), no natal hollitiri nii, e lewru timmundu ɗo ɓuri woɗɗude leydi (ceɓɓet), oon sahaa maa en njiy ko seerndi ɗum koo. Kono ɓayri ɗum waawaa aaɓnaade, yitere mehre waawaa ɓetde ɓurondiral mawneeki e leergol hakkunde lewru timmundu ɓadiindu e lewru timmundu woɗɗundu. Walla kam ko huunde saɗnde ɓetde e yitere. On teskiima kala ɗo mbinndu-ɗen kawriti, mbaɗ-ɗen ɗum ko hakkunde cegeneeji, hono nii « kawriti » walla « kawritii » ekn. Waɗi en winndirde noon ko geɗe ɗiɗi biyaaɗe ɗee ko « ɗeɓɗe hawritde tan, kono kawritaani beƴ, sibu, ñalnde heen, ñalnde 14 noowammbar ndee, lewru nduu timmata ko e 13w e 53hj, kono ndu ɓurata ɓallaade leydi (lommet mayru) ko e 11w e 22hj, oon waktu woni hakkunde mayru e leydi ko 356 509 km. Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 ?aiiue ioou iacaa, e «aanie?oiiio auoe?» e aaeinoao. Neaai- eaiey e auoey, ?acoia e ?oanoaa. A «Nouiinoe o?enoeainoaa» º º ₪ ¤ 큐 « » の ↂ░ ▣ ▤ ▥ ▦ ▧ ▨ ▩ @hilo.ongun wlas approx~ina-e ; 3a iimso~a mo a abrq Ɗiggan jinnaaɓe be fow, wowlam ɓe'e 94 Mawɗum yurmeende e julde yo won 95 O Tuma 2g, 1a LOL @ "No ma'am, no ham, no G-E-N-O! GENO GENO GENO GENO! 06-MAA PETHUDE KOO 16. Ko e no to ima mo ayunderu yo ibara no tabiji e to GCUAGCCGAGUAGUGUUGG 188 CCAACACUACUCGGCUAGC 884 CGCUCAAUGCCUGGAGAUU 189 CGCUCAAUGCCUGGAGAUU 189 AAUCUCCAGGCAUUGAGCG 885 CAAUGCCUGGAGAUUUGGG 190 CAAUGCCUGGAGAUUUGGG 190 CCCAAAUCUCCAGGCAUUG 886 GCCGACCUCAUGGGGUACA 191 GCCGACCUCAUGGGGUACA 191 UGUACCCCAUGAGGUCGGC 887 AUCCUAAACCUCAAAGAAA 192 AUCCUAAACCUCAAAGAAA 192 UUUCUUUGAGGUUUAGGAU 888 AGAUUUGGGCGUGCCCCCG 193 AGAUUUGGGCGUGCCCCCG 193 CGGGGGCACGCCCAAAUCU 889 CCCGCUCAAUGCCUGGAGA 194 CCCGCUCAAUGCCUGGAGA 194 UCUCCAGGCAUUGAGCGGG 890 GAGAUUUGGGCGUGCCCCC 195 GAGAUUUGGGCGUGCCCCC 195 GGGGGCACGCCCAAAUCUC 891 GGAGAUUUGGGCGUGCCCC 196 GGAGAUUUGGGCGUGCCCC 196 GGGGCACGCCCAAAUCUCC 892 GAUUUGGGCGUGCCCCCGC 197 GAUUUGGGCGUGCCCCCGC 197 GCGGGGGCACGCCCAAAUC 893 CCGCUCAAUGCCUGGAGAU 198 CCGCUCAAUGCCUGGAGAU 198 AUCUCCAGGCAUUGAGCGG 894 AGUACACCGGAAUUGCCAG 199 AGUACACCGGAAUUGCCAG 199 CUGGCAAUUCCGGUGUACU 895 UACACCGGAAUUGCCAGGA 200 UACACCGGAAUUGCCAGGA 200 UCCUGGCAAUUCCGGUGUA 896 GAGUACACCGGAAUUGCCA 201 GAGUACACCGGAAUUGCCA 201 UGGCAAUUCCGGUGUACUC 897 GUACACCGGAAUUGCCAGG 202 GUACACCGGAAUUGCCAGG 202 CCUGGCAAUUCCGGUGUAC 898 UUGCCGCGCAGGGGCCCCA 203 UUGCCGCGCAGGGGCCCCA 203 UGGGGCCCCUGCGCGGCAA 899 CUGGAGAUUUGGGCGUGCC 204 CUGGAGAUUUGGGCGUGCC 204 GGCACGCCCAAAUCUCCAG 900 GUUGCCGCGCAGGGGCCCC 205 GUUGCCGCGCAGGGGCCCC 205 GGGGCCCCUGCGCGGCAAC 901 GCCUGGAGAUUUGGGCGUG 206 GCCUGGAGAUUUGGGCGUG 206 CACGCCCAAAUCUCCAGGC 902 UGGAGAUUUGGGCGUGGCC 207 UGGAGAUUUGGGCGUGCCC 207 GGGCACGCCCAAAUCUCCA 903 CCUGGAGAUUUGGGCGUGC 208 CCUGGAGAUUUGGGCGUGC 208 GCACGCCCAAAUCUCCAGG 904 UGCUAGCCGAGUAGUGUUG 209 UGCUAGCCGAGUAGUGUUG 209 CAACACUACUCGGCUAGCA 905 UGCCUGGAGAUUUGGGCGU 210 UGCCUGGAGAUUUGGGCGU 210 ACGCCCAAAUCUCCAGGCA 906 CUGCUAGCCGAGUAGUGUU 211 CUGCUAGCCGAGUAGUGUU 211 AACACUACUCGGCUAGCAG 907 ACUGCUAGCCGAGUAGUGU 212 ACUGCUAGCCGAGUAGUGU 212 ACACUACUCGGCUAGCAGU 908 GACUGCUAGCCGAGUAGUG 213 GACUGCUAGCCGAGUAGUG 213 CACUACUCGGCUAGCAGUC 909 AGACUGCUAGCCGAGUAGU 214 AGACUGCUAGCCGAGUAGU 214 ACUACUCGGCUAGCAGUCU 910 ACCCGCUCAAUGCCUGGAG 215 ACCCGCUCAAUGCCUGGAG 215 CUCCAGGCAUUGAGCGGGU 911 AACCCGCUCAAUGCCUGGA 216 AACCCGCUCAAUGCCUGGA 216 UCCAGGCAUUGAGCGGGUU 912 UGCCGCGCAGGGGCCCCAG 217 UGCCGCGCAGGGGCCCCAG 217 CUGGGGCCCCUGCGCGGCA 913 AGGGGCCCCAGGUUGGGUG 218 AGGGGCCCCAGGUUGGGUG 218 CACCCAACCUGGGGCCCCU 914 GGGCCCCAGGUUGGGUGUG 219 GGGCCCCAGGUUGGGUGUG 219 CACACCCAACCUGGGGCCC 915 CAGGGGCCCCAGGUUGGGU 220 CAGGGGCCCCAGGUUGGGU 220 ACCCAACCUGGGGCCCCUG 916 GGCCCCAGGUUGGGUGUGC 221 GGCCCCAGGUUGGGUGUGC 221 GCACACCCAACCUGGGGCC 917 CGCAGGGGCCCCAGGUUGG 222 CGCAGGGGCCCCAGGUUGG 222 CCAACCUGGGGCCCCUGCG 918 UGGGCAGGAUGGCUCCUGU 223 UGGGCAGGAUGGCUCCUGU 223 ACAGGAGCCAUCCUGCCCA 919 GCCCCAGGUUGGGUGUGCG 224 GCCCCAGGUUGGGUGUGCG 224 CGCACACCCAACCUGGGGC 920 GCAGGGGCCCCAGGUUGGG 225 GCAGGGGCCCCAGGUUGGG 225 CCCAACCUGGGGCCCCUGC 921 GGGCAGGAUGGCUCCUGUC 226 GGGCAGGAUGGCUCCUGUC 226 GACAGGAGCCAUCCUGCCC 922 GGGGCCCCAGGUUGGGUGU 227 GGGGCCCCAGGUUGGGUGU 227 ACACCCAACCUGGGGCCCC 923 GCCGCGCAGGGGCCCCAGG 228 GCCGCGCAGGGGCCCCAGG 228 CCUGGGGCCCCUGCGCGGC 924 GCGCAGGGGCCCCAGGUUG 229 GCGCAGGGGCCCCAGGUUG 229 CAACCUGGGGCCCCUGCGC 925 CGCGCAGGGGCCCCAGGUU 230 CGCGCAGGGGCCCCAGGUU 230 AACCUGGGGCCCCUGCGCG 926 CCGCGCAGGGGCCCCAGGU 231 CCGCGCAGGGGCCCCAGGU 231 ACCUGGGGCCCCUGCGCGG 927 AGGACGACCGGGUCCUUUC 232 AGGACGACCGGGUCCUUUC 232 GAAAGGACCCGGUCGUCCU 928 CAGGACGACCGGGUCCUUU 233 CAGGACGACCGGGUCCUUU 233 AAAGGACCCGGUCGUCCUG 929 UGCCAGGACGACCGGGUCC 234 UGCCAGGACGACCGGGUCC 234 GGACCCGGUCGUCCUGGCA 930 AUUGCCAGGACGACCGGGU 235 AUUGCCAGGACGACCGGGU 235 ACCCGGUCGUCCUGGCAAU 931 AAUUGCCAGGACGACCGGG 236 AAUUGCCAGGACGACCGGG 236 CCCGGUCGUCCUGGCAAUU 932 UUGCCAGGACGACCGGGUC 237 UUGCCAGGACGACCGGGUC 237 GACCCGGUCGUCCUGGCAA 933 CCAGGACGACCGGGUCCUU 238 CCAGGACGACCGGGUCCUU 238 AAGGACCCGGUCGUCCUGG 934 GCCAGGACGACCGGGUCCU 239 GCCAGGACGACCGGGUCCU 239 AGGACCCGGUCGUCCUGGC 935 GAAUUGCCAGGACGACCGG 240 GAAUUGCCAGGACGACCGG 240 CCGGUCGUCCUGGCAAUUC 936 ACGACCGGGUCCUUUCUUG 241 ACGACCGGGUCCUUUCUUG 241 CAAGAAAGGACCCGGUCGU 937 GACGACCGGGUCCUUUCUU 242 GACGACCGGGUCCUUUCUU 242 AAGAAAGGACCCGGUCGUC 938 CGACCGGGUCCUUUCUUGG 243 CGACCGGGUCCUUUCUUGG 243 CCAAGAAAGGACCCGGUCG 939 GGACGACCGGGUCCUUUCU 244 GGACGACCGGGUCCUUUCU 244 AGAAAGGACCCGGUCGUCC 940 CCGGAAUUGCCAGGACGAC 245 CCGGAAUUGCCAGGACGAC 245 GUCGUCCUGGCAAUUCCGG 941 ACACCGGAAUUGCCAGGAC 246 ACACCGGAAUUGCCAGGAC 246 GUCCUGGCAAUUCCGGUGU 942 ACCGGAAUUGCCAGGACGA 247 ACCGGAAUUGCCAGGACGA 247 UCGUCCUGGCAAUUCCGGU 943 CGGAAUUGCCAGGACGACC 248 CGGAAUUGCCAGGACGACC 248 GGUCGUCCUGGCAAUUCCG 944 GGAAUUGCCAGGACGACCG 249 GGAAUUGCCAGGACGACCG 249 CGGUCGUCCUGGCAAUUCC 945 CACCGGAAUUGCCAGGACG 250 CACCGGAAUUGCCAGGACG 250 CGUCCUGGCAAUUCCGGUG 946 CCCCAGGUUGGGUGUGCGC 251 CCCCAGGUUGGGUGUGCGC 251 GCGCACACCCAACCUGGGG 947 GAUCGUUGGUGGAGUUUAC 252 GAUCGUUGGUGGAGUUUAC 252 GUAAACUCCACCAACGAUC 948 CAGAUCGUUGGUGGAGUUU 253 CAGAUCGUUGGUGGAGUUU 253 AAACUCCACCAACGAUCUG 949 AGAUCGUUGGUGGAGUUUA 254 AGAUCGUUGGUGGAGUUUA 254 UAAACUCCACCAACGAUCU 950 CCCAGGUUGGGUGUGCGCG 255 CCCAGGUUGGGUGUGCGCG 255 CGCGCACACCCAACCUGGG 951 CCAGGUUGGGUGUGCGCGC 256 CCAGGUUGGGUGUGCGCGC 256 GCGCGCACACCCAACCUGG 952 AGGUUGGGUGUGCGCGCGA 257 AGGUUGGGUGUGCGCGCGA 257 UCGCGCGCACACCCAACCU 953 CAGGUUGGGUGUGCGCGCG 258 CAGGUUGGGUGUGCGCGCG 258 CGCGCGCACACCCAACCUG 954 GGUUGGGUGUGCGCGCGAC 259 GGUUGGGUGUGCGCGCGAC 259 GUCGCGCGCACACCCAACC 955 GAAAAACCAAACGUAACAC 260 GAAAAACCAAACGUAACAC 260 GUGUUACGUUUGGUUUUUC 956 AGAAAAACCAAACGUAACA 261 AGAAAAACCAAACGUAACA 261 UGUUACGUUUGGUUUUUCU 957 AACCAAACGUAACACCAAC 262 AACCAAACGUAACACCAAC 262 GUUGGUGUUACGUUUGGUU 958 AAAGAAAAACCAAACGUAA 263 AAAGAAAAACCAAACGUAA 263 UUACGUUUGGUUUUUCUUU 959 AAAAACCAAACGUAACACC 264 AAAAACCAAACGUAACACC 264 GGUGUUACGUUUGGUUUUU 960 AAGAAAAACCAAACGUAAC 265 AAGAAAAACCAAACGUAAC 265 GUUACGUUUGGUUUUUCUU 961 CAAAGAAAAACCAAACGUA 266 CAAAGAAAAACCAAACGUA 266 UACGUUUGGUUUUUCUUUG 962 ACCCCCGGCGUAGGUCGCG 267 ACCCCCGGCGUAGGUCGCG 267 CGCGACCUACGCCGGGGGU 963 GACCCCCGGCGUAGGUCGC 268 GACCCCCGGCGUAGGUCGC 268 GCGACCUACGCCGGGGGUC 964 CGUUAGUAUGAGUGUCGUG 269 CGUUAGUAUGAGUGUCGUG 269 CACGACACUCAUACUAACG 965 GUUAGUAUGAGUGUCGUGC 270 GUUAGUAUGAGUGUCGUGC 270 GCACGACACUCAUACUAAC 966 UUAGUAUGAGUGUCGUGCA 271 UUAGUAUGAGUGUCGUGCA 271 UGCACGACACUCAUACUAA 967 CCAAACGUAACACCAACCG 272 CCAAACGUAACACCAACCG 272 CGGUUGGUGUUACGUUUGG 968 ACCAAACGUAACACCAACC 273 ACCAAACGUAACACCAACC 273 GGUUGGUGUUACGUUUGGU 969 UUGGGCGUGCCCCCGCGAG 274 UUGGGCGUGCCCCCGCGAG 274 CUCGCGGGGGCACGCCCAA 970 AUUUGGGCGUGCCCCCGCG 275 AUUUGGGCGUGCCCCCGCG 275 CGCGGGGGCACGCCCAAAU 971 UUUGGGCGUGCCCCCGCGA 276 UUUGGGCGUGCCCCCGCGA 276 UCGCGGGGGCACGCCCAAA 972 AAACCAAACGUAACACCAA 277 AAACCAAACGUAACACCAA 277 UUGGUGUUACGUUUGGUUU 973 UGGGCGUGCCCCCGCGAGA 278 UGGGCGUGCCCCCGCGAGA 278 UCUCGCGGGGGCACGCCCA 974 GUCAGAUCGUUGGUGGAGU 279 GUCAGAUCGUUGGUGGAGU 279 ACUCCACCAACGAUCUGAC 975 GUGUCGUGCAGCCUCCAGG 280 GUGUCGUGCAGCCUCCAGG 280 CCUGGAGGCUGCACGACAC 976 GGUCAGAUCGUUGGUGGAG 281 GGUCAGAUCGUUGGUGGAG 281 CUCCACCAACGAUCUGACC 977 AGUGUCGUGCAGCCUCCAG 282 AGUGUCGUGCAGCCUCCAG 282 CUGGAGGCUGCACGACACU 978 GAGUGUCGUGCAGCCUCCA 283 GAGUGUCGUGCAGCCUCCA 283 UGGAGGCUGCACGACACUC 979 UCGUAGACCGUGCACCAUG 284 UCGUAGACCGUGCACCAUG 284 CAUGGUGCACGGUCUACGA 980 GACCGUGCACCAUGAGCAC 285 GACCGUGCACCAUGAGCAC 285 GUGCUCAUGGUGCACGGUC 981 AGUAUGAGUGUCGUGCAGC 286 AGUAUGAGUGUCGUGCAGC 286 GCUGCACGACACUCAUACU 982 UAGUAUGAGUGUCGUGCAG 287 UAGUAUGAGUGUCGUGCAG 287 CUGCACGACACUCAUACUA 983 UCAGAUCGUUGGUGGAGUU 288 UCAGAUCGUUGGUGGAGUU 288 AACUCCACCAACGAUCUGA 984 AGACCGUGCACCAUGAGCA 289 AGACCGUGCACCAUGAGCA 289 UGCUCAUGGUGCACGGUCU 985 AAAACCAAACGUAACACCA 290 AAAACCAAACGUAACACCA 290 UGGUGUUACGUUUGGUUUU 986 GUAGACCGUGCACCAUGAG 291 GUAGACCGUGCACCAUGAG 291 CUCAUGGUGCACGGUCUAC 987 CUCGUAGACCGUGCACCAU 292 CUCGUAGACCGUGCACCAU 292 AUGGUGCACGGUCUACGAG 988 CGUAGACCGUGCACCAUGA 293 CGUAGACCGUGCACCAUGA 293 UCAUGGUGCACGGUCUACG 989 CCUGGGCUCAGCCCGGGUA 294 CCUGGGCUCAGCCCGGGUA 294 UACCCGGGCUGAGCCCAGG 990 UAGACCGUGCACCAUGAGC 295 UAGACCGUGCACCAUGAGC 295 GCUCAUGGUGCACGGUCUA 991 GGUCUCGUAGACCGUGCAC 296 GGUCUCGUAGACCGUGCAC 296 GUGCACGGUCUACGAGACC 992 UCUCGUAGACCGUGCACCA 297 UCUCGUAGACCGUGCACCA 297 UGGUGCACGGUCUACGAGA 993 GUCUCGUAGACCGUGCACC 298 GUCUCGUAGACCGUGCACC 298 GGUGCACGGUCUACGAGAC 994 UUGGGUAAGGUCAUCGAUA 299 UUGGGUAAGGUCAUCGAUA 299 UAUCGAUGACCUUACCCAA 995 UCGCCGACCUCAUGGGGUA 300 UCGCCGACCUCAUGGGGUA 300 UACCCCAUGAGGUCGGCGA 996 CCUCAAAGAAAAACCAAAC 301 CCUCAAAGAAAAACCAAAC 301 GUUUGGUUUUUCUUUGAGG 997 GGGCGUGCCCCCGCGAGAC 302 GGGCGUGCCCCCGCGAGAC 302 GUCUCGCGGGGGCACGCCC 998 GGAUGAACCGGCUGAUAGC 303 GGAUGAACCGGCUGAUAGC 303 GCUAUCAGCCGGUUCAUCC 999 UGGAUGAACCGGCUGAUAG 304 UGGAUGAACCGGCUGAUAG 304 CUAUCAGCCGGUUCAUCCA 1000 CUCAAAGAAAAACCAAACG 305 CUCAAAGAAAAACCAAACG 305 CGUUUGGUUUUUCUUUGAG 1001 AGGAAGACUUCCGAGCGGU 306 AGGAAGACUUCCGAGCGGU 306 ACCGCUCGGAAGUCUUCCU 1002 UCAAAGAAAAACCAAACGU 307 UCAAAGAAAAACCAAACGU 307 ACGUUUGGUUUUUCUUUGA 1003 GGAAGACUUCCGAGCGGUC 308 GGAAGACUUCCGAGCGGUC 308 GACCGCUCGGAAGUCUUCC 1004 CGCCGACCUCAUGGGGUAC 309 CGCCGACCUCAUGGGGUAC 309 GUACCCCAUGAGGUCGGCG 1005 CUUCCGAGCGGUCGCAACC 310 CUUCCGAGCGGUCGCAACC 310 GGUUGCGACCGCUCGGAAG 1006 GGCGUGCCCCCGCGAGACU 311 GGCGUGCCCCCGCGAGACU 311 AGUCUCGCGGGGGCACGCC 1007 UAUGAGUGUCGUGCAGCCU 312 UAUGAGUGUCGUGCAGCCU 312 AGGCUGCACGACACUCAUA 1008 UGCCCCCGCGAGACUGCUA 313 UGCCCCCGCGAGACUGCUA 313 UAGCAGUCUCGCGGGGGCA 1009 CGAGACUGCUAGCCGAGUA 314 CGAGACUGCUAGCCGAGUA 314 UACUCGGCUAGCAGUCUCG 1010 UGAGUGUCGUGCAGCCUCC 315 UGAGUGUCGUGCAGCCUCC 315 GGAGGCUGCACGACACUCA 1011 GCCCCCGCGAGACUGCUAG 316 GCCCCCGCGAGACUGCUAG 316 CUAGCAGUCUCGCGGGGGC 1012 GAGACUGCUAGCCGAGUAG 317 GAGACUGCUAGCCGAGUAG 317 CUACUCGGCUAGCAGUCUC 1013 CCCCCGCGAGACUGCUAGC 318 CCCCCGCGAGACUGCUAGC 318 GCUAGCAGUCUCGCGGGGG 1014 CGCGAGACUGCUAGCCGAG 319 CGCGAGACUGCUAGCCGAG 319 CUCGGCUAGCAGUCUCGCG 1015 GUAUGAGUGUCGUGCAGCC 320 GUAUGAGUGUCGUGCAGCC 320 GGCUGCACGACACUCAUAC 1016 AUGAGUGUCGUGCAGCCUC 321 AUGAGUGUCGUGCAGCCUC 321 GAGGCUGCACGACACUCAU 1017 GCGAGACUGCUAGCCGAGU 322 GCGAGACUGCUAGCCGAGU 322 ACUCGGCUAGCAGUCUCGC 1018 CCCCGCGAGACUGCUAGCC 323 CCCCGCGAGACUGCUAGCC 323 GGCUAGCAGUCUCGCGGGG 1019 CCGCGAGACUGCUAGCCGA 324 CCGCGAGACUGCUAGCCGA 324 UCGGCUAGCAGUCUCGCGG 1020 CCCGCGAGACUGCUAGCCG 325 CCCGCGAGACUGCUAGCCG 325 CGGCUAGCAGUCUCGCGGG 1021 GCGUGCCCCCGCGAGACUG 326 GCGUGCCCCCGCGAGACUG 326 CAGUCUCGCGGGGGCACGC 1022 GACCCCCCCUCCCGGGAGA 327 GACCCCCCCUCCCGGGAGA 327 UCUCCCGGGAGGGGGGGUC 1023 CGGGUCCUUUCUUGGAUCA 328 CGGGUCCUUUCUUGGAUCA 328 UGAUCCAAGAAAGGACCCG 1024 GUGCCCCCGCGAGACUGCU 329 GUGCCCCCGCGAGACUGCU 329 AGCAGUCUCGCGGGGGCAC 1025 CGUGCCCCCGCGAGACUGC 330 CGUGCCCCCGCGAGACUGC 330 GCAGUCUCGCGGGGGCACG 1026 UUCGCCGACCUCAUGGGGU 331 UUCGCCGACCUCAUGGGGU 331 ACCCCAUGAGGUCGGCGAA 1027 CGCCCACAGGACGUCAAGU 332 CGCCCACAGGACGUCAAGU 332 ACUUGACGUCCUGUGGGCG 1028 GCCCACAGGACGUCAAGUU 333 GCCCACAGGACGUCAAGUU 333 AACUUGACGUCCUGUGGGC 1029 ACCCCCCCUCCCGGGAGAG 334 ACCCCCCCUCCCGGGAGAG 334 CUCUCCCGGGAGGGGGGGU 1030 GGACCCCCCCUCCCGGGAG 335 GGACCCCCCCUCCCGGGAG 335 CUCCCGGGAGGGGGGGUCC 1031 CCGGGUCCUUUCUUGGAUC 336 CCGGGUCCUUUCUUGGAUC 336 GAUCCAAGAAAGGACCCGG 1032 CAGGACCCCCCCUCCCGGG 337 CAGGACCCCCCCUCCCGGG 337 CCCGGGAGGGGGGGUCCUG 1033 AGGACGUCAAGUUCCCGGG 338 AGGACGUCAAGUUCCCGGG 338 CCCGGGAACUUGACGUCCU 1034 AGGACCCCCCCUCCCGGGA 339 AGGACCCCCCCUCCCGGGA 339 UCCCGGGAGGGGGGGUCCU 1035 CCACAGGACGUCAAGUUCC 340 CCACAGGACGUCAAGUUCC 340 GGAACUUGACGUCCUGUGG 1036 CAGGACGUCAAGUUCCCGG 341 fuuta ;maccudo ko mo alaa hay dara; ko o yiddi fof non yo o won e nder leydi men muritani mbede sikki baleebe fof ko maccube sabu be njabaani finde ,faamde ,e firtude ebena beydiyaha huywude e feccaade Timmii tigi alaa fof ko ɓeydetee heen. Yoo Alla ɓeyde baawal. Day8– Tan Galle--Mirisa--Galle Ko homɓe woni kawtal ɓe maa..., Yoga eko ari fii moƴƴagol e kawtal ka deftere ALLAH eka Sunnah Nulaaɗo, Hakkeji kawtital, kambaaji aruɗi fii lorrowo kawtal mun, Ɓure moƴƴagol e kawtal mun e muƴƴagol lorraaji makko hara ko sabu Allah. kartal o macceer ko pirtangal e (2)     (@ %  _%&  $: F   &   % (  O F% "  5#  % " / (   _      /      &   F  %         (   " O           &  (           !                   & ! !F   %  (  (          !   ! " %  /   % &   ! % &  &  &     & 23. LAAKNGAL: Ooɗoo suka gorko yiyaaka gila hedde hitaande 2004 Ooɗoo suka gorko ko majjirɗo koreeji mum ko ɓooyi, yiytaaka. O wiyete ko Aamadu Hammadi Jallo walla Mbaay Jallo. Omo yahra hannde e duuɓi 33. O jeya ko wuro men Fuuta-Tooro e Dewo hoyre biir 13 lewru Seeɗto e hitaande nde ngon ɗen nde, senegaalnaajo Abdu Juuf koolaaɗo kuuɓal fedde hakkunde leyɗiire ngam farayseyaagal nde bismaa e haalirde Rfi, TV5 Monde e jaaynde Mo Gila ñalnde 26 lewru Colte maayndu ndu haa 5 lewru Seeɗto ndu ngon-ɗen ndu, Wagadugu wuro laamorgo leydi Burkina Fasoo woninoo wuro laamorgo fineyankeewo magiyankooɓe Afrik. Ko ina tolnoto Caggal lewru nde o ittiraa doole e dow jappeere makko Zine El Abidiin Ben Ali hoyreejo leydi tinisii ko ina tolnoo e duuɓi noogaas e tati (23), wiyaama woni ko e hakkunde wuurɓe e maayɓe to opita E yowitaade e OMS kam FID (Kawtal hakkunde leyɗe ngam Jabet), ko wappii 12 miliyoŋ afriknaajo ina wondi e Jabet. Ndee limre haa jooni e wiyde maɓɓe ina jogori sowaade ɗoo e duuɓi noogaas garoo Ñalnde 22 lewru Samwiyee e hitaande nde ngon-ɗen nde to Bamako (Weendu noodi) wuro lamorgo leydi Maali e gardagol Ahmadu Tumaani Tuure njaatige batu ngu, hoyreejo leydi e hoyreejo fedde fagg 47. GABOO : Leydi Ngootiri, laamɓe ɗiɗo? Ñalnde 17 lewru samwiyee 1961, ñalnde 17 lewru samwiyee 2011 ko hikka waɗi duuɓi capanɗe joyi e go’ (d 51) ko gorko ngenndiyanke tawa kadi ko jaambaaro kuɓɓuɗo biyetenooɗo Jaayndiyanke loskiyankaagal, Abdul Latiif Kulibali hoyreejo (Dp) jaaynde Gazette mo innde mum lolli e nder Senegaal tawa ɓuri lollinde ɗum ko ñiŋooje mum fayde e Abdullaay Wadda e guwernam Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Fooyre Ɓamtaare tonngoode teemedere ! Alla yettaama en mbaawii feeñninde ndeeɗoo tonngoode, e nduu lewru sulyee 2012, duuɓi capanɗe tati caggal ko jaaynde ndee sosaa, kono caggal duuɓi 15 nguurndam. Fooyre sosaa, yaltini tonngoode mum adannde, ko e lewru noowammbar 1980. Oon sahaa, yaltinde ɗerewol binndangol wonaano huunde newiinde. E oon sahaa jaayɗe keeriiɗe ngoodaani e leydi hee, ko jaaynde laamu tan woodnoo. Fedde Ɓamtaare ina joginoo masiŋaaji tappirɗi. Caggal nde binndanɗe keɓaa, ɗe tappee e ɗereeji biyeteeɗi « stencils ». Ko ɗiin pawetee e masiŋ biyeteeɗo roneyoo, hebbitinee. E oon sahaa, tuggi 1980 haa e lewru feebariyee 1989 (tonngoode 30), yaltinde ɗereeji sappo keppondiraaɗi, hay gooto anndaa ɗo tampere mum tolnii. Ɗo adan ɗoo, caggal nde stensilaaji ɗii ngasi tappeede, ko raamuuji kaayitaaji coodetee, naaten e birooji eɗen njiyloo ɗo kebbitin-ɗen. Eɗen ciftora ñalaaɗe men e Fooyre e Ardorde limooje (Direction des statistiques), ɗo keewno-ɗen yamireede hebbitinde jaaynde ndee, e ballal suka gooto ina yettee Soh, ina jeyaa to Bahbahɓe Looti. So en ngayniino hebbitinde, kaayitaaji ɗii mbaɗee e keesuuji, nawee e galleeji (hade Fedde ndee dañde joɗnde) walla joɗnde Fedde too (tuggi 1984), ɗo Mediina R ɗoo, ɗi ndenndinee, waɗee tumbitte, tumbitte, saree e nder cate Fedde ndee. Hay keppugol ngol ko caɗeele wonno, sibu, oon sahaa, hay dañde keppirgal moƴƴal weeɓaano. Waɗii tonngooɗe keewɗe kebbitinaaɗe to Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije, gila ina woni ɗo Asammbele woni hannde ɗoo, haa nde heɓtoyi e nokku mum ganndaaɗo oo. Abuu Tuumi Bah e Umar Mboyna Bah (Yurmeende Alla won e makko) e woɗɓe gollotonooɓe e nokku hee, ina keewnoo jeyeede e wallitooɓe hebbitinde Fooyre ɗoon e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije. Waɗii goɗɗe kebbitinaa to ISERI, tawi musiɗɗo e ballal musiɗɗo men Aamadu Sammba Soh… Ko noon wooraa, haa nde tuubaako gooto, biyeteeɗo Filip Marsesin, janngintunooɗo e Duɗal Jaaɓi haaɗtirde Nuwaasoot, rokki Fedde ndee kaalis (200 000 UM!!!) ko soodiri masiŋ kebbitinoowo. Ko ndeen woni nde Fooyre fuɗɗii heɓde hoore mum, caɗeele ustii to oon bannge, hay so tawii eɗe keddii to bannge tappugol e keblugol nate ekn… To oon bannge ne, huutortenoo e oon sahaa ko “stensilaaji elektoronik”, ɗi keewno-ɗen “juɗoyde” to Duɗal ɗemɗe Ngenndiije, sibu ko kam tan joginoo oon masiŋ. Tuggi 1980 haa 1983 ko musiɗɗo Aamadu Malal Gey joginoo karallaagal ngal, hade men heɓtude ɗum e hitaande 1984. Tammbinoo golle ɗee ko Goomu jeeyngal, ngu Maamuudu Haaruuna Joop e Kajjata Maalik Jallo e Aamadu Sammba Soh ndeggondiri e gardagol mum hakkunde 1980 e 1989. Ko nguun goomu kadi toppitinoo cargol e njeeygu jaaynde ndee. Jaaynde ndee, e oon sahaa, yaltirtunoo ko lebbi tati fof laawol gootol. Nii woni, e ngalɗoo daawal, 30 tonngoode mbaawi yaltineede. Ɗum firti tan, ko heewaani ko jaaynde sowni, woni nde waasi feeñde nde nde fotnoo feeñde ndee. Tonngoode 31 fotnoo yaltude ko e mee 1989, hawri e ewenmaaji, fuɗɗoode dumunna sunu e caɗeele teeŋtuɗe wonande leñol ngol. Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, sabu hakilantaagal ardorde mum, dañi ƴoƴre sakkude feere no wuurdi e no hisniri ngalu mum e dumunna mo gooto fof woƴtanoo hoore mum… Kono ɗuum ko haala ngoɗka, ka heƴaani ɗoo hannde. Ɗuum nii haɗaani Fedde ndee jokkude yeewtere mum to rajo Muritani, yeewtere uddaande e maayirɗe lewru suwee 1990. Yeewtere wattiniinde mbaɗno-ɗen ndeen, yowitinoo ko e martaba kippu fuku bal Kamaruun, e gardagol Rosee Milaa, keɓnoo e Kawgel Fuku Winndere juɓɓinanoongel to Itaali, tuggi 8 suwee haa 8 sulyee 1990. E ngalɗoo daawal Fedde ndee dañii hooreeɓe ɗiɗo, Mammadu Siley Bah e Umar Idriisa Saawo. Ɓurnoo duumaade e nguuɗoo goomu njoginoongu Fooyre Ɓamtaare ko Aamadu Malal Gey e Kajjata Maalik Jallo, e Maamuudu Haaruuna Joop, e Aamadu Sammba Soh, e Bookara Aamadu … Caggal batu Mooɓondiral jooɗinoongu e 2003, goomu kumpital kesu sosaa. Ina jeyanoo e tuugnorgal nguun goomu, toɓɓe ɗiɗi haa tati, maantinɗe : heɓtude yeewtere rajo, e wuurtinde Fooyre Ɓamtaare e sosde lowre internet. Kono, e oon sahaa, fof ko ko uddunoo, sabu laamu lofnoongu golle Fedde ndee, haɗti jaltugol Fooyre, uddi yeewtere men to Rajo Muritani, ko kam wonnoo ɗoo. Kono, ɗuum haɗaani en enndude. Nguun laamu nde follaa e ut 2005, henndu wellitaare fuɗɗii wuttude, woodi dame puɗɗii udditaade, ko e ɗeen corki-ɗen. Ñalnde 9/11/2005, Goomu kumpital yettinii Yiilirde Fedde ndee yiɗde mum ƴettitde Fooyre. kono heɗɗaawo ina woodnoo to bannge sariya, sibu baylugol sariyaaji jowitiiɗi e jaayɗe. Fooyre joginoo tan ko “dépôt légal” heɓanoo e hitaande 1980, ndaa ɗuum nattii waawde yaltinde jaaynde. Gila ndeen, haa e ñalawma hannde oo, lewru kala Fooyre Ɓamtaare ina yalta, so wonaa e noowammbar e desammbar 2010, tawi eɗen keblantonoo ɗanngal caggal leydi, ɗanngal kaaytungal kisa. E saawiyee 2008, HAPA waɗii nde e jaayɗe kaanduɗe e ballal laamu, sabu mayre huuɓnude sarɗiiji ɗii kala. Yantude e ɗuum, Fooyre Ɓamtaare ina jogii lowre internet, (pulaar.org) fuɗɗiinde golle gila feebariyee 2008. Ɗuum ne kadi jeyanoo ko e toɓɓanɗe Goomu kumpital. Denndaangal binndanɗe mayre ɗum noon ina njollee e internet. A nde jogii kadi ñiiɓirɗe renndo (konte facebook, konte twitter), addanoore nde jokkondirde e fulɓe heewɓe e nder winndere ndee… E nder leydi ndii, Fooyre Ɓamtaare woni jaaynde wootere, wajjere yaltoore e ɗemngal ngenndiwal ngal wonaa Arab. Wuurnude jaaynde e sato wayngo nii weeɓaani, haa teeŋti noon so tawii fotnooɓe wallitde ɓee, mballitaani. Tuggi ko Fooyre Ɓamtaare ƴettiti golle faade hannde, alaa geɗal ngal juɓɓule laamu leydi ndii ngittani ɗum. Denndaangal jaayɗe, hay ɗe nganndu-ɗaa peeñataa, ko jamirooje tan njogii, sarwisaaji keewɗi ina ndokka ɗum e adonmaaji, FƁ alaa meeɗɗo rokkude ɗum ɗuum, so wonaa kalifu kumpital e dow wagginoore (2008), walla Rajo Muritani e gardagol wul Kaabeer, maa Kominotee Urben « CUN » e gardagol Ahmed wul Hamsa. Ko wonaa ɗuum, a nde waɗdi e Mattel piɓondiral rawane e hikka kasdi feccere hello (300 000 UM rawane e 500 000 UM hikka). Kono wuurni Fooyre Ɓamtaare, gaa gaa Goomu Kumpital ɗe keewaani no feewi e ooɗoo sahaa, ko won ɗeen cate Fedde ndee potɗe yetteede : Catal Arafaat (Nuwaasoot), Catal Nuwaadibu, Catal Kayhayɗi, Catal Likseyba Gorgol [En ɓennataa ɗoo en innaani, njettani, Hammadi Sukki Mbooc e Sammba Gata Bah : mawɓe ɓe tampataa, ɓe coftal mum en ɓurtii ngal sagataaɓe] , yantude e terɗe teelɗuɗe. En mbaawaa deƴƴude inɗe ɗiɗi hay so tawii ko terɗe Fedde ndee : Mammadu Bookara Lih hade mum fekteede Nuwaadibu e Ifraa Al Hajji Boli hade mum rafeede. Yo Alla addu cellal. Ko noon kadi njettirten jagge ɗiɗi tiiɗniiɗe e Fedde ndee e Fooyre Ɓamtaare, heen gooto en kaalii innde mum e cili keewɗi, goɗɗo oo ko doktoor Sal Usmaan, karallo rafiiji hakkille, mo nganndu-ɗaa, ina ƴetta e kala tonngoode yaltunde fotde tumbitte 20 haa 30, nelda ɗum Fuuta, ngam wallitde mumtugol humambinnaagu e ƴellitde pinal yimɓe wuro mum. So jagge e jannguɓe men fof mbaɗno no o waɗata nii, tawatnoo hannde ko Fooyre Ɓamtaare ina yalta yontere kala. So en njettaaki ɗoon ne, ɗuum ina jeyaa e yiɗde men. Kono, caɗeele tati teeŋtuɗe ina ndooki en : Ŋakkeende ngalu, ŋakkeende karalleeɓe, e gollotooɓe woni juuɗe (gila e winndooɓe haa e sarooɓe ekn). Ngalu : Njeeygu Fooyre Ɓamtaare, waawaa huuɓnude soklaaji keblugol e muulngo mayre e kasdi internet lowre mayre. Kono, nde tawnoo e ɗum ɗaɓɓi golle duumiiɗe, jokkondirɗe, dewondirɗe, haannoo tawa toppitiiɓe ɗum ɓee, ko ɗuum tan woni golle mum en. Ɗuum noon ɗaɓɓi ko ngalu ngu famɗaani. Ɗum jiidaa e kaɓirɗe jahdooje heen, sibu, gila ɓamtu-ɗen golle e hitaande 2006, ko kaɓirɗe keeriiɗe kuutorto-ɗen, ko e lewru feebariyee ɓennundu nduu tan, Fooyre Ɓamtaare soodani hoore mum ordinateer caggal nde heɓi huunde e kasdi Mattel… Haralleeɓe : Peewnugol jaaynde ina ɗaɓɓi hannde margol karallaagal kesal, gila e kuutoragol ordinateeruuji haa e topirɗe (logiciels) karalleeje peewnugol jaayɗe e gollorɗe nate e wideyooji. Ko noon kadi lowre internet ndee ɗaɓɓiri heɓaare duumiinde e margol karallaagal ceeɓngal. Alaa e sago ndañen no keblir-ɗen hay so yimɓe ɗiɗo maa tato ko faati e ɗuum, sibu ko gooto jogii ɗee geɗe kala e ooɗoo sahaa, tee, njahaten enen fof ko e haajaande Alla. Ɗumɗoo ko huunde woƴnde, fotnde ñawndeede… Juuɗe : Eɗen ŋakkiraa juuɗe, en kaalii ɗum e toɓɓere dow ndee, kono eɗen ŋakkiraa hay winndooɓe. Hoosnooɓe e binndol Pulaar, ɓurnooɓe softande golle ɗee, ina kalji e golle goɗɗe, teeŋtuɗe kam enne. Duwaawu men hannde ko dañde ko dañde no ñawndir-ɗen ɗee caɗeele. Maa wonii ngalu, maa wonii sukaaɓe softuɓe heɓɓittooɓe, maa wonii geɗe ɗiɗi kala. Yo Alla rokku en waɗde tonngoode 10 000 Fooyre Ɓamtaare, ɗemngal ngal ina yahri yeeso! Aamiin «Ceb-ceb» haa nder kaalis konu ! “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Geno no. Geno why. gIne = nconcat(g, I, n, e) Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! 1. A jaaraama Tokara e yiyannde maa! ...i e Tuubakooɓe njooɗaaki e leyɗeele mumen, ko kamɓe nii ɓuri en waawde ɗannaade, kono nde tawnoo ko jaŋde e ganndal ɗowi golle maɓɓe, ɓe tafani ɗum ko peeje. E jiyɗe am leyɗeele men poti... ...ondi ko Afriknaaɓe Janngaani ? Walla ɓe njanngii,ɓe paamii, wondi ko ɓe pinaani ? Mbele wonaa kadi ko jaŋde addata maa tabitinta pinal ?...... walla ko ɓe pinaani ? walla maa taw ko nehsu maɓɓ... ...aa e ngaal karwal ene jeyee e ko hawrunooɓe yoo PULAAR jaŋnge, jaŋngaama haa jaŋngunooɓe nani njokki jaŋde haa jeŋnga, haa jaŋngo, ko e jakkaaji e jaayndeeji ɓe ngeerotoo ɓesngu leñol yoo a... ... naatde njanngu Baaba am noddi min, min ngari min kofii yeeso makko, o wi’i: “Njiɗ mi ko naatnude on jaŋde go’to e mon fof yoo haal ko yiɗi janngude, so Farayse walla Quraana, kala noon ko cu... 5. Neɗɗo ko gondiiɗo, aduna woni guurdiiɗo ...ndiyankooɓe leñol ngol. Yo Allah won ballo, jokka golle ɗee haa faw. Geɗaa Sillaa, Kalfinaaɗo jaŋde PIP-PMA to Njum - Senegaal... ... nii wonndi ko njaggataa, so neldude janngooɓe jaaɓi haaɗtirdi caggal leydi nduttee, maa koroo jokkude jaŋde mumen sabu teppogol ɗemngal. Ndaw ko weñondiri, so ledi Moritani ruttaniima jannginde... ... sahaa e jookli winndere ndee haa teeŋti ɗ leyɗeele ɗo pulaagu e ɗemngal pulaar hulanaa. Kono mande jaŋde artata e ngoƴaaji men? Haa jooni miɗo teskii wonde kala nde dille mbaɗi, ko njimri w... miɗo yiɗno mbeydude e ko fati e jaŋde pulaar, nde tawno eɗen poti ƴewtaade hooye men,ko ibarahima saar haali ko ina laaɓi,janngen binnden ɗemngal men mbele ɗemngal men ina yaara yeeso, janngen ...e duwaaw kaŋko e maaybe juulbe fof,yoo geno wadbe do wadnoo maaybe malaabe aamiin.eeraango ma ko faati e jaŋde pulaar,yoo yimbebe mbadtu heen hakkillaaji mum en,sabu ko duum tan waawi nawrude demnga... ...oƴƴi ne, won ko ɓuri. Wiyde ina waawna wolof e dow ɗemɗe keddiiɗe ɗee, haa teeŋti e fuɗɗotooɓe jaŋde, juumre mawnde nani ɗoon, ngati hayi karallo gooto jaŋde, wasiyotaako yoo suka fuɗɗ... Nde sagataaɓe Fulɓe ndenti Bordoo hitaande 1981 ngam aafde dental pulaagu winndere he mbaydi jaŋde, pinal e woodtoɗin'de ngaddinaaji Fulɓe, ko ɗum ɗoo ɓe koyɗunoo he ngaan saanga. Ko ɓeen sa ...i watulaaɓe mum yo ngoppu kala ko mbaɗatnoo kanko o woppii ƴeewee tan o ɗoo duudu wadda mo jaŋngaani jaŋde dowrowre ina njooɗii jappeeje ina piya lofuuji fenaande mbele makki ina joñoo .Ngel l... ... eɓɓaama gila ko ɓooyi. Njiɗ-ɗen ko yoo pulaar sawndondir e ɗemɗe mawɗe gonɗe e Afrik e Orop haa jaŋde mum waɗta naatde e duɗe jaaɓi haaɗtirɗe winndere ndee kala.. Onon wonɓe Amerik, ... ...mbaawa wonde neɗɗo gooto, nawa leñol men yeeso. Amin njiɗi anndude so oɗon njogii pelle pinal, walla jaŋde, walla dawrugol. Amin njiɗi anndude kala fannuuji nguurndam fulɓe to leydi Kamerun. ... 15. TIGILDE KELME: Lewru Juko nduu addii kadi fertunde e tigille! Musidɓe Fulɓe, ndado-ɗee! Tigilde men hesere ndee arii, yettiima ɗoo. Ngol-ɗoo laawol kam, soklaani ko miɗo ɓetana-on toosgol mayre, oɗon nganndi mi yiɗaa ko alaa kaata, ko ŋakki &nti ...�emngal, ena winndee, ena janngee koko naati e ordinateeruuji e portaaɓe ekn, hol ko woni yiyannde maa e jaŋde Pulaar? Miss Peul Diaspora: Jaŋde Pulaar ko huunde tiiɗnde no feewi sabu neene a... ... mon. Kuljinaali ceeka weeyo, Fulɓe jaambareeɓe poolii pellaani. Ngati jooni ko laamu binndol, ko laamu jaŋde e ganndal. Kawree e kuɗi mon, mi waawaa haala! Tigilde ndee nani ɗoo: ... ...lla yimɓe ɓee ɓuri haljude. Ñalnde heen ɓuri doolnude e ñalawma oo ko kurmbitgol duɗal jaŋde hakkundeere wuro ngoo, ɗum woni Liisee Ndulumaaji. Gila subaka haa 16w15h, yimɓe ko d... ...ak e Ummu Hammadi Njooro jeyaaɗo to Kayhayɗi. 1- Jokkondire Caggal nde ɓe ndiisnii haralleeɓe jaŋde mawɓe, ɓe keɓi humpito e caɗeele duɗe cosanooɗe e nder leegal ngal, ɓe njo&ntild... ... haa ñalawma mo o aflinaa ñaamo makko, haayre heedi hoore, woɗnde waɗaa koyɗe. O hirjini jaŋde e gollal, o noddi dental, o eewnii ngootaagu Leñol, o daranii ƴellitaare Pinal,... ...la waktuuji 21 haa weetndoogo, e ɗowgol Ceerno Idiris Bah, almuɓɓe ɓee mbalnii hiirde ndee e jimɗi e jaŋde mum'en ɗooftaade Qur'aana e Sunna. Min keɓii fartaŋŋe mawɗo e gargol ambasa... Ko "Deftere, ɓunndu ganndal e jaŋde ɗemngal neeniwal" woni tiitoonde nde UNESCO inniri Ñalngu Winndere Ɗemngal Neeniwal hikka nguu. Kala nde 21 Colte ari, aduna oo no fotir ...gila e gaaci haa e jime? Iisaa Dikel Cubbu:Miin kam kala ko ngollu-mi, njiɗ-mi ko yoo won ko nafata jaŋde, pinal e ɓamtaare. Lefol ngol ngati wiyetee ko "Anndu hoore maa". Neɗɗo fo... ...goo): heen yamre fof ko deftere mum bannge njiɗmi ɗum waɗde. PULAAGU.COM: Haŋkadi nde ɓaar-ɗaa jaŋde jaaɓi-haaɗtirde hol ko woni kuccam golle maa e ko fayi arde? Alaa mi ɓaaraani koy,... 27. NGENNDIYAŊKAAGAL: Pulaar ena siftora gooto e ɓiɓɓe mum tedduɓe, SIH Umar Donnaay 1952-1989 ...o dañi seedanfaagu makko gadano hono “CEPE”e hitaande 1967. O dañaani jokkude jaŋde sabu makko ɓurtude duuɓi, kono ɗuum rokki-mbo ko semmbe ɓeydude jaŋde makko e teel... ...itiyaŋkaagal ƴellitaare e yaltude e jamaanu niɓɓo ngam naatde ɓamtaare. Nden ɓamtaare fuɗɗorii ko jaŋde Pulaar e finndinde renndo ngoo e ko foti wonde faaro mum, kono kadi ko foti saleede! Ko... ...e rajooji haa e teleeji. Ko e 2STV, calol tele ɗiɗaɓol leydi Senegaal o gollotoo hannde. Golle makko e jaŋde makko e jaayndiyaŋkaagal haɗaani omo daranii ƴellitde coñce e wiɗtude fannuj... ...Nayɗe. Nde Yero ummii kadi e Beeli Nayɗe, ruttitii ko Muritani e wuro wiyeteengo Taasoor ngam jokkude jaŋde e juuɗe kaaw makko goɗɗo. Caggal Taasoor, Yero arti e Senegaal e wuro Maatam, naati... ... e nder leydi Senegaal. Gila ndeen pewje e miijooji denndinaa mate ɗiin elewaaji ine ngara njokka jaŋde mumen e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗe Ndakaaru, Cees e Ndar. Janngooɓe ɓee tolniim... ...miin ko hikka waɗti cili tati ko mboɗo luppa bakkaaloriyaa, miñi am gorko o, kañum woppii jaŋde sabu doole ngalaa. Hitaande aroore nde kam min ɗaminaaki yahde ekkol, sabu laamu ngu k... ...;awɓe, salminde ɓesɓe. Ko geɗe moƴƴe, e wiyde makko, kono e nde foti nawdude, e ɗeen golle, pinal, jaŋde e ƴellitde gede renndo. Hannde ko ɗum waɗi ɓe binndii deftere teskinde, eɓe toŋgi... ...�ɓe ko jiknaaɓe mumen ndokkata ɗum'en ceerno mbele ina jannga, kono jiknaaɓe ɓee ndewindotaako jaŋde maɓɓe walla nih mballittaa ceerno oo hay huunde. Ceerno oo neh, so yahii hurjo, yahda... ...anndata wonde, so neɗɗo haɗaama haalde ɗemngal mum no yiɗiri nih, heɓtanaama leydi mum, hiiɓaama e jaŋde mum, oon so wiyaaka jeyaaka e ngenndi mum neh, ellee won ko haɗaa. Hiirde nde juutii, ... 37. NGONKA AFRIK: Caggal Duuɓi Capanɗe jeytaare doŋre Afrik, Hol ko waylanii En? ... tan, pollugol dadiiɓe yoo nattu, warngooji yoo karmu (ellee karmaano), yoo ɗemɗe ngenndiije potnde to jaŋde, rajo e telewisioŋ, ko ɓiyɓe leydi kala poti e jeyi laamu, ko kattanɗo tan halfinte... ...l halayɓe. O jokki e nguurndam Abukakri Muusaa Laam. O holliti jaambaraagal mum sabu mum suɓaade kuccam jaŋde ɗam wiɗtiyanke kala dogata, Allah e mum jiiɓaade. O siftinii hiirde ndee ko lollini ... ...�i e nguun lofu njanngu ngadanu e nder leydi Gaboo no diidorinoo fof So tawii ko to bannge njanngu jaŋde huuɓtondinnde keɓal mum ko 6,01%, so tawii ko to bannge njanngu jaŋde haralleere ko ... ...p; Afiriik e nder leyɗe Muritani, Niseer e Mali. Omo anndiranoo laaɓɗe reedu, jiɗɗo wallude, jiɗɗo jaŋde, kaɓotooɗo baasal. Warngo makko jibinii mettere mawnde e leyɗe ɗee kala, haalaka to... ...gal saakii, juulɓe potitoyi Brooklyn galle Sayku Umaar. Gila takkusaan haa geeƴe ko e njuuluuji, wirdu, jaŋde Quraana, waajuuji e innaali Alla tan wonaa, jamma oo fuɗɗi woɗɗoyde, seernaaɓe ndu... ...e hade maɓɓe haalde haala kisal renndo ngoo, yo ɓe ngadoro hokkude sukaaɓe hakkeeji mum'en haa timma: jaŋde, golle e hormeede. Wonti cooɗrumaa-mi cooɗtumaa-mi hakkunde Makko e hohooɓe laamu ng... ...i jeeɗiɗi ; O waɗi njanngu makko leslewu e hakkundeewu ko to leydi Konngo Baraasawiil. Ndeen o joofnii jaŋde makko, o naati « sarwiis soldataagal » e njiimaandi tuubakiri ; caggal ɗum... ...di e daartol duunde men Afrik. Alaa fannu e nguurndam Manndelaa mo o memaani: gila e cukaagu, pijirlooji, jaŋde makko, fergo makko nde o yahdi e yummaako to galle laamɗo Temmbu ena wiyee Jogintaba. ... 46. NGENNDIYAŊKOOƁE MEN: Siiftorde Aamadu Jool e hitaande tataɓere maayde makko ...ley Mbooc ɗoon e Pikini Ndakaaru ; ɗum wonnoo ko e hitaande 1987/1988 ; caggal ɗuum, o ɓenni jokkoyde jaŋde makko to duɗal Pulaar Ceerno Sileymaani Raasiin Baal to Geejewaay ngam hebleede e fann... ...mo ko: Janngu! O wiyaani mo yo o juul, o wiyaani mo yo hoor. Ina feeña e kaa haala wonde ganndal e jaŋde adii geɗe diina keddiiɗe ɗee. O siftini, o wi’i: Allah haalii e deftere mum te... ...e ACPF ngam yuɓɓinde dille e balle fayde e ngonka rewɓe fulɓe; fayde kadi ko wayi no caɗeele cellal, jaŋde walla pine e nder renndo fulɓe! Fedde ndee maa resan pelle fulɓe 3 maa... ...mum, Aamadu Maalik e sete mum pelliti tuggude e hitaande 1985 e nder PIP daranaade geɗe pa’tuɗe e jaŋde, heblude e humpitde hono ngooroondi ɓamtaare ndi nganndu-ɗaa mahdi mum ko ñaln... ...tooɗo jeytaare. Ɓe ndaranii lannda oo no feewi to Farayse too, laamu ina haɓoo ɓe. Nde Aamadu gasni jaŋde mum, arti, ɓe njokki golle maɓɓe no feewi hay so tawii ko e niɓɓere ɓe ngollotono... En'ka E'nlada no hay 4 , no hay 8 "alla" Coudet Walla Walla Noon Rotary 271 O?ka, to si mi Ɓe kollii (holli) banndiraaɓe ɓee; enɗam pulaagu e yiɗde kawral ɓiɗɓe leñol men, ɓe mbii pullo wontaa koɗo he Tammbaa-kunndaa, ngam enndu enɗam Fulɓe immaade he maayo woɗeewo to fuɗnaange Afrik haa yottii he fiiltiingo Atlantik to hirnaange Afrik ko gootum, ko ɗuum waɗi ɓe njaɓɓorii arɓe ɓee ko teddungal e enɗam pulaagu, ɓe mbii: on ngiwii to mon on ngarii ga mon. Sakiraaɓe tedduɓe, nde jaɓɓoondiral enɗam e korsa leñol ɓennitaa, ɓe kolliti min woni noddaandu nduu ko honoo mbaɗten? woni jaabawol ngal naaɓnal (lamndal) ko yoo en kawru he ngotaagu leñol men, yoo en ndenndu he nafa leñol men, yoo en njanngu ɗemngal men, haa enɗam pulaagu heddoo, semmbe leñol ngol ɓeydoo yahrude yeeso. Caggal (ɓaawo) ɗuum, jaarga Tammbaa-kunndaa «maire» woni Wuuri Bah o hirjini banndiraaɓe ɓee he ngotaagu leñol ngol, o anndini ɓe ombo he darnde maɓɓe he kala tuma, o wii : o okkii Peŋgal Tabital Pulaaku Senegaal Tammbaa-kunndaa dunkiire (terrain) ɓe maha ɗoon galle Fulɓe. Setodiiɓe enɗam pulaagu, nde ɗii konnguɗi kaaletee tawi ko yoga he naalaŋkooɓe yarlitaniiɓe leñol ngol ina ndarii ina kollira penal men. Musidɓe tedduɓe, ɗum ɗoo ko seeɗa he oo ñalooma mbo Fulɓe tunndu Tammbaa-kunndaa kebli, enen ɓe njetta no feewi eɗen ñaagii kala peŋgal TPS ɗo woni yoo ñemmbu ɓe, haa Fulɓe ɓeydoo anndoondirde, on njettaama. kono yo to ano yo o yukikau Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Nuwaasoot yooliima : « onon heen »! Caggal toɓooli keewɗi toɓɗi e wuro Nuwaasoot, leeɗe keewɗe njooliima, haa arti noon e Elmiina e Sebkaa e Sokojim PS, haa ko yimɓe heewɓe eggii galleeji mum en, ndogii… Mbeddaaji wuro ngoo keewɗi ko kujjitɗi ; gudroŋaaji keewɗi mahanooɗi ko ɓooyaani koo caayii. Ko boomaare mawnde wonande ɓesnguuji keewɗi… E nder ɗuum, ɓesngu nguu ina ɗamininoo maa batu hilifaaɓe njooɗinoongu ñalnde alkamiisa 5/09 wood peeje ƴetti. Kono, e nguun batu, caɗeele ɗeeɗoo ciftoraaka nii. Ko ɓuri ɗum bonde nii, laamu nguu, janngo mum, yaltini ko ngalu haa heewi, fayi dow tule ceene ina lora leɗɗe ! Caggal ɗuum, hooreejo leydi oo, hono Muhammed Abdel Asiis, yawnoraa ɗuum, wiyi wonde « alaa ko laamu nguu waawani ɗumɗoo, ngu alanaa ɗum ngalu ». Huunde haawniinde sibu hooreejo leydi oo meeɗaa seerde e wiyde wonde « keesuuji buur ina mbiyi tef kaalis ! » Ɗum noon, « maa wonii ko cemte wonnoo, maa wonii ko yoorɓerngaagu e salaade faabaade miskineeɓe tohɓe ». Yanti heen, heewɓe ngoongɗini ko « laamu nguu gollortoo ko sawru gumɗo ; ngu anndaa ko ɓuri hatojineede e ko waawi fanndaade : yeru mum ko Abdel Asiis ƴettii fotde 15 miliyaar ugiyya ngam sosde gure ɗe koɗaaka e nder ladde tuulaa heelaa ; tee oon kaalis ina yonatnoo e feewnude wuro Nuwaasoot ». Ko wonaa ɗum koo, hannde, hay so a yiɗii addoyde ceenal wallal kaaƴe ngam ubbirde beeli sara galle maa, walla waɗde nder galle maa, a waawaa, sibu « kamiyoŋaaji gaddatnooɗi kaaƴe e ceenal ko ko kaɗaa naatde wuro ngoo ñalawma ». Ellee maa mbiyaa laamu nguu, haaɗaani tan e faalkisaade caɗeele miskineeɓe wuurɓe e ɗee caɗeele e nder ɗee leeɗe cifaaɗe dow ɗee : Siiseem, Senkeem e Sokojim, kono kadi, ellee boom ngu woni ko « yiylaade ɓeydande ɓe caɗeele ». Ɗum addani huunde e yimɓe goongɗinde ko wiyetee wonde « Abdel Asiis ko jiɗɗo heɓtude leegal Sokojim ngal mbele ina yeeyta ɗum, ɓayri e laamu makko, huunde fof waɗtii yeeyeede, gila e karte dentitee, haa e paaspooruuji haa e geɗe goɗɗe, tee ɓesngu nguu uurnaaki nii ɗo oon kaalis naatnetee ». KAALDEN GOONGA : “Hol ko tagi baɗe bonɗe baɗanooɗe e kitaale 1990-1991ciftortaake so wonaa 28 Noowammbar ?” “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 e<^^-a»e*o«OMO»fONon>o>rvioo»^ « m omo to o omo'Wi^inotMn) oo oo o ■« to nawliigu daal ko ko tuubakoobe mbiyata ko tan (trouble de l'ordre publiques) wad ko mbaawdaa so a leliima daanoda; Kowoni Maayo (mi Yeewnii) Garaas Wurosoogi haa e hannde o nanondiral dañaaka tawo. Waɗi noon ko pooɗee nduuree woni toon, hannde o woni toon hooreejo o ko biyeteeɗo Maamuudu Taal jeyaaɗo to Caareen, e suɓngooji jawtuɗi ko kaŋko suɓanoo caggal nde ɓe keɓaano tawtoreede ɗiin suɓngooji o tottaa gaaraas o yo jogo kamɓe ɓe njahdaani heen ɓe ɓe njokkondiri […] Sukaaɓe Ngijilonnaaɓe ndariima e laabi ngam hollitde mette. Ko kuccondiral hakkunde maɓɓe e ardiiɓe renndo teeru Ngijilon. Kamɓe sukaaɓe ɓe, ɓe kollitii to bannge taƴgol leydi ndi no yahri kamɓe dey ɓe njahdaani. Kabaaru laaɓtuɗi keɓaaki heen to bannge leydi e nder renndo teeru mo Ngijilon. Ko ɗuum waɗi hannde o eɓe potnoo jooɗaade ngam […] Caggal lebbi keewɗi e geddugol gaaraas wurosoogi, ko ɓuri heewde e luutndiiɓe njofataa werlaaji mumen e nder gaaraas o. Ardii gaaraas o ko biyeteeɗo Maamuudu Taal to Seedo Seɗɓe, nde o wootondiraa gadanol luutndiiɓe ɓe njahdaano heen. Nde ɓe njooɗii ko juuti gooto kala ina jolnira ɗo welaa, ina daroo ɗo welaa. Gardiiɗo senndikaa sofereeɓe […] iiombvdom to* Mi"* Wi»tmiM(#, Hol ko woni heen peeje UFP ? Hade amen naatde e mbunndi mbunndi miijooji amen e ko saabii cogguuli ina ɓeydoo ñalnde kala e nder leydi men, a min njiɗi jubbande on huunde e ko min ɓulnii heen. Ñalnde 6 saawiyee 2011, gardiiɗo ministeeruuji oo hollitiino dipiteeji – e no aadoraa nii – hol no laamu makko anniyorii siynude golle ɗe halfinaa ɗee e dumunna. E nder haala makko noon, o taataaki hay seeɗa e ko yowitii e ɓeydugol cogguuli ɗi. Tinaaka maataaka, e nder balɗe seeɗa caggal ko o haali koo, rigaango mawngo ummorii leyɗeele Tuunus e Misra. Laamu Moritani giddi no ɓoccitiiɗo e ñoƴƴitel jamma. Ɗoon e ɗoon ngu hebli feere udditgol ko wiyetee “bitikaaji ballal walla faabu”. Jagge mayre coorii leydi habrude ɓesngu ko “laamu miskineebe” Asiis fewji koo. Ɓe mawninii e haala maɓɓe yiɗde hollitde ko ɗeeɗoo caɗeele fof, addi ɗum en ko no aduna o siforii e sahaa hande oo nii, teeŋti ɗum noon e tiiɗgol cogguuli ɗi. Jeereeji aduna ɗii fof ko noon cifori, ɗe mbiyi. Ko goonga nii, alaa ko leydi men waawani won e cogguuli keewɗi, sibu ko noon aduna oo doottiriɗi noon. Kono, laamu ngu ne ina felnii, sibu mum waasde ɓulnaade peeje e nder leydi men, tawa ko peeje baawɗe ustude tooke, wonaa kay ɓeydooje caɗeele e mette. 1 – Kala ko ina somee caggal leydi men, ko ɓuri sokleede to banngal nguura , heerorii ɗum ko yimɓe seeɗa. Waɗii sahaa, ma ɓe ngon 15. Hannde ɓe ɓuraani njoyo (5) walla nii 3 dong. Gooto e maɓɓe tan ina jogii hattan e mbaawka farlinde ko welaa, e no yiɗiri, e dow somotooɓe heddiiɓe ɓee, alaa ko haali soodooɓe ko ñaami tan ɓee. Kaaɗoo mbaawka noon, ngandee alaa ɗo tuugii, alaa ɗo ƴaañii so wonaa e laamu, sabu mbuus o ko dennndaaɗo, eno paamirton. • Ko fayti e suukara : e nder 100 mbuuɗu kala somorannde mangasiin, joom mum ina gañoo heen 39 mbuuɗu e ko fawi; • Wonande maaro : 100 mbuuɗu somoorande to mangasiin fof ina jibina 49 mbuuɗu e ko rewi; • Wonande gemhe : 100 mbuuɗu fof ina jibina 16 mbuuɗu e ko rewi. Kala kadi ko waawi fawtaade heen goɗɗum e ɓeydaare, ko kamɓe tan taƴata hattan mum. 3 – Ina jeyaa e ko ɓeydata coggu isaas e gasuwaal, ñalnde fof, yiɗde sukkude jolɗe booñuuji laamu sabu ñalnde kala koko ɓaaftete. Ko fiɗɗetee ñalnde fof noon nafata ɗum ko hebbiteede. Ɗum saabii ngol ɓeydugol. Laamu nguu noon fotnoo ko heptinde e yuurnitaade ɗeeɗoo geɗe tati limtaaɗe, ƴeewa no safriri ɗe. Kono alaa! Feere mum ko udditde ko wiyitee “bitikaaji ballal walla faabu”. Ɗiin bitikaaji njari ko miliyaaruuji jeenay (9000 000 000), ɗi tuugnaaki e bidsee etee Parlemaa, yamiraani. Ɗii 9000 000 000 ni ndewaani e sariya, mbaɗaa kadi ko e juuɗe neɗɗo gooto walla yimɓe ɗiɗo ɓe mbiyno-ɗen ko kañum en tami kala ko fayti e comogol caggal leydi. So ɗum ŋiimaama, firti ko e nder 1 380 000 aadee, ngal ballal waawi naftude tan ko yimɓe 600 000. E nder 100 neɗɗo fof, ngal yettotoo tan ko yimɓe 23 so woodii. Ndaw tampere, ndaw ngaanumma e mette e oo coƴ ! So en kiisiima yimɓe 100, heen 77, limteteeɓe ko roofolɓe tigi tigi alaa ko ndañata e ɗiiɗoo bitikaaji “laamɗo miskineeɓe”. Goonga goonga, ngalɗoo ballal, so ɓennii fuuntude e ɗaaynude, jogori naftoraade bitikaaji ɗii tan, ko somotooɓe mawɓe ɓee e yeeytooɓe rewɓe heen ɓe. Nganndee noon, peeje goɗɗe dey ina ngoodi to baŋnge miijooji amen, baawɗe ustude e hoybinde caɗeele gondaaɗe ɗe. Ene heen jeyaa: – bitikaaji “ballal” ɗii, yo pirte. Lomtinee dokkirgol nguura ka, Alla meho, fayde e ɓesngu ɓurngu lohde nguu, e yimɓe ɓe ngalaa hay gollorgal gootal; – haɗtude heedi-heeda e nattude jinngande e wuuranaade yimɓe seeɗa heeroriɓe somuya caggal leydi, teeŋti noon ko fayti e geɗe nguura cokleteeɗe ñalnde kala. – ustude, e ko ɓuri yaawde, won e cogguuli: Kala ko ina jara 100 mb, yo uste 15 mb. Tee ɗum haɗataa somotooɓe e yeeytoɓe ɓee dañde ngañaari, so ndeereeru woppii; – sosde goomu tawa golle mum ko yuurnitaade e reende njeeyguuli ɗii yo ndew laawol. Kala jiɗɗo humpitaade ko woni e mbunndi mbunndi ciimtol ngol parti oo waɗi e ko fayti e «La flambée des prix : causes réelles et propositions», ina waawi udditde lowre internet www.ufpweb.org, walla jokkondira e jooɗorde fedde nde to Socogim Tefrak Seyna. So ɗum ɓennii, winndande ndee fof ina anniyaa waañnjiteede e Pulaar so Alla jaɓii. Naamnal jaŋtagal Kajjata Maalik Jallo feewde e kalifu geɗe nder leydi e bellitgol ñalnde 14/12/11 Naamnal jaŋtagal Kajjata Maalik Jallo feewde e kalifu geɗe nder leydi e bellitgol (Ñalnde alet 10-10-11) Tabital PuIaaku International e kala pelle men gollanooɓe ɗemngal Pulaar/Fulfulde na haani yaltinde tinndinoore maa yamiroo, tawa pelle ɗee fof na mbinndira ɗemngal ngal e alkule (karfrrji) inniraaɗe UNESCO wolla Laten (a, b, ɓ, d, ɗ …) sabu na woodi yoga e musidɓe men wonɓe to Amerik, eɓe etoo haɗde winndude ɗee alkule, ɓe ngaddi alkule goɗɗe ɓe inniri ɗe « Adlam » na woodi mooɓondiral ɓe mbaɗata to Newyorko, Amerik, e ñalaaɗe 1 haa 4 duujal (mai) 2014 ngam saaktude ɗeen alkule, eɓe mbaɗa heen jawle keewɗe ngam tabintinde ngoo miijo. Kadi na woodi musidɓe etotooɓe saaktude yo ɗemngal ngal winndire e alkule Arab, na wayno enen fulɓe kam tagiraɗen tan ko luurude e saakondirde. Ɗum fof addata ko bonnere e sankitaade tinnareeji men usta doole (semmbe) men. Na haani pelle ɗee e ardiiɓe ɓee fof wooda ko mbaɗi ngam dartinde ngal luural bonnowal . Alla okku en nanondiral mbaawen heɓde semmbe e yahrude yeeso. nO O CJN On kA Gorbee Thoh(k), A’Ngun Jaw O Tuma 2g 1a 1dc 1int Cheik Muhammad Oury Diallo, ko karamokooɓe duɗiiɓe e ngal duɗal université islamic Madinah Al-munawarah, ko waajotooɓe e noddanooɓe Allah e nder saare Conakry-leydi laguinee Cheik IBRAHIMA BAH, ko duɗiiɓe ka Uniɓersité Madiinah Al-Munawwara, noddanooɓe diina Islaam e ɗemgal Pular nder leydi Guinée. Dr Muhammad Abdallah Bah ko duɗiiɓe ka Uniɓersité Islamique Madiinah Al-Munawwara, ko noddanooɓe e diina Islaam e ɗemgal Pulare nder leydi Guinée. Goomu 20 (G20) woni hooreeɓe leyɗe 20 ɓurɗe alɗude e winndere nde ndentii ñalnde alkamiisa 24 e aljumaa 25 settammbar 2009 to Pennsylvanie (Amerik), e nder wuro wiyeteengo Pittsburgh ngam yiylaade maslahaa paytuɗo e jiilgol kaalis winndere nde. Mbayliigu FMI ina jeyaa e toɓɓe ɗe ɓe njeewti toon. Ɓe pellitii ittude 5% e mbaawka leyɗe mawɗe, ɓe ndokka ɗum leyɗe pamare doole. Nguuɗoo mbayliigu nanondiraangu fuɗɗotoo siyneede ko e hitaande 2011. Ko nii mbaawkaaji ɗi peccitortoo e oon sahaa : Orop jogii 32% e daaɗe ɗe, tawi teddeendi mum e faggudu winndere nde ko 25% fat. Dental Dowlaaji Amerik jogii 17% e daaɗe ɗe, kono ina jogii kadi ko wiyetee «droit de véto», ɗum firti ko kala ko ina waɗee alaa e sago ɓe njaɓa, kala ko ɓe luulndii ɓennataa. Hannde o, leyɗe ƴellitiiɗe ina njogii 57% e daaɗe FMI, leyɗe keddiiɗe ɗe ndenndi 43% keddiiɗo o. G20 : Goomu 20 ko Batu faggudu cosaangu ñalnde 25 settaambar 1999 to Washington, caggal iiñce faggudu deggondirɗe e kitaale 1990. Fayndaare maggu ko wallitde diisnondiral adunankeewal ko fayti e geɗe faggudu. G20 jogii ko ina tolnoo e tataɓe ɗiɗi njulaagu winndere nde e fotde 90% njeñamum. Terɗe G20 ko ɗeeɗoo leyɗe : Almaañ, Afrik worgo, Sauud, Arsantiin, Ostarali, Beresiil, Kanadaa, Siin, Koree worgo, Dental Dowlaaji Amerik, Farayse, Inndo, Indonoosi, Itaali, Japon, Meksik, Laamaandi-ndentundi (Angalteer), Riisi e Turki. Jooɗantoo toon Dental Orop ko Hooreejo Diiso mum kam e Hooreejo Banke Orop (ɗum addi innde G20 nde). Juɓɓule Bretton Woods, hono hooreejo FMI e persidaa Banke Adunanke ina tawtoree batuuji ɗi. Ko: Hmm nii no ...to GILE, INA E E 45 KLLH AH02 INA Gulet ,e nder fuuta walla e nder leydi ,gure tati (3) ndenti ngonti wuro wooto NGATAMAARE ɗeen gure ko SILLA,JOŊTO e SIÑCU . Heewɓe ngarii nootitaade oo ñalawma mawɓe ,sukaaɓe,rewɓe e worɓe ko won e terɗe laamu Sénégal kedaani heen caggal. noɗɗo fof neɗɗo kala ena juuma kono ɓuri mawnude e juumɓe e juumooɓe fof ko oon cikkuɗo walla cikkoowo ko kañum ɓuri yimɓe ɓee fof tee taw kadi koy fannuuji ɗ Alla Ko-Alla 8. Ɗume woni Laamu Allah? _ Ciftinorɗum KO WONI NDER 1. Moy woni Allah? 3. Ɗume woni nufaye Allah ngam yimɓe? 8. Ɗume woni Laamu Allah? “Laamu maaɗa wara. Muuyo maa laato nder duniyaaru bana haa asama.”​—Matta 6:9-13 Ɗume woni Laamu Allah? Yeesu woni Laamiiɗo Ngomna Allah. Yeesu bee yimɓe ujineere e teemerre nayo e nayo anndi ko en maatata e saɗirmaaji men. Ngam ɗume Yeesu woni ɓurɗo suɓeego ngam laataago Laamɗo? Ɓaawo ɓe laamini Yeesu nder hitaande 1914, o riiwi Sayɗaanu diga asama. Ngam maajum fitina, nawɗum, e boneeji ɗuuɗi nder duniyaaru fuu. Haa Harmagedon, Laamu Allah nattinan ngomnaaji njarnanɗi yimɓe bone e waɗanɓe rikiciiji. To Laamu Allah fuɗɗi huuwugo dow lesdi, walaa mo nyawata malla maayata. Yimɓe fuu teddinan innde Allah. Ciftinorɗum 8: Ɗume woni Laamu Allah? -E[. ,eaore Tan" Jugs O Tillii » O'O'fof ihi-ir maiiiniy * E Aali'en e Sahaaba'en makko, yonataa woni konngol maa kuugal. Mo no ɗaɓɓa ko laaɓi ko sikke alaa Geno On wi'af « Kallaa ! ɗum waɗataa Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Caggal koofnaali ɓurɗi teeŋtude fayde e mon, immoraade e terɗe Catal Paris e kuuɓal. Emin njogii wellemma mawɗo e teddungal huccitinde e mon ooɗo ɓataake, ngam bismaade on e nyalowma pinal, teddiniraaɗo Yero Dooro JALLO, mo mbaɗaten nyalnde hoore biir, 03 / 01 / 2009, tuggude e waktu 14. Ko noon ne kay, min mbeltortoo, so min njiyii on e nder hoɓɓe tedduɓe, bismaaɓe e nder nguun nyalngu. 3 ) Yeewtere, darnde debbo e ɓamtaare e soɗo leyɗeele Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! ko wadate ko ko enen ndenndi sabu teddungal e siftorde o ngenndiyanke ko weltaare mawnde sabu alaa rokkii en tawtoreede o sahaa 2009 kadi alla rokkii en tawtoreede laamu obama e nder lesdi america ko noon kadi alla rokkirta en tawtoreede laamu baleejo e nder lesdi mauritanie amiin gooto fof yo wattu heen hakkille mum duum ko ko arata so alla jabii on calminaa ma kaaddi calminaali odon naagaa ko tinnaare omn e beydaare, sabu fulbe mbii so doole ndonkii yoo doole kebbo, so tawii mawdo men yero yettii donngal roondii ma haa Alla nawti dum so tawii ko heddi koo hay gooto yettaani o welto taako do o leli doo on njaaraa ma ngam ngam budget jek..=) 6. Ko Ko Mo 21'e 5 kala ! ____ ____ 📌 #Galatasaray #UltrAslan #Cimbomunsesi #Cimbom #Gs #İgersgs #Faa #Gomis #Muslera #Melo #Drogba #Haber #Futbol #Nagatomo #Feghouli #Mariano #Selcukinan #FatihTerim #İmparator #MetinOktay #Hedef21 NGam Seydou, Suuf..Alla Yo..Debbo Hande no O Allah  kimi o nasu (ko no yo) enshin enrei o BodhiaatUm - pifoklv«lafnaAk» -maA- oo ON ON - ON o : : 1 ON) r- oo « NO — " ON ■<)■ «o o ^ O, oo rn oo_ wi_ - ■ OO so ■ — O" Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Yonaaɓe gure jeyaaɗe e komin Wul Birom Oolo oolooga e Daarel Barka e Ajuweer ndiinnii ñalnde alkamiisa 22 ut 2013 damal biro perfee Ɓoggee ngam salaade dokkal 31 000 ha ngal laamu rokki soyitee Sawuudnaajo gooto biyeteeɗo Al Rajihi. Ɓe mbeeɗi cukko waali oo bayyinaango ɗo ɓe mbiyata dokkal ngal joopii ko « ko nokkuuji mawɗi ndema e durngo, tee alaa ko jogori so wonaa ɓeydude baasal e heege e yimɓe wuurɓe e nokku hee». E wiyde Muhammed Saalem wul Naaji « ngal ɗoo dokkal so laatiima, firti ko ndema e ngaynaaka maayii e nder komin wul Birom e Daarel Barka (Barakna) e Ajuweer (Tararsa). » O wiyi « ko ɗum addannoo min jokkondirde e kalifu geɗe nder leydi e hooreejo senaa e hooreejo asaambele, e Goomu ngenndiiwu jojjanɗe aadee e Fonadh ngam ɗaɓɓude niilnugol dokkal ngal, sibu maggal naworde gese ndema e nokkuuji ngaynaaka e cehe gure ɗee (Mgerinaat, Biir el Woes e Felluuja) kam e foorasuuji 3 e boyli 6 ». Ɓe mballitorii kuulal 8 Doosɗe ngaynaaka biyngal «Ngaluuji durngo ko denndaaɗi, ko hakke to bannge fiɓnde». Cukko haakem oo noon wiyi wonde «ndee eɓɓaande dokkal waɗanaama jeeyngal gila 5 suwee wonande lajal balɗe 60, mbele kala neɗɗo walla dental jogingal hujja e nokku hee ina ara hujjikinaade, kono ɓe ngaddaani dokimaaji kollitooji ko kamɓe njeyi nokku oo». Ndee yiɗde laamu nguu ɓolde waali-wuro en nokkuuji mum noon wonaa hannde fuɗɗii. Eɗen ciftora laawgu Daarelnaaɓe e Ɓoggeenaaɓe nde rewo nokkuuji mum en wiyanoo ina rokkee Sawuudnaaɓe kadi. Sibu eɗen nganndi daande maayo ngoo fof wuuri ko e ngaynaaka e ndema. Leyɗe ɗee, wonde ɗum en waalo e jeeri fof ko gootum : waalo ngoo fof ina jogii joomum en, ko leydi ndema. Jeeri ndii ne, ko noon, sibu ko heen jawdi maɓɓe durata. Heddii ko laamu nguu faama, wonde hay so tawii ko ngu yiɗi waɗde koo ko nafoore yimɓe ɓee, alaa e sago ngu diisnondira e maɓɓe tawo, ngu faamnina ɓe ko yehetee, haa ɓe paama, kamɓe e koye maɓɓe ɓe njooɗodoo e yiɗɓe gollaade leyɗe ɗee, ɓe kaalda, ɓe paamondira, mbele ɓe mbaawa hisnude nafooje maɓɓe. Ko wonaa e kaaldigal fof alaa battane. Wiyde ina huutoroo doole laamu walla fuuntiiji, alaa heen fof ko wattinta. Laamu foti ko daranaade nafooje yimɓe mum, wonaa dartoraade yeeyde jeyi mum e ɗeɗɗude ɗum. Tesko : Nokku oo woni ko dow keerol Tararsa e Barakna, hedde kilooji 4 rewo laawol hakkunde Rooso e Ɓoggee. Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Ɓorƴitgol leyɗe daande maayo : “min njaɓaani !” otoko no ko onna no ko no maki So ngam de~ IfhnnoI, & fow mo e no ZUSHIフェス A fido7.mo.vikhino: MO.VIKHINO Lɛ nɛ e maa tsɔɔ mi blɔ. NO NO O SO S O -FNLLYOAEDR EN! INNLFINO E DOW Fof WXnMSte. Profil - no ene tan bolox woxs ko ina... MUM, MUM, MUUUUUUUUM…! Hino FN, Hino SH, Hino FU ... 10.wahushshila maa fii shshuduur HEK 1 HINO 1 HINOWA 4 Miomio mo fihifihi 'o hange ko e afa 3 o CM "^ O) to to. ■«■, O ■« e> o CO mo o> (O •- to £ CM r>. oo m o oicoincsm Naange ko koodal moolanaangal, hakkundewal e nder yuɓɓo tagopeeje ngo wonu-ɗen ngon e muuɗum, inneteengo kadi yuɓɓo naangeyankeewo maa sato naangeyankeewo. E finaa-tawaaji men kañum e haala men, en wiʼay naange fuɗay bimmbi (puɗal naange) yiiloo haa kiikiiɗe si muta (mutal naange) kono tippude e gannde kese ɗen, naange sottataa hay nii e ɗaa, ko tagopeeje ɗen, e maanaa leydi men ndin, woni e sottude tawa enen hiɗen sikka ko naage ngen. Jooni ko honɗum senndindiri hoodere e tagofeere? Hoodere ko ɓanndu asamaan-yankeeru wulndu jaw, ko kañum rokkata hoore mum ndaygu (lumière) e nguleeki. Nguleeki to ceɓe magge ko: 5500 °C (degere). Geɗe shimiyankooje (chimique) gonɗe he naange ko: idraari, oksaari, heliyum e kemmbuuri (carbone). Naange nge; tagopeeje jeetayti (8) ina njiiloo taaraade ɗum, lewru ina yiiloo taaraade leydi, leydi ina yiiloo taaraade naange, naange ina yiiloo taaraade jiriyiringal, jiriyiriiɗe (galaxie) ina keewi; jiriyiringal fof ina moofti maa won hedde 300 milyaar hoodere, kala heen hoodere ko naange; hono no naange men nge nih. Ndeke en nganndii leydi men ndi wonani he winndere he so wonaa toɓɓel ndiyam e nder maayo geeƴ. Taaree oo joomiraaɗo tagɗo ɗee geɗe , ɗum ɗoo ko seeɗa e golle makko e kaawisaaji makko. haa-haa-haa pressib ikka elueest Umur :39 thn ngam-ngam ko ma en to e'pah a ka ka ko ma en to e'pah to to O '« oo CO « oo«o « n D E 2 N Distribution: K/ O (Ko?)/ Mo/ L/ M/ H sora shichau no yo kaiwa mo ( Non Non ) Otoko no ko to chigau onna no ko'tte. ahahha langya ka tawa ko ng tawa!!! noBHTuft BOKpyri CMyrjiaro en jHiBKa, — no to.ii.ko TpyftHO Ky6mnKH. To 6hjih nocJi*;iHie »emecTfleHHHe npejiieTH, ko- gorko.gallery gorko.clubmed gorko.nadex gorko.lipsy gorko.emerck E altine 19 Korse, ko puucu ngujjanoongu to Fuuta e wuro ina wiyee Lummbi Sannaraaɓe yiytaa to Caaroy leegal e nder Ndakaaru. Puccu nguu ko gorko garnooɗo salminde paawaaɗo to Opitaal Caaroy yiyi puccu nguu heɓtini ɗum. ndeen o habrii joomum oon ari yiyi puccu nguu anndi ko puccu mum. Jiytortaaɗo puccu nguu holliti soodi […] Assiya ko nokku safaara keso. Gale oo rokkirii ko ina qiimee e 11 miliyon ko ina daamoree Jabet. ALjumaa 16 korse, ko ndeen pottital ngal wadi hakkunde Galle Assiya oo e fedde ASAD toppitiinde hare Jabet. Mammadu Umar Jah ko kam huufi galle Assiya oo. Wuro Wiyeteengo Niimaa heɓii kuuraa mum. E ñalawma Alarba 14 06 2017 wuro Niimaa heɓii yaynaade e boli mum. Ko fodoore wonnoonde gila e laamuuji ɓennude Niimaa jeyanoo ko e gure ŋakkanooɗe ndooyam, kono hannde oo, Allah ittanii ɓe niɓɓere. Ndee eɓɓoore wiyeteende PUDC ɗawaani Niimaanaaɓe e heɓde geɗal mum. Niimaa ko wuro wonngo e […] Ko e lewru Mee 2017, Padalal heɓnoo Ammbilaas keso pul tawa Ko Daawuuda Jah kalfinaaɗo boon Suudu Kuule leydi Senegaal, Meer mo Horkaƴere addunoo mbo toon. Oon ammbilaas sumii e oo talaata 13 korse hedde waktuuji sappo e goo. O dogatno tan haa o waɗti weddaade cuurki, haa o weddii lewlewndu. Suwaa anndeede tawo ko […] So wiyaama Boynaaji heewɓe miijooji mumen ngartat e oo gorko diineyaŋke, sunniyaŋke, jiyaaɗo gooto e calɗi laawol Seeknaa Ahmadaa Tijjaani R T A, hono Ceerno Ahmadu Alfaa Ñaŋ lollirɗo Ceerno Boynaaji. Boynaaji ko wooto e gure fuuta wonngo e nder diiwaan Maatam, falnde Maatam renndo teeru mo Nabbaaji Siwol.Hitaande fof ñalawma Badri ina mawninee toon. […] Daawal sappo e ɗiɗiɓiiwal jeewte diine ngal Fedde Nasrul Muuminiima waɗii ñalnde 15 koorka, to Wurosoogi.Fedde Nasrul Muuminiima ko fedde Jokkere nde 315 tergal, jiƴɗuɓe ndennndi miijo wooto e jokkondirde enɗameeje. Ndeeɗoo fedde sosaa ko hitaande 2004,to wurosoogi. Faandaare fedde nde ko ballondiral e kala goƴaaji ɗi gooto kala wondata. kala dañɓe haajuuji ko wayi […] NJUULU SALAATU TASBIIH :HOL KO SOOMII HEEN E NAFOORE Hono no kala hitaande, duubi 12 jooni, hikka kadi galle Sayku Umar ina mawnina njuulu mbiyeteengu Salaatu Tasbiih. WOnata ko aset 10 korse to Rawda Seydu Nuuru. Ceerno Saydu Muntagaa imaam oo ina artana en e ko soomii e njuulu nguu Caggal nde juulde koorka yawti, jooni ko juulde Taaske tijjaa. Gooto fof ina jogii ko woni ngoƴa mum teeŋtuka, to bannge comci suddiiɓe e sukaaɓe, joom galle o so dañanii ɓeeɗoo tan haŋkadi o hoytii. To bannge joom galle so dañii gultinaaɗo tan waɗat e daande yaha fummoyaa ñalawma juulde o, kono caggal nde layya heɓaa. E hannde o kam daral Wurosoogi jaɓɓiima ndammiri no feewi, ngal heewii dak, ko ummii e nder leydi ndi ko ɓurɗen teskaade, kono kam njaruuji ina ŋabba kono ina telloo. Fuɗɗorii tan ko 7000 mb fayi 20000 mb waɗde firti ko kala ko neɗɗo jogii ina waawi heɓde geɗal mum. Waɗde ko waawi, haalde ko waawi so a leliima ɗaano ɗaa. Ina heewnoo kam so juulde faandiima waɗee yeewtere jeertinoore caɗeele yeeyooɓe to bannge dare ɗe. Ɗo alaa kuuraŋ waɗee, ɗo alaa kisal jawdi ƴeewee. Ina waɗi sahaaji nguykaaji ina keewi. Haa teeŋti to otooji buumaaɗi ɗi wiyanoo ko yo waɗe ɗerewol dokkirgol yamiroore kala ɗo ari yo o ɓennu caggal nde teskaa hoolaare. JEYNABA BUUBU SOW : DEBBO MO JANNGAANI SO WONAA PULAAR MAWNINAAMA E GOODAL Geno Geno-nii says: Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Ɗumɗoo ina wallita ɓalli nayeeɓe waawde haɓtaade mborosaaji e ñawbuuli, sibu neɗɗo mawnat tan kattanɗe ɓalndu mum to bannge dartagol ñawbuuli ina ustoo. Ko noon kadi wonande yimɓe ɓe paddorɗe ɓalli mum en mboni, ko wayi no wonduɓe e Sida, e yeru. Ɗum haaɗaani ɗoon tan, e wiyde maɓɓe : « kabaaru belɗo goɗɗo oo, ko so neɗɗo hoorii, ɓalndu mum yondintaako tan e feewnude biige daneeje kese. So neɗɗo hoorii, ɓalndu mum seertat e denndaangal celule maayɗe walla bonɗe walla nayeeje no feewi ». Ɗum firti ko ɓalndu ina « lawƴoo » walla ina lootoo kala ko maayi walla ko naywi ko wonnoo e nder mum, no lekki demminaare seertirta e baramlefi maayɗi walla nasliiɗi nii, wilta baramlefi kesi nii. E no Porfeseer Valter Longo wiyri « kala hoorannde, puɗtugol ɗee biige daneeje ina wuurtina tippudi paddorɗe ». « So aɗa maaya heege, ɓalndu maa wonata ko e etaade wowaade semmbe, e nder ɗuum, feere ɓurnde ɓadaade ɗum ko ñaamtaade celule keewɗe paddorɗe nattuɗe nafde, ko wayi no celule ñawɗe walla bonɗe ». Kono e oo sahaa ɓe ngoni ko e waɗde jarribooji goɗɗi hade maɓɓe waɗtude wasiyaade nayeeɓe ñawɓe Sida koorka, sibu koorka maɓɓe ina ɗaɓɓi ndeenka. Selulere (toɓɓere) woni « taƴre » ɓurnde famɗude waawnde gollaade e yeñde wonnde e kala ko sooraa fittaandu (wirisaaji ngalaa heen). No paamirten, ɓoccoonde debbo e kañtulol gorko ko kam en ndentata ngonta toɓɓere (selulere). Ina wayi no ko ndeen toɓɓere wonata e sowaade haa wonta kette, ɗeen kette ngonta terɗe e fawaade e golle heen toɓɓere kala halfinaa. Selulere kala ko kullel guurngel e nder terɗe keewcelule (baɗɗe celule keewɗe), guurngel bannge mum, kono jokkondirngel e celule goɗɗe tergal woni ngal. Ɓalndu neɗɗo kellifaaɗo ina waɗa ko ina tolnoo e 1014 selulere. Kono bateriiji gonɗi e ɓalndu neɗɗo ina cowoo ɗum laabi sappo, woni keeweendi majji ko hedde 1015, tawi ko ɓuri heen heewde ngoni ko e dolirgol (hunuko – goddol – kuuse – tekteki). Ko ɓuri heewde e celule ɓalndu aadee mawneeki mum en ko hedde mikoromeeteruuji sappo. Mikoromeeteer woni meeteer peccaaɗo laabi miliyoŋ. Ko nii winndirtee μm. Biige ƴiiƴam walla mbiyen celule ƴiiƴam ko pelle tati wonande aadee e kulle muuyninooje (baɗɗe enɗi). Heen fedde kala ina jogii golle e nafoore heeriinde. – Celule daneeje (biige daneeje : globules blancs) ɗe nafoore mum woni faddaade ñawbuuli hoto naatde e ɓalndu joom mum. Kañje ne eɗe peccitii e pelle pelle… Ɗe ummutoo ko e mbuwa ƴiye. Eɗe tawee e ƴiiƴam, kono kadi e won e terɗe, ko wayi no ñaale, takaɗemɗi. Winndannde yeesoTunkara e Idiriisa Sek e “Reewmi” Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Pulaar ko ɗemngal teskangal, galɗungal sabu heewde ngal calti (pulfule) “Fuuta tooro, Fuuta Jaloŋ, Fuladu, Jamaare, e ko wonaa ɗuum. Kono, nde tawnoo ngal ɓooyii e duuñaaka kam e welsindaare, e baasgol fulɓe huutoraade binndol, saabiima majjugol hannde, e ko heewi e ko ngal yeñtinnoo. Teskaade hannde weeyo satiingo en ko ngo binndol, ina yooɗi, etee ina waɗɗii e fulɓe winndude Pulaar, mbele ina hisa seeɗa e ko heddii e pinal men ganni. Mbele hannde e nder ndee yontannde, eɗen mbaawi tan wiyde eɗen njonndinoo e mooftude gannde men e hakkille ? Alaa. Sabu humpito hollii en, kala ko winndaaka battane mum ko waylaade e majjude. En njiyii hannde, kala ko ɓurnoo faayodinnde e pinal men majjii haa laaɓi, gila noon e tinndi, jime, jimɗi, daari, daarti, pabbooje haa e kerooje… Mi limtidtaa, haa yettii e fitiram gollaagu njahdunoongu e cuɗaari kam e cinkal, paljirii en. Wiɗto mawngo ina foti woƴde hannde kala biyoowo mbiy-mi, sabu faamde yonta men hannde ko mo hare jaŋde, pinal e ɗaɓɓugol ganndal. E tuma laamu koloñiri, yoga e pinal men ɓe ɗaayniino, ɓe majjiniino, sabu nanngirde ɗum e nanngirde en no fotiraano. Hannde, ko kamɓe nduttii e nder duunde men, nder ngenndi men, aɓe mbiɗta ɗeen pine ɗe ɓe njeddunoo, ɗe ɓe njoolnoo haa laaɓi. Ndeke, en paamii weeyo men hannde ko ngo jaŋde, pinal e ganndal : mo welsindii ngal mum fof ɗaaynee, majjinee, jaggiree no hay huunde. So en njiɗaa noon majjude e majjireede haa ɓura ko majji e ko majjira-ɗen koo, alaa e sago gooto e men fof waɗta hakkille, saloo majjere naatira bannge mum. So en njiɗii daɗde e daɗndude seeɗa keddiiɗo e pinal men ngal, alaa e sago ndado-ɗen, ngollen, mbaasen welsindaade e haaɓannde hare pine dookɗe en, wayli en, wostii ɓesngu men. So en njiɗii ɗemngal pulaar (Fulfulde), kam e pinal toowa ƴellitoo, alaa e sago mbiɗten, mbinnden. Kerooje maa (kerooɗe) ko coñce ɓurɗe waasde hannde anndeede e renndo fulɓe hoɗɓe e teeru. Wonaa ko ɗeen coñce ina nanee e kaɓirɗe ayaawo, wonaa ko ina windee e jaayndeeji, maa ina yeewtee e dente. Jime belɗe, juutɗe, guurnooɗe hanki e reedu Fuuta, alaa ko yiytatee hannde e mum so wonaa taƴitine ɗe mbaawaa, e yonta hannde, dillinnde oolel fiyannde fetel seeɗa e waañooɓe jokkuɓe e tiiɗ-koyaagu sammude ladde mehreende. Hannde e oo sahaa guuraaɗo, firo timmungo kerooɗe maa kerooje heɓaaka. Ko ɓuri sellude, helmere ndee, asli mum paamniiɗo koko majji e oo sahaa. Kono ɗuum ɗoon fof e wayde noon, won firooji ndañaa. Won wiyɓe kerooɗe ngummii ko e helmere “herde”. So tawii en tuugniima e golwole ɗe kerooje kirjinatnoo, sabu majje wonnde njogitaari kuccintinoondi e mbamu jaawle, eɗen mbaawi rokkude nde ngooɗoo firo : e ɗemngal pulaar, ko ɓuri yuɓɓude koo foti wonnde ko KEROOJE nde tawnoo “je” ko waɗtan helmere Pulaar, noddi ko keeweendi. Tuugnaade e celluka, kerooje seekaa ko e gollal HERDE. So en nanii herde, hakkillaaji men noddata ko gertooɗe maa jaawle. Ɓayde kaalaten ko raddo alaa e sago ngoppen gertooɗe payen e jaawle, sabu ko jaawle ɓurnoo heewde e laddeeji men, etee ɓurnoo kadi waawde waañeede. Sabu fulɓe ina mbiya : “Kala ko maayi e raddo, ko jaawngal defii.” Ndeke ina sella helmere ndee wona kerooje sabu en keɓaani tawo firo kerooɗe. Sifaaji walla pecce raddooji : raddo gooto (waaño), raddo dawol, raddo naato, raddo ñogo, raddo baalooji, raddo lulnde. “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 o . nder no CCOi-i»-l (MO OO NO O OO - n TO o tn »o no ON ON en nO 00 to ON en o- ON en TO O ^ ■s O- en o »o f O to en O -^ en £> o o NO .-I < NO m (o NO >-* NO ON O NO On -«1- ^ NO 0> nO nO O on o> TO ON o» -f r^ TO CM On I> <3N >A 0» ON O TO NO O —< en ON NO O to fn O en I to On > -■ n i-i TO *o fow, http://q.maabadot.co.il/wp-content/uploads/formidable/referat_stoimost_kapitala.pdf Mum Mum schreef: Korowaasiya ko leydi e Yuroopu. Mbertudi leydi ndin ko 56.594 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2016 yimɓe 4.190.700. Laamorde nden ko Zagreb. Mo lelvltsrti Iteconl No«» «tailatil« Miijo : No wayi fof, kuudetaa yaawataa waɗtude e Muritani Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji So en kulaani mbiyen nannondiral Ndakaaru ko baawnangal : tampere ɓesngu Muritani e yiɗde mum leydi ndi diwta luural ko ina ɓura hitaande, yantude e tampere leyɗe e pelle adunankooje, tawti tampere huunde e haɓetenooɓe ɓe. Kono kay ina anndanoo, luulndinooɓe kuudetaa o, mbaawaano heblanaade woote ɗe no haanirta nii. Kono, ɗum fof e wayde noon, so ɓe njaɓii oo maslahaa, ko ɗaminanoode wonde ɓe ɓe mbaɗdata ɓe maa kollu nuunɗal, ɗooftoo ko nanondiraa ko. Hay ko wiyetee “waɗii nguyka ko”, so tawiino ko yimɓe fof keblidnoo woote ɗe e nder daawal jaɓningal, ko wayi no lebbi jeegom caggal ciifgol nanondiral Ndakaaru, tawa ina keɓa jot no mbayliri denndaangal guwerneeruuji e perfeeji, mbaɗa ɗoon yimɓe seedtanaaɓe jaamburaagal e nuunɗal, tawa CENI o ina jogoo jot no wayliri wonnooɓe heen ɓe, waɗa heen jaambureeɓe, Kalifu geɗe Nderndere ndaña jot no hebliri e no hoolkisorii dereeji woote ɗi, eɗen njenanaa famɗat yedditiiɓe njeñtudi woote ɗe. Kono kay Aduna oo fof, so wonaa Abdullaay Wad, ina anndi hay gooto waawaa heblanaade woote e nder balɗe 15 fat. Jooni noon, kala sikkatnooɓe wonde kuudetaaji ƴeeŋii e nder Afrik, yo ngiw e juumre. Ko kewi Muritani ko, so toɗɗegol Seneraal Muhammed Abdel Asiis ina jogori reɓde e nder Afrik kala, so reenaaki maa heewɓe ñemmbu ɗum : mi heɓtira laamu doole, mi ruppoo ñiŋooje winndere, mi ruttoo mi haaldee, mi hebla woote ɗe nganndu-ɗaa ko miin tan waawi toɗɗeede heen. Mi wonta laamɗo toɗɗaaɗo. Ɗum fof e wayde noon, hare luulndo ngo nafii, findinii ɓesngu ngu e nafoore wonnde e ɗooftagol sariya e doosɗe leydi. Finndinii ɓesngu ngu wonde laawol gootol keɓrugol laamu foti wonde tan woote, tee toɗɗaaɗo heen kala ina foti ɗacceede golloo haa manndaa mum timma. So wonaa ɗum wontata ko no dunndu nii : ɓurndi doole fof sonnga : ɗum moƴƴaani e ɓuraaɓe doole, moƴƴaani e miskineeɓe. Nafata miskiino tan ko sariya ɗooftee, tawa so tooñaama ina ndaña ɗo wullitii. Yanti heen keɓruɗo laamu doole, hulataa ittireede kartal, ko ɗum tagi, ina hasii gollata ko ko welaa. So tawii noon neɗɗo anndii ko woote tan mbaawi rokkuɗe ɗum laamu, oon sahaa maa waɗtu hakkille e toɗɗiiɓe ɗum ɓe, hay sinno ko mbele ina toɗɗitee goɗngol. Yanti heen kadi, e nder oon demokaraasi, yimɓe fof poti, sibu gooto kala yetti tan ko daande mum wootere nde, alaa galo, alaa baasɗo. Ɗum noon banndiraaɓe, famarɓe doole poti wallitde ko geɗe cemmbinooje goonga e ɗooftaare sariya e laawol, wonaa kay tooñooɓe. Ko waawnoo heen wonde fof, yo a taw ko ɓural wonande ɓesngu Muritani. Ko ina wona heen fof yo ardu en jam. Alla rokka ɓesngu Muritani waawde diwtude luure mum ngam gollaade e ɓamtude leydi mum en e nafoore huftodinnde. Winndannde yeesoTinndol aduna : « Ganndal ko maayo, horsotaako » Ko en kaalaano e Manndelaa “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 E Muritani, waɗiino e hitaande 2012 ↔ raajd(e) golle ↔ rateerd(e) golle ↔ ratt(e) golle ↔ rezoneerd(e) golle ↔ rikt(e) golle ↔ red(e) golle ↔ rijfd(e) golle Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Banndiraaɓe, ko ardii fof mi salminii on, mi weltiima kaaɗdi weltaare! Ina wayi no Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, so mi yiɗii mi wiya e yeeso kuuɓal nde liggiima no feewi, ɗum ne ko no feewi boom. Sabu nde ngartu-mi ɗo Misira (miin ko Yero Dooro Jallo janngini mi pulaar to Misira, kolluɗo-mi alkule pulaar ɗum ko “a” ɗum ko “ñ” ekn…, ko Yero Dooro Jallo). Gila ndeen feewde jooni, wonno ndeen ko 1968, mbiɗo rewindii golle ɗe ɗo njahrata. Golle ɗe ina njahri yeeso no feewi. Foti wonii ɗo e Moritani, walla to Senegaal, walla to Mali, walla e nder winndere nde, golle ɗe ina njahri yeeso. Neɗɗo noon, yo yawat ko waɗata, mbele waawa nganndu-ɗaa ɓultaade hoodere, hono no Bah Muhammed El Ghaalii wiyrunoo ndeen nii. Sagataaɓe so pellitii yiyloyaade mawngu, alaa e sago modda ɓakkere. So a fellitii wiyde yo a mah tan, a moddat ɓakkere. Porofosoor Umar Bah yarhamuhu, ndeen min ngari min tawi ɗum galle Kajjata Kan, nde min mbiyata emin cosa Fedde Ɓamtaare Pulaar, min kolliti mo ɗum o wiyi : “Pellitɗo duhaade dey yiyat ƴiiƴam”. Nii min ndewi ha min cosi Fedde Ɓamtaare Pulaar ñalnde 07 marse 1976 nder Saloŋ am ɗo “bolok maniwel” ɗo … Ko ɗoon min mbatannoo. Min ngadii fof winndude ko e baafal damal. Demal cuurel ina uddita e Saloŋ hee, ɗoon min puɗɗii winndude e janngude; won wonɓe ɗo njanngii ɗoon. Mi jannginii ɗum en pulaar. Min mbaɗii pelle ɗiɗi ko adii Fedde Ɓamtaare pulaar … Fedde Ɓamtaare Pulaar e Moritani, ko Muhammed Habiib Soh ardinoo nde hade mayre heftineede. Miin joginoo jokkondiral. Miin mbiynoo-mi ko suuɗaade waawaa nawrude pinal yeeso. En potaani suuɗaade e kuɗel, e moggitaade e leggel e ko mbaɗaten ko. Ngaree galle am haa neɗɗo wiya mi janngataa pulaar, walla mi janngintaa ɗum! Mi suuɗaaki e kuɗel, mi moggaaki e leggel, ngaree galle am njannginen… So ɗum ɓennii, ɗoon ɗo deftere pulaar waɗtaani wujjeede, nganndee en cuwaa taw! So aɗa yiɗi neɗɗo yiyloo huunde, hollu-ɗum haa annda ko ɗum woni. Ndaro-ɗee, njannginen. Faandaare am wonnoo, ko aan ceerno adotoo e duɗal, ko aan wattintoo e maggal. Hol ko ɗum firti? Ko aan adotoo almuɓɓe arde, ko mawɓe njanngintaa, so tawii aɗa jogii almuudo gooto janngin mo haa nde o natti arde fof… Hokku mo hay so ko seeɗa e ganndal, wona a barminii mo, sibu ma o yiɗ huɓindaade, o arta… Winndannde caggalAbdullaay Sammba Gaako : “Haala ina weeɓi, saɗi ko gollal”. En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Hitaande 30ɓiire to Nuwaadibu Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Hoo-Koo-E-Koo Loop belat ka! kala mo ka!!! — «Eš'e so mnoj: rjumočku!» Nii-tan to Ruiru(2Works) fow-flel 19 HemerocaUu. ↔ kabast(e) golle ↔ kajiet(e) golle oo machigai yo~ onna no ko = 1 + tan 70 o tan 25 o ©iico©i^oeoo©o©igo»o©o©^'*© ^ o«oco»o«oo©oioothoooo©ih©c<» O©«ooeo©;o©oooco©©^o«woo0r-i0i>oo«©^g50coooeoc^0i0^oc50©tr®o SS8S ogg»oo©oo©©©cgot:.gjoo»o©«g5jg©©;2;g<»io owoiH© c^oo ooc«co« oo©^'«*ooiH;o©©^o«e«©eow©oooeoo^©o iHe90o«o:t«iHeTt4eoeoaocoo>o OiHOc^c^e^i-i coo^»oiooeo fh oooco to cooooeo 00«0»-«©©O?«e^b-«0>OO©»H o ^ .e^oo©»-<(N©«oiHiot-05fc-»ooo©©cooo©^o©oo©oo©oeooooo©o ©i-<^«o»o©©©oo©©coeo©©©iH©;occ©© o©OiHigr^^ooooo««goooog©©iooiHgo^oosoooo©»^o©o 0« <*0«OOiOO^OOOOC^OO^ O ON OOOOfc-O^OO t-OOOO o 9 Nj ooioooiHiooiHeoo Oic^^to CO o o n e«i O) •««< o CO 00 o oooco^^ o^«HO»aoiHOiHao OkOkOsOMf«rOrt >o>0 t^oo 0» O « ^O 00 O « ^O »^ Ok tocoeOto^^'Tiov) MO O O >0 <« <« C^OO 00 00 & Ok Ok Ot O (O ^ to r>»oo O c>i ^no 00 MM« Mroro^^ \\0 t*oo e« »OOtO»o . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Gila hitaande 1971 Houston ina waɗa kawral pine innirangal “Houston Festival” sibu kawral ngal herorinoo tan ko wuro Houston ngoo. Kono nde huunde ndee yaaji leyɗeele keewɗe noddaa, nootii, Houston natti heeroraade kawral "Festival” mum. Yuɓɓinooɓe kawral ngal bayli innde ndee e hitaande 1987: ɓe mbatti ɗum hakkunde leydeele, ɓe inniri ɗum “Ifest” (International Festival). Woni faandaare kawral ngal ko ha leƴƴi aduna o fof mbaawa anndondirde; mo woni kala suusa goɗo oo, faama ɓural gonngal e natnatondiral leƴƴi. Ha teeŋki e yonta hannde, waawa yiyde e anndude pine goɗɗe. Nde Baaba feeñi, yimɓe ɓee ngulli, Baru Sal ina tunnga cewɗi ina nduusa karlaaɗi, Maasammba Joob ina ñikla ɓittee wela! Diine gawlo (Mansuur Sek) ina werloo daaɗe les, fuutaŋkooɓe ina njaaboo daaɗe dow ! El Haaj Baaba Maal holirii yiɗɓe mum ko oo fuutaŋke, kaloowo pulaar, afriknaajo, ɓaleejo teddinɗo pinal mum, haɗaani mo jogaade humpito e pine keddiiɗe, ɗee o teddini, o hormii. Won sikkunooɓe Baaba Maal ko Jamayka-naajo ( leydi Bob Marley ) sibu jubbi makko, e duƴƴaali diɗal daande leñol nanduɗe sahaa e duƴƴaali Wailers (diɗal Bob Marley). Kadi Jamayka-naaɓe nootitiima no feewi e hiirde ndee. Kala nde diɗɗal Daande Leñol wayli baar, Baaba Maal firat e ɗemngal engeleere laaɓngal; hol ko jimol ngol soomi, hol nde ngol feŋtaa e hol ko waɗi ngol yimeede ? Baaba Maal e Daande Leñol kolirii, ko pulaar yimatee, ko Fuuta ƴoogatee kono mo woni kala ina waawi yiytaade heen hoore mum; haa teŋti e ameriknaaɓe e yolnde adunaare nde fof . Ko nalaŋkaagal e nalaŋkooɓe mbaawi ko, laamuuji e dawriyankooɓe fof pergitiima ɗoon haa murɓii. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! yoo geno yoɓ BAABA MAAL moƴƴere,ngam darnde mum fayodinne timmunde e ngol ɗoo leñol.BAABA MAAL alaa ko woni faandaare ma,so wonaa yoo ɓamto ɗemmngal pulaar e jookli winndere ndee fof,BAABA MAAL yoo Allah hokke sago ma;sabu saa heɓii sago maatan, leñol ngol fof heƴan heen.BAABA MAAL-pinal meeɗen hannde weli wuurii yaajii ƴellitiima no asamaan,kolli e buubaaji pooɗii mbelemma ƴellitiima e nder ɓerɗe amen baaba maal,ɗi ceree ɗi cerkitii ɗi nduƴƴii ko luuraani baaba maal,ɗi ɗoftii ɗi nduusii ɗi mballitii-daande maa welnde-no haŋki baaba gellaay Aali faal,jaaraama baaba maal. ceerno Haadii Aan a jaaraama golle maaa moƴƴii. ina wadi faayiida no feewi sanne wallaye ko a jontaado tee golle maa ina laapti ada daranii demngal pulaar yo alla wallitir cellal jokko golle ko baaba holli on ko, ko suro tan egguru ndu souwa i tsu mo o ma e no ko to o re wa o ma e no mo no itaaifas iqM laeiiVAnÉi «e «WMdüüéflíl A M. Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Ɗo yahanoo artaa fof, “seppo artiraaɓe” ngo mbiyno-ɗen ummiima Ɓoggee ñalnde 25 abriil 2014. Alaa kumpaaɗo lappol maɓɓe gila ndeen, haa nde ɓe njettii Nuwaasoot, ɓesngu wuro ngoo jaɓɓii ɓe jaɓɓongal jooɗngal, laamu nguu njaɓɓorii ɓe no soofi so waɗde polis e sanndarmori yo lottu e maɓɓe gerenaaduuji e nanngude won e maɓɓe. Ɗo yahanoo artaa fof, “seppo artiraaɓe” ngo mbiyno-ɗen ummiima Ɓoggee ñalnde 25 abriil 2014. Alaa kumpaaɗo lappol maɓɓe gila ndeen, haa nde ɓe njettii Nuwaasoot, ɓesngu wuro ngoo jaɓɓii ɓe jaɓɓongal jooɗngal, laamu nguu njaɓɓorii ɓe no soofi so waɗde polis e sanndarmori yo lottu e maɓɓe gerenaaduuji e nanngude won e maɓɓe. Caggal ɗuum, ɓe mbaɗii e wuro hee fotde balɗe 10 to joɗnde Covire mo Mammadu Kan, hade maɓɓe bismeede tele, yo ɓe ngar ɓe kaala no seppo maɓɓe yahri e hol ko addani ɓe seppude. Ko caggal ɗuum, mawɗo leydi oo jaɓi noddude ɓe yo ɓe ngar to galle laamorɗo too, ñalnde 14 mee wonnoo, ɓe ñalli fadde haa wiyaa mawɗo leydi oo, wiyi yo ɓe pottoy Ɓoggee, waawaa yiyde ɓe ɗoo. Ɗum fof e waade noon, ɓe nekkaani, ɓe pottitoyi e mum to Eeleega ñalnde 18 mee 2014. Nde ngarti ɗoo e Nuwaasoot, ɓe njuɓɓinii yeewtere jaayndiire ñalnde 20 mee ngam bayyinde ko ɓe kaaldi e mawɗo leydi oo. Ɗum noon, caggal noon nde ɓe ɓeti walla ɓe njuurtinii ngonka maɓɓe kaa, gila e hitaande 2008 fayde hannde, ɓe tawi alaa fof ko feewi e geɗe maɓɓe, kamɓe taccinanooɓe feewde Senegaal, artiranooɓe e hitaande 2008. Ko ɗoon miijo arani ɓe ma a taw mawɗo leydi ndii wondi ko tinaani walla yettinaaka caɗeele ɗe ɓe ngondi ɗee. Ko ɗoon ɓe piɓi yahrude koyɗe gila e nder reedu Fuuta haa ɓe njettoo laamorgo ngoo. Ena gasa, e oon sahaa, tabalde mum maa yetto e kala jookli, gila e nder leydi Muritani ndii haa to caggal mayri. Ɓe ceppa haa ɓe njettoo mo, kanko Mohammed Wul Abdel Asiis, ɓe ngoytonoo mo ŋakke maɓɓe. Ñalnde 24 seeɗto, ɓe mbaalti ko e wuro Ɓoggee. Ñalnde 25 lewru nduu, subaka mum, ɓe mbaynii Laamorgo Halayɓe, e gardagol Ibraahiima Aamadu Njaay lollirɗo Usmaan Njaay. E oon sahaa ko ɓe 54 neɗɗo. Ena heen e maɓɓe, rewɓe, mawɓe e sukaaɓe. Nde ngari haa e karafuur Gaaraas Ɓoggee walla Gaaraas Ñooli, ɓe ndartii, ɓe njanngi Ɓuraana tedduɗo oo e ɗemngal Siley Alhajji Jallo to Marayse sara Jiinge (simoore amma), ɓe cakkiti duwaawu haa ɓe ngasni, ɓe njani e yolnde. Ɓe ngoomii Hudallaay, yimɓe wuro ngoo njalti, jaɓɓii ɓe, ɗo daande godoroŋ ɗoo. Ɓe ñalloyi e Mabruuk (18 km wonande Ɓoggee), mbaaltoyi ñalnde heen ko e wuro Boyngel Cile. Ñalnde 4 ndee, Waali Nuwaasoot waɗi e maɓɓe toon nulaaɓe ɗiɗo dariiɓe ngam jeertinde woto seppatnooɓe ɓee naatir laamorgo ngoo koyɗe, yo ngar e otooji. Ɗo yahanoo artaa fof, caggal jokkondire keewɗe, waali rokki yamiroore yo ɓe ngar kono ko kamɓe seppatnooɓe ɓee tan tawi hay gooto goɗɗo jillondirtaa e maɓɓe. Ndeen ɓe ngarii haa e karafuur Madrid, jamaanu ndarinoongu gila e puɗal naange nguu, ñoori, tiindii e maɓɓe, kamɓe seppatnooɓe ɓee. Geɗe ɗee mbuukii, laabi ɗii coki haa seppatnooɓe ɓee ndonki ɗo ndewri. Ko ɗoon woni ɗo ƴiiwoonde garnatuuji toɓi haa silti e dow seppatnooɓe e arnooɓe jaɓɓaade ɗum en ɗo Karefuur Madriid ɗoo. Jiiɓru waɗi, jiiɓru mawndu waɗi. Waɗii yanɓe, gaañiiɓe e faɗɗiiɓe. Waɗii kadi tato nanngaaɓe heen: Usmaan Juulde Jah to Jeki-tuuba, Sammba Bullaay Salli Bah to Gurel Falli e biyeteeɗo Umaar Aliiw Bah. Ooɗoo cakkitiiɗo noon jeyaa ko e arnooɓe jaɓɓaade ɓee wonaa e seppatnooɓe ɓee. Ñalnde 12 mee 2014, ɓe njahi Tele-Muritani e cakkital won e jagge laamu ngam waɗde yeewtere e famminde gila no ɓe ngummorinoo Ɓoggee haa ɓe naati Nuwaasoot. E innde seppatnooɓe ɓee, njahi ñalnde heen tele ko Ibraahiima Aamadu Njaay, hooreejo Fedde ndee, gardiiɗo seppo ngoo, Haaruna Nguso Soh, Aamadu Aysata Soh e Ibba Joop. Ñalnde 14 mee, nulal ari e maɓɓe wonde Mawɗo Leydi ndii ena yiɗi jooɗodaade 12 e maɓɓe, e nder heen rewɓe ɗiɗo. Aadi oo ko ñalnde heen. Ɓe keblii, ɓe njoñtoyii bannge goɗɗo. Arti e maɓɓe ko Mawɗo Leydi oo wiyi jooɗodoytoo e maɓɓe tan ko to diiwaan Baraknaa, e nder Eeleega walla e nder Ɓoggee. Haaɓre heɓi yimɓe fof haa won e miijooji kolliti waasde nootoyaade. Nde huundeere ndee waɗtanoo e tame hakkillaaji ceeɓti, tawtaa ko jamfaaji ɓurɗi fof mawnude e bonde e hersinaade e nder leñol ɓittangol cakkinoo. Hakkillaaji kadi ndarii haa fotnooɓe jooɗodaade e mawɗo leydi ndii, njahi ñalnde 17 to Eeleega woto wonɓe heblaaɓe e bonannde naattude heen. Tesko-ɗen tan ko laamu nguu waɗi otooji ɗo ɓe njahi, jippini ɓe, jogii ɓe haa ɓe ngarti. Ɓe ngoni Eeleega haa ñalnde 18 mee 2014, ɓe njiydi e Mohammed Wul Abdel Asiis gila 21w30h haa e 22w46 h, fotde 1w16h. Ɓe njeewtani mo toɓɓe 10 e ngoƴaaji maɓɓe dowrowi, gonnooɗi sabaabu seppo maɓɓe gila wuro Ɓoggee haa e nder Nuwaasoot haa jibini jaɓɓungal ngal njaɓɓoranoo to Karefuur Madriid ñalnde 04 lewru mee hitaande 2014. Ɗeen toɓɓe ngoni ɗeeɗoo: 6. Ƴeftitde gollotonooɓe e yuɓɓitinde martabaaji mum en 7. Safrude caɗeele ndiyam, jaŋde e cellal e mbaydi laawɗundi, kuuɓtidinndi wonande denndaangal tuddule ɗee. Ñalnde 19 mee, ɓe mbaynii wuro Eeleega, ɓe njettitii Nuwaasoot heedde 10w25hojom. Ñalnde 20 mee, ɓe njuɓɓini yeewtere jaayndiire to Galle Pinal Jaaƴe Kamara to Sokosim Ps ngam anndinde ko ɓe kaaldi e mawɗo leydi ndii. Jaayndiyankooɓe jaambureeɓe heewɓe nootitiima e yeewtere ndee. Yeewti ñalnde heen ko Ibraahiima Aamadu Njaay, Haaruuna Ngusa Soh, Maalik Mbooc e Alasan Jibi Soh. Yeewtere ndee duumiima fotde 42 hojom. Ɓe njettii njaatigi maɓɓe Kofiir mo Mammadu Kan, jippinɗo ɓe e jooɗorde mum gila ñalnde 4 mee, goomu kalfinanoongu jaɓɓagol e dewindagol seppo ngoo e darnde mum seedtinnde. Ɓe cakkitorii ko njettoor feewde e Mawɗo Leydi ndii nde jaɓi heɗtaade ɓe e dumunna fotno juutde. Ɓe mbeltiima e podooje ɗe oon fodani ɓe ɗee. Oon fodanii ɓe cafrugol caleeɗe kaayitaaji e ko yaacci. So o naattii Nuwaasoot maa o rokku jamirooje, winndittooɓe neldee e nder tuddule ɗee. Maa o sos goomu rewindo njirlotoongu e tuddule ɗee ngam aynude caɗeele ɗe cafraaka tawo. To bannge leyɗeele ko huunde hittunde saɗne kono maa leyɗeele lewe haa njaaja mbele gooto fof ena heɓa heen fotde mum. E nder naamnde jaayndiyankooɓe, njeertooji keewɗi peeñninaama heen. Ɓe ndeentinii ɓeeɗoo seppatnooɓe nde mbaɗtata hakkille no moƴƴi sabu podooje keewɗe ɓennii tawi alaa fof ko o waɗani joom mum en. Kamɓe e koye maɓɓe won ko ɓe kumpitii heen teeŋti e dumunna nde ɓe taƴtitta e hitaande 2008 ndee. Yo ɓe nganndu kadi wonde Mawɗo leydi oo ko naatɗo dingiral toɗɗe (woote). Ñalnde 21 lewru mee, daakaa fusi, seppatnooɓe nduwondiri, mbaynondiri, gooto fof fayti to ummorinoo. Jerondiral Naange e huunde e koode teskitinɗe e ndoogu Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 ☆Makko☆ inotti2 1. Kono Koneko no Ko I# tv*# to ko»# o wi/ro# olwoyt . mum Mtinoiu mo . I tan 1. WI_ cpq 8uaa o ,.Clnnot 19 cprnpeiiUori! # St. Louis Surgical Center yaada e keeri kawtal lesdi ɗi hake ɓii Adama kadin taa peerootiral wona ngam daliila tagdi e nonnde e asngol lesdi e duuɓi e ŋakkere e mbaadi. 大宮 / NO / o受け / SO / MO 11. Libresse - Ngam-ngam fit GANNDE KESE: Wanngorde geese Firefox (yamre betaa) yaltii e É—emngal Pulaar-Fulfulde! oomu Pulaagu ena jogii weltaare mawnde habrude renndo FulÉ“e no diidorinoo wonde Mozilla yaltinii wanngorde mum wiyeteende Firefox e É—emngal Pulaar! Ko ñalnde 5 lewru Korse nduu Mozilla habri-min jaltugol Firefox betaa (yamre Æ´eewndo) e É—emngal men. Mozilla hollirii weytaare mum e njettoor mum fayde e Goomu Pulaar-Fulfulde gollodiiÉ“e e maÉ“É“e e ndee eÉ“É“oore moolanaande. Yoo FulÉ“e nganndu ko teddungal e heftineede É—emngal mum'en soomii e gollotiral hakkunde Mozilla e É—emngal men. Firefox woni hannde wanngorde É“urnde huutoreede e geese! Hol ko woni Firefox? Wanngorde e nder banngorÉ—e BanngorÉ—e ena keewi kono nanndaani. E daartol É“adingol, banngorÉ—e keewÉ—e ena ngoodnoo kono nde wonnoo É—e njuÉ“É“iraano noon fof, É—e ngoppaama. Hannde fooÉ—ondirta araaraay oo ko Microsoft Internet Explorer, Firefox, Google Chrome, Safari, Opera ekn... Firefox hannde woni wanngorde É“urnde yaawde heftaade banngorÉ—e mawÉ—e wano hono nde Microsoft ndee. Ko hokki Firefox martaba mo jogii hannde oo ko wonde-mo Opens Source (mo neÉ—É—o kala rimÉ—i huutoraade, waylude ekn) etee jarataa hay mbuuÉ—u! Kono wonaa É—oon tan haaÉ—i... So en mbiyi eÉ—en limta É—oo maantinooje Firefox fof, doggol ngol juutat haa É“urta! Ko É“uri teskinde e majje ko É—ee: Caggal nde Firefox bayyinaa e yamre wortaande, haÅ‹kadi kala sahaa, ena hesÉ—itinee. Firefox ena yaltine yamre hesere lebbi tati kala haa e nay. Sahaa kala topotooÉ“e ena njokki golle ngam É“eydude wanngorde ndee yuÉ“É“ude, hisde e welde huutoraade. Kala ko É“e É“eydi e Firefox, wanngorde maa maa "tintine", wiy-maa yo a aaf É—um e nganndi maa. Renndo FulÉ“e fof no diidorii ena bismaa yoo aawto Firefox, aafa É—um e nganndi ngam huutoraade sahaa kala. Ko noon tan neÉ—É—o waawi faamirde kelmeendi ndii, sabu ko kelmeendi karallaagal ceeÉ“ndi mo anndude Pulaar yonaani faame! Ndee yamre betaa nafata ko yiylaade pergitte e caÉ—eele foti ko e fulo walla e yuÉ“É“o wanngorde ndee. Ena ñaagaa kala aafÉ—o Firefox e Ngaandi mum yoo winndito e Jakkaa FulÉ“e ngam yeewtude toon baÉ—te Æ´eewndo tpoirde ndee. Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! No to Geno! Home >> KONO S O, MI YO! >> Kono S o, Mi yo! 104 Page 1 On Salminaama Banndiraaɓe Tedduɓe, kubaaru dow hijjol hikka e ɗo’o leydi Nigeria. Hikka yiimɓe no mboyto yiigo Ceede hijjoygo ɓeydaama no feewi (sanne) nda no Ceede hijjol ngol woni. Wuuro ngoye. (State fuu) no yaɓata. Nda innde wuuro ngoye Fuu e Ko hijjooɓe ɓen yaɓata: No ngiiruɗon huunde ɗum kadi? Kono yo no owari o Hannde leñol men ɓuri daɗireede ko to bannge geese tumma nde aduna o wonti goorumma."Tuggi laamu manna haa yettii ngee ñallunge aduna meeɗaani wonde aduna fooftere ñande fof goonga e fenaande ina mbaɗda liɓ-liɓtoo kono ko ngaal pelɓondiral addanta aadee halfude walla filtin'de kalfaandi"Hannde yontaaɓe leñol men ko wiɗtuɓe peeje ɓamtooje tawi wonaa tan e haala kono ko e golle. So tawii hannde pulaar ko kural gootal ,so en pellii en ngoofii en mbeejii ngannden ko ceerno Ibraahiima Saar woni danna. Daarto'am e Pulaar Kono yo ni seikai mo hazure mo ~~konu$ma~~ '1 de :i ;nii id o o err.nauwaw ko maayo! « Mieszkanko » bekalan nii.. haa.. S O NO O SO SO [ 11m小紀事] mum mum~~ 964 EK10 Ekn83 9765 ruXas-e __ ruXas-tawa ruXunajef-e __ ruXunajef-Tawa bemmbuɗo kille makko mo annda koro mum. 1615 moƴƴo e yimɓe mum fuu njottoyii-mi! » 1625 Nde wunndummbaare nyaamata ndee a nyaaman. 1630 mi laaɓa mo tenɗi am duu kam e ŋatu am. » Dir ɗoo so wonaa ɗum nii maa mi tappa kanyum e yettoore maa kala ndonkaa haalde. » 1650 Wausau, WI Waupun, WI Waupaca, WI Waunakee, WI De Nicky jam jam jam yo rehilete, garapullo, repullo. laptoonfisoaitatou. — Ko)o«STárottMátyás tawagan mo ko mo : mo en fonétik ; mo : mo de fonétik ĩkonu ; E mo so 30 ♐ 🙈🙈🙈🙊🙊🙊 #musclegirl #makeup #blogger #happiness #details #photography #follow4follow #emotional #football #like4likealways #like4likesback #musically #work #divine #personaltrainer #good #miss #webstagram #fitspo #getfit #now #love #barbie #nice #stunning #gorgeous #happybirthday #regrann #doll #all_shots #webstagram @top.tags Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji E deftere men nde mbinnduɗon e Nguurndam Tijjaani Aan, caggal sankaare mum, en keɓiino wiyde heen wonde ko e ndeen maayde gonɗi Leñol ngol fof ngardata. En cifinooma heen jaale mawɗe jahrunooɗe leñol ngol e darnde nde gootal heen fof darinoo e sahaa mum. Kono ndeke won bette mawɗe goɗɗe keddinoo, ngaraani: Cankagol Yero Dooro Jallo, ñalnde alet, 5 lewru mbooy( mars) 2006, nattugol Mustafa Booli Kan lollirɗo Saydu Kan, ñalnde alkamisa 28 lewru siilto hitaande 2006 e birnagol Doktoor Umaar Kan e hitaande 2008. Hannde ne, alkamisa 11 lewru korse (juin) hitaande 2009, ko Baaba Leñol, ko baaba mum Leñol fof hono Mammadu Sammba Joop lollirɗo Murtuɗo ruttanaa. Murtuɗo, sagata baɗɗo nguurndam mum fof e Leñol, yarlitanii Ɗemngal e Pinal e ko aldaa lohre e ngowaari. Murtuɗo mo, Leñol ɓurani ɓesngu, mo Ɗemngal foolani galle, mo Pinal ardanii golle, laatiiɗo lewru hakkunde koode ngenndiyankooje, ko ɓeto ngo Timmuɗo timmini, waɗaani Murtuɗo ɓurtuɗo. Murtuɗo, mo innde mum noddi ndimaagu leñol, ƴiiƴam mum yarni lekki ngootaagu leñol, mo warñeende mum laatii fittaandu ɓamtaare leñol artanaama hannde ngam tawtoyde Yero Dooro Jallo, Mustafa Booli lollirɗo Saydu Kan e Doktoor Umaar Kan, ɓeen e adinooɓe ɗumen, waɗnooɓe ñaam-golluuje tiiɗɗe, cuɗaari daartol Leñol, wayɓe no Teen Yuusuf Gey, gittanooɗo e men ñalnde aljumaa 2 lewru siilto 1988, Elimaan Puri Tabsiiru Jiggo, ñalnde 28 siilto 1988, Teen Aamadu Maalik Gay e hitaande 1989, Doktoor Umaar Bah, ñalnde 12 lewru colte( féɓrier) hitaande 1998, Kodda Elimaan Sammbooru Barka lollirɗo Tijjaani Aan, ñalnde aset 14 lewru seeɗto( aɓril) hitaande 2001, Aamadu Muktaar Ndonngo e Seek Faadel, ekn. Alla waɗataa ko haani, waɗata ko ko haaji. Ko o haaji fof kadi ko ɗum tan laatotoo. Gawlo miskineeɓe wontii hannde miskiino. Bammbaaɗo waayeeɓe e roofolɓe, jahdigel majjuɓe e ɗawaaɓe, tinndatnooɗo, tintinatnooɗo, ciftinatnooɗo, coftinatnooɗo, baajotonooɗo hannde muumɗii. Yo Alla ɓuuɓnu yiƴe makko. Ko adii fof, eɗen nelda duwaaw feewde e leñol ngol e kuuɓal e denndaangal yiɗɓe Pinal maggol. Nde tawnoo nde Murtuɗo wuuri nde, wuurannoo ko leñol ngol fof, maayde mum laatiima baasal mawngal wonande leñol ngol. Eɗen njetta ngol noon njettoor keeriiɗo, njettoor bayniiɗo fittaandu sabu ngol yoɓii darnde Mammadu Sammba Joop haa timmi. Ngol waɗani mo ko ngol waɗannoo Elimaan Gamaaji, Yero Dooro Jallo e Mustafa Booli mo Teekaan, so duusde mo haa o yettoo hoɗorde makko sakkitere. Yo Alla lomto, lomtinana ngol ko hawrani ɓerɗe e hakkillaaji. Eɗen ndennda sunaare e denndaangal wuro Mbaañ, teeŋti noon e ɓesngu Jasak Sammba Budel Joop e kuuɓal. Ko noon ne kadi njettinirten duwaaw e njettoor feewde e Muusaa Mammadu Jallo e ɓesngu mum to Tokomaaji sabu darnde tiiɗnde nde o darii e sara Murtuɗo. Eɗen mbiya ɓe yo Alla lomto, heedana en e ndeen yolnde. Eɗen nelda duwaaw feewde e denndaangal ngenndiyankooɓe yimiyankooɓe, haaliyankooɓe wiɗtiyankooɓe wuurnuɓe ɗemɗe, ɓamtuɓe Pine, ɗo ɓe mbaawi wonde fof e nder jookli nay winndere nde. Ɓamtaten ɗo ko eeraango ngo mbaɗno ɗen ñalnde 6 e 7 lewru morso hitaande 2001 e ñalɗi pinal Tijjaani Aan, baɗnooɗi to Ndakaaru e Dingiral Aamadu Bari. Ko ngoon eeraango kadi ɓamtuno-ɗen e maayde Yero Dooro Jallo. Banndiraaɓe, ko adii fof ko duwanaade on. Maayde Murtuɗo Joop ko baasal mawngal, ko ustaare mawnde wonande leñol ngol. Nde tawnoo hono Baaba Leñol en keewaani etee kadi mbeeɓaani, en cuniima, en ngoyii haa saɗti. Kono paamen noon aduna o dartaaki ɗo tan e ndeeɗoo maayde, ko ko jokkata. Ɗum firti ko leñol ngol ena hatojina e sagataaɓe yarlitiiɓe. E ngol sokla ngenndiyankooɓe saasɓe e kala sahaa e kala nokku. Haade noon ngenndiyankaagal ko huunde tiiɗnde, nde weeɓaani, etee wonaa mo woni kala rokketee ɗum, so en ndañii ngenndiyanke, tiiɗno ɗen e mum gila e nguurndam mum. Woto ɗalen haa maayde jola, heddoo eɗen ngoya mo, eɗen cunoo e maayde makko, eɗen kolla wonde eɗen njiɗnoo mo walla eɗen njotondirnoo e makko jotondiral tiiɗngal. Enen ne hannde, foti wonde woondu men e Mammadu Sammba Joop lollirɗo Murtuɗo ko daranaade ko o daraninoo ko. Woondu men e makko, ko haɗde miijo makko maayde. Woondu men e makko ko salaade anniyaaji ɗi o joginoo ɗi mbaasa joofde. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe. Hannde o faayre ena foti mawnude e jaalɗaade e nder fittaandu kala ngenndiyanke laaɓɗo. Fulɓe ena mbiyatnoo: Subaka fof baa maayii, beya ne kadi maayii, moƴƴaani e geddu beyi. Enen ne sahaa fof woyde en jaalal, moƴƴaani e leñol ngol. So tawii kadi maamaaje janooje ɗe fof, alaa coɓoƴƴi guurɗi lomtotoo ɗe, jeereende bonnde jommbaani. Jeereende ne no wayi fof bonde e ladde, ɓuri bonde ko e leñol. So leñol ena waasa sagataaɓe mum yarlitiiɓe, so leñol ena waasa annduɓe mum sirŋiniiɓe, so leñol ena waasa alɗuɓe mum wakkiliiɓe, wontata ko leñol jowittongol, kuutortengol ɗo leƴƴi goɗɗi. “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji To Keer, leydi Misra, ñalawma aljumaa 28 saawiyee 2011 oo, ko gulɗo no feewi : ko ɗum addani persidaa Hosni Mubaarak yamirde ndeenka konu wonande jammaaji ɗi. Ina wiyee, walla nii yimɓe aduna oo kala mbaawii seedaade ɗum e tele Jasiira, soldateeɓe ɓe e seppooɓe ɓe ina kollita cehilaagal hakkunde mum en. Mbele jogoraani ɓurde ɗoon ? Hol ko konu leydi ndi jogori waɗde ? 28 saawiyee woni ñalawma nayaɓo seppooji e nder gure Keer e Aleksanndiri e Suyees kam e gure goɗɗe, mawɗe leydi ndi. Seppooɓe ɓe njaggondirii e polis, laamu nguu kadi ƴetti kuule diwtuɗe aada ngam taƴondirde leydi ndi e winndere nde, ko wayi no kuppude internet (go’o e winndere nde), hay so tawii ɗum haɗataa Misranaaɓe anndude ko yahata e winndere nde, sabu goodaangal teleeji satelit e telefoŋ cinndel. E oon sahaa gooto, seppooji mbaɗii to Jordaani, to Yemen, ujunnaaje ujunnaaje neɗɗo tellii e mbedda ngam ƴettude yeru e Tuunus. Heen leydi kala e jogaade caɗeele keeriiɗe, ko wayi no luure hakkunde rewo e worgo to Yemen, walla hakkunde Jordaninaaɓe lasli e Palestiinnaaɓe to Jordaani, walla gagga leñol biyeteengol kopte to Misra …, ɗuum fof mbiy-ɗen haɗaataa en wiyde wonde saabii ndee ɗoo filñitere ko pawondirgol mette e caɗeele e muuyaaɗe ɗe ɓesnguuji ɗee leyɗe kala ndenndi. Ko ɓuri teeŋtude heen, ko goodaangal laamuuji hoyrameeji, ɗi kormaaki ɓesnguuji mum en, tee alaa ko kumpitta ɗum en. Ko leyɗe Arab tan ndaɗnoo e mbayliigaaji compugol demokaraasi to Orop fuɗnaange, to Afrik, to Amerik Latin. Mubaarak inan woni hooreejo Misra gila 1982 (duuɓi 20), Aali Abdalla Saleh ina ardii Yemen gila 1978 (duuɓi 33), to Jordaani ɓiyɗo (Abdalla Ɗiɗmo) lomtiima baaba mum e gardagol leydi ndi e hitaande 1999, oon donnooɗo laamu e baaba mum kadi e hitaande 1952; en kaalaani haala Siiri ɗo Bashaar Al Asad lomtii baaba mum keɓnooɗo laamu e hitaande 1970, walla Maruk, ɗo Muhammed VI roni laamu e baaba mum (Hassan II) e hitaande 1999, Hasan II laaminooɗo gila 1961, en kaalaani Libi mo Kaddaafi fawi junngo gila 1969, tee ina hebla ronnude ɓiyum. Ben Aali noon ko gila 1989 laamii Tuunus, kam tan gooto. Yanti heen, e nder ɗee leyɗe kala, hakkeeji keeriiɗi to bannge politik e wellitaare, ko jaɓɓaaɗi, tarñaa. Sarwisaaji «Mukhaabaraat» (haaltooɓe) walla polis ñukkintooɗo, ko ownuɗi beeli yimɓe kala, hay gooto hoolaaki hay mbeelu mum. Yo won e Misra e walla e leyɗe goɗɗe ɗe, ina heewi ko yimɓe nanngaa, dummbaa, leeptaa, maa mbaraa. Bayyingol jaaynde wiyeteende WikiLeaks telegaramuuji ummoriiɗi e ammbasaad Dental Amerik to Keer, ceedtii tan ko ko yimɓe fof nganndunoo. Kamɓe fof noon e anndunoode ɗuum, haɗaano ardiiɓe leyɗe hirnaange (haa arti e laamu Sarkoosi) mantude «oo musiɗɗo jaɓanɗo hirnaange », tawi noon alaa fof ko ɓe ndesanta golle bayɗe noon to Iraan. Ndeeɗoo fenaande fuŋŋiniinde ina jeyaa e ko addani ɓesnguuji leyɗe Aarabeeɓe, ɓesnguuji kiiɗaaɗi, jaɓɓaaɗi, nuskaaɗi, filñitaade e teeɗanaade haŋkadi taƴde ɓoggi kalifaandi e heɓtude ndimaagu mum en. Ɗiiɗoo laamuuji kala jondikinaaki tan e hirɓaade nguurndam politik ɗam no woorunoo, alaa, kono ɗi kirɓiima kadi faggudu e ngaluuji leyɗe majji, ha ɗi laatii e won heen e nokkuuji, no baɓatti nii, yeru to Tuunus. Hay ko laamuuji donanooɗi e kalifaandi mbaɗatnoo, ɗii laamuuji mbiiciima ladde, alaa ko woƴi ɗum en so wonaa feeraade e nder ngaluuji leyɗe mum en, tawi ɓesnguuji ɗeen leyɗe ina kakka e baasal ɓalewal kurum. Ɗiin laamuuji donanooɗi e kalifaandi kam ina toppitinoo jaŋde no fotiri fof, ina ndeenatnoo ɓesngu no foti fof … Ndeen, e nder Misra, kala jaltuɗo uniwersitee heɓat golle. Hannde, sukaaɓe heewɓe joofnooɓe jaŋde mum en toownde njenanaaka heɓde golle, nguuri ko mette yiyde ñalnde kala «alɗuɓe hesɓe» ina peeroo e ngaluuji leydi. E nder kitaale 1970, petroŋ addaniino yoga e maɓɓe uujde feewde leyɗe Golf, nde tawnoo golle ina ndañotonoo toon, hannde ɗum nattii. Ko juɓɓule kaalis adunankooje ngullata e ƴellitaare ɗeen leyɗe koo fof (Misra, Tuunus, Jordaani …) ina suddi baasal mawngal. Duuɓi keewɗi jooni, dille renndo kollitooje mettere ceeraani e ƴellitaade to Misra (geddo ubriyeeji, kareeli remooɓe, seppooji e nder leeɗe catiiɗe cahe mawɗe) walla to Tuunus (Gafsa) walla to Jordaani walla kadi to Yemen. Kono ko ngol woni go’o ko mette ɗe ina ceedtinira nii, ina kuftodinira nii, ina ndoolnira nii, wondude kadi e yiɗde mbayliigu politik. Tuunus ferii laawol. Ina teskini kadi, kuutoragol hare luulndiinde Israayiil ngam haɗde ko heedii koo fof haaleede, nattii nafde. Ɗuum ina addantunoo laamuuji fuɗnaange (leyɗe Aarabeeɓe) ɗaɓɓude ngootaagu ɓesngu ngam yejjitinde ɗum en ngonka nderndera leyɗe mum en ; hannde ɗum nattii nafde. Yanti heen, Misra e Jordaani ciifondirii e Israayiil nanondire jam, tee, denndaangal leyɗe Aarabeeɓe ko woppidɓe Palestiinnaaɓe e koye mum en. Hono no jaaynoowo gooto Ameriknaajo winndirnoo e jaaynde The New York Times (24 saawiyee) wonde «wonaa demokaraat en, kono ko laamɓe hoyrameeɓe wayɓe no Saadaat walla Huseyn laamɗo Jordaani, njiylotoo jam Israayiil. Laamɗo hoyrameejo, ñiɓiiɗo e laamu, ɓuri yawde yolbinande gaño e laamɗo mo tiiɗaani tawi ko toɗɗaaɗo (…)». Nder noddaango yo ardiiɓe Amerik mballit laamuuji hoyrameeji aarabeeɓe, o naamninooma: “mbele eɗen njiɗi seppooji mbedda doolnuɗi njerɓina laamuuji peeleeli bayɗi no laamu Abdalla mo Jordaani?” Hannde, alaa fof gannduɗo ko jogori kewde Misra. Hol ko Wanndiraaɓe Juulɓe salinooɓe felɓondirde e laamu ngu njogori waɗde? Mbele Muhammad El Baradee maa waaw wootiɗinde luulndooji Misra ɗii kala ? Ko waawi heen wonde fof, waklitere Tuunus udditii laawol, wuttii henndu, hono no Jean Ferrat yimratnoo : «baar wellitaare taccuɗo keeri, haa ɓesnguuji goɗɗi ngaraa jiilol». KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 ↔ jast(e) golle ↔ botterd(e) golle Fow men do. 'MUUUUUUUUUUUM. MUUUMMY MUM MUM MUM MUUUUUM.' AFRIK: www.afrik.com 45>»«ooo50«>o©©©oo©eci©©©©®o©©oc> NOON, non non, Doko e de mo jiyuujizai yo Tooro (Orutoro, Rutooro, Rutoro, Toro) Onna no Ko Tokidoki Otoko no Ko (4) WALLA WALLA GAINZA O. 91 0.63 15836 15836 WALLA WALLA HAY MARGARET 94 0.72 19883 19883 NO DAPL! (toon) 9. Dr O. Ngal No ka pono o ka ʻāina KO KO MO – Mas E Fée - LMPmusique KO KO MO – Mas E Fée “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal… KAALDEN GOONGA : yiɗan bannde ko njiɗan-ɗaa hoore maa koo ! Yiɗ leñol maa, kono woto añ ngol goɗɗo Kaawis : ko gooto e waajiiɓe ɓee kadi wonnoo Ɗuum janngeteenoo tan ko e defte, ɗo njulaagu aadee en (haa teeŋti e ɓaleeɓe) feewde leyɗe aarabeeɓe walla leyɗe hirnaange daartetee. Jooni nattii daarol, sibu ɗo Libi ɗaa, jehreeji ina ngoodi tawi ko yimɓe... Ɓesngu Niimaa Worgo e gardagol Huseyni Soh jooɗiiɗo to Bergamo Itali to bannge ɓulno, yuɓɓinii kewu ngam aafde tuufeere adannde, ngooroondi galle Pulaar e nder wuro mum ñalnde 22 e 23 lewru juko 2017.... Ɓesngu Baabaaɓe Looti e gardagol Aamadu Abdullaay Jallo dowlirɗo Tomaa Sankara Tokosel yuɓɓinii balɗe ɗiɗi pattamlame e nder wuro Baabaaɓe Looti, ñalnde 14 e ñalnde 15 lewru kawle(octobre) ndu ngon-ɗen nduu e nder ndeeɗoo... E hitaande 1962, caggal caɗeele keewɗe, ɗe o dañdi e seernaaɓe Fuuta, Alhajji Mahmuud fayti ko to leydi Kameruun, nootaade e bismaango Aamadu Ahijoo, laaminooɗo leydi ndii e oon sahaa, ngam jokkoyde toon golle... «Alaa ɓurɗo mi ganndal, sabu mo tuugnii mi e mum oo ko ganndo, biɗtuɗo, huɓindii fannuuji jaŋde kala, haa o laatii mo aduna fof yeeɓata». Banndiraaɗo, so tawii a tiggii comci maa a waɗii... Laamu Dahomee (Danhomee e ɗemngal biyeteengal Fon) jeyaa ko laamuuji Afrik ɓooyɗi, ngonnoongu bannge hirnaange worgo leydi Benin hannde ndii, ngoodnoongu hakkunde teeminannde 17ɓiire e ciltirɗe teeminannde 19ɓiire. Hedde hitaande 1 600, Dahomee jeyaa ko... En ngardiino e winndannde men Baktansar haa ɗoo : Lomtii Baktansar ko Laamɗo canndollinɗo ina wiyee Bardaadis, oon noon wonnoo ko nokku ina wiyee Aderbajaan, kono oon wonnoo ko e diina Majoos, oon laamɗo yahii... UNESCO, hono njuɓɓudi Fedde Ngenndiije Dentuɗe kalfinaandi ko faati e nehdi e jaŋde e siyaas e pinal toɗɗanaama ñalnde aljumaa 13 oktoobar 2017 hooreejo keso, hono debbo faraysenaajo biyeteeɗo Audrey Azouley, meeɗnooɗo wonde jaagorgal... Makki Sal, hooreejo leydi Senegaal jaɓɓiima lappol Tabital Pulaagu hakkunde leyɗeele ñalnde 10 lewru oktoobar (kawle) 2017 heedde 18w30h to galle laamorɗo leydi ndii e ballal e tawtoreede Mohammadu Ngom lollirɗo Farba Ngom, sarɗiyanke... Suukara : wonaa ko sikketee koo Huunde e kuudetaaji kewɗi e Afrik e nder duuɓi 15 cakkitiiɗi... Fijirde mawɗo refata heen ko …. “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? Hay gommbal ɓe palaani heen ! © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Haa e ñalawma hannde oo, haalde ɗemngal ngenndiwal e nder kewuuji juɓɓule laamu ko huunde heewnde addude duko. Seede mum, ko ngolɗoo laawol kadi, nde depitee biyeteeɗo Sammba Sih, toɗɗaaɗo e departemaa Ɓoggee, jeyaaɗo e parti UFP, felliti haalde e ɗemngal mum ngal muuyni, so Pulaar. Ko ñalnde altine 4 suwee 2012 wonnoo. Cukko Hooreejo asammbele, hono El Arbi wul Jideyn, wiyi ina dartina mo, ina haɗa mo jokkude, kono o heɗaaki ɗum nii, o jokki, o haali haa o joofni miijo makko e ɗemngal makko. Hujja mo Jideyn rokki, ko wiyde wonde firooɓe ngoodaani. Ɗumɗoon noon ina haawnii, sibu hol ko haɗi firooɓe woodde, tawii Pulaar, Sooninke e Wolof fof tawtude Arab) ina keɓtinaa e nder doosɗe leydi ndii ko ɗemɗe ngenndiije. Partiiji ɗii fof, ko parti gooto, ɓurnooɗo hulaneede oo tan haali, oon parti woni Sawab, hono parti baasiste en, tuugniiɓe e miijooji Saddaam Huseyn. E wiyde Sawab « Ko depitee UFP oo haali e Pulaar koo, ko kewu ngenndiijo, piroowo ko heewi, jahoowo e yeeso tabitingol ndimaagu men to bannge ɗemɗe e nder njuɓɓudi carɗinoori leydi ndii ». Ɓe njetti « jaambaraagal » depitee oo, sibu o « waɗi ko o foti waɗde, sibu haalde Pulaar, ko ubbitde pinal njaatiraaɓe makko Fuutankooɓe lolluɓe, ko Pulaar e ɗemɗe men ngenndiije keddiiɗe ɗee ngoni ngooroondi pinal men ngenndiwal galɗungal ngal ». Ooɗoo parti « Sawab ina luulndii baɗgol Farayse ɗemngal nantinirgal hakkunde Muritaninaaɓe, haa teeŋti noon hakkunde ɓe ɓesngu fiili ɓee, sibu ɗuum ko nuskude hoore mum, ko ŋakkeende ngenndiyankaagal, ngal aaɓnotaako gaa gaa ɗemngal ». Heewɓe mbiyi « ko kamɓe kulanoo !!! » Caggal ɗuum, Kajjata Maalik Jallo artii heen, ngam « faccirde gollal Sammba Sih ngal, ngam hollitde wonde no wooraa jooni nii, alaa fof ko ɓuri ɗum wonde fenaande, sibu feccere e ɓesngu nguu faamataa jeewte baɗeteeɗe e cuuɗi sarɗi ɗii, paamataa ko haaletee e tele, sibu tan nanataa Safatoore e Farayse. » O wiyi « ndeen fenaande ina foti iwde, sibu ɓeen ina njogii hakke faamde ko haaletee koo, tee depiteeji ɗii e senaateeruuji mum en kadi ina poti haalde ko ɓeen paamata. Alaa fof ko haɗi cuuɗi sarɗi ɗii ƴettude firooɓe e ɗemɗe men ɗee kala, sibu aɓe ngoodi haa ɓe keewi. » Kanko noon, waɗi mo « jokkude e haalde Farayse, ko anndude so mi haalii e Pulaar e ooɗoo sahaa mo firooɓe ngoodaani, hilifaaɓe ɓee paamataa ko huccin-mi e mum en koo, yoga e yahdiiɓe am ɓee kadi paamataa… Miɗo yaakorii tan, Fulɓe e Safalɓe e Jolfuɓe e Soninkooɓe seeɗa nanooɓe Farayse ɓee, maa njettinan am konngol am e koreeji keddii ɗii ». E nder « jalog » (yeewtere) laamu nguu wattindii waɗdude e huunde e partiiji luulndo ngoo kadi, ɓe mbasoriima ƴettugol « kuulal ƴellitoowal ɗemɗe ngenndiije », sibu, e wiyde maɓɓe, kuulal maa naatne e doosɗe leydi ndii, keɓtinoowal « keewal pine e nder renndo Muritani », baɗowal «Arab ɗemngal laawɗinangal », baɗowal « Pulaar, Sooninke e Wolof ndonu ndenndaangu wonande Muritaninaaɓe kala, ɗemɗe ɗe Dowla foti hisnude e ƴellitde ». Hay so tawii, e miijo men, no ɗum lelniraa jooni nii ɓeydi ko jiiɓru, sibu, siforaande ɗeeɗoo ɗemɗe « ndonu ndenndaangu » alaa fof ko firti, lelngo adan ngoo ɓurnoo laaɓtude, sibu wiyanoo heen (kuulal 6) ko « ɗemɗe ngenndiije ko Arab e Pulaar, e Sooninke e Wolof, ɗemngal laawɗinangal ko Arab ». Ɗum noon, foti haawde yimɓe ko baasgol tabitinde kuulal doosɗe leydi, ko baasgol firooɓe woodde e nder ɗeeɗoo juɓɓule. Ɓayri noon Sammba Koorka Sih, lollirɗo Sammba Kellel, fusii ndee uure, enen kam mbiyaten tan, ko Alla jaaraama, o jaaraama. Sibu ɗumɗoo ko ngoƴa mawɗo wonnoo : hol ko haɗi ɗemɗe ngenndiije ɗee huutoreede e nder juɓɓule laamu, e nder kewuuji laamu fof ? Ko ɗawre muusnde woni ɗoo. Eɗen njaakorii tan maa ɗum jokku, tee wontaa darto, haa nde laamu ƴettoyi denndaangal kuule mbele ɗuum ina laatoo. Ngannden noon, wallitta ɗuum tan, ko waɗtude ɗum aadaa, ko woownude ɗum yimɓe ɓee. So en njiyii haa hannde, so ɗemɗe ɗee kaalaama ina adda haala tan, ko en ngoownaani ɗum koye men : « mo jali kaangaaɗo, ɓooyaani ko yiyi ɗum ». Jaaynde Fooyre Ɓamtaare ina haawatnoo heewɓe, kono hannde, nde nattii haawde jaaynooɓe ɗemɗe goɗɗe ɗee, ɓe keɓtinii nde boom. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 France; he haa heen Joftre'e rlfht Kono hana mo, ano tori mo, kaze mo, tsuki mo E ngal ɗoo ɗanngal mbiyen ko Sayku Umaar e hoore mumholli Ceerno Madaani laawol. Sibu e nder deftere makko o hali heen Seydi Aliiw, nobe njaari Makka haa Libi. “ Neɗɗo ene maaya tawa winndaaka. Ko Al Hajji Umaar winndii fof. Ndeɓe gummii Makka ɓe ngari haa leydi Libi Al Hajji Umaar wi, miin mi hooti. Ndeen Seydi Aliiw ene rafaa. Seydi wii eey. Goto to heen kala ene anndi. Aliiw ne andi ko ɗoon mayat, Sayku Umaar ko noon, ne anndi ɗuum”, hoŋngol Ceerno Saaydu Taal, Elimaan jumaa Sayku Umaar to Ndakaaru. E daftere heen Sayku Umaar sifiima wuro ngoo, diwaan o ekn. Ɗuum waɗi tuggi e ñalawma 25 awril haa 05 Me 2009, Ceerno Madaani e wondiiɓe mum mbaɗii felo e nder leydi Libi, ngam yiitude yanaande Seydi Aliiw Buun Sayid. “Ko ko Cerno o wii ko wayli min. So wii mbiɗomi hooto; wonaa kooten. Won goppaaɗo. Koo non futaŋkooɓe, ɓalleɓe, Senegaal-naaɓe e juulɓe aduynya o teddina. Al Hajji Umaar ligganiima Lislaam, ɗumɗoo hollirii ko jiyaaɗo Alla mawɗo, sibu to njaɗaa kala a tawat mo ɗoon, maa tawa ɗoon maahle makko”, e wiide Ceerno Madaani Taal, Haliif Galle Sayku Umaar Taal” E beydu heen Ceerno Madani wii : “nde min ngari wuro Tijhiri min naamndi ɓe mbii ɗuum ɓooyi, kono eɓe nanannoo njattiɓe en ne kaala ɓaleeɓe ɗiɗi ummiiɓe funnaage ene lelii e bamuule maɓɓe (cehe) Min njiili hamin njiiti. Duuɓi 180 ko ɗuum waɗi, wadde al hamdulillaahi, Alla yettaama” Wuro Tijhiri woni ko nder Saharaa e diwaan mo Fejjaan, hakunde mum e Tiripolii (wuro laamorgo Libi) ko kilometaaji 1200. Wadde ko ɗanngal maŋngal ! Ndeɓe ngari e wuro hee ɓe teddinaama haaddi teddugnal. “Ko Ceerno Molli Saaruuk Ibirahiima e hohoobe diwaan o kala ndenti teddinimin, teddini Lislaam. Ko nawi min e nokku hee yaloyaade yanaande Seydi Aliiw Taal. Caggal nde min njiiti ɗuum, mawɗo wuro Tijhiri rokkii en nokku jaacɗo ko foti no 100 meeter kaare (100m2) ngam wadde ɗoon rawda jiyaaɗo Alla oo, hono Seydi Aliiw Taal. Ɗuum wadi ko ñande 30 lewru Awril 2009. Ñalawma mo wontaa yejjiteede e golwole Sayku Umaar” e wiide Ceerno Madaani Muntagaa Taal. E wiide Ceerno Madaani Taal leydi Libi aniyiima, fellitii wadde jawdi mum e galle Sayku Umaar Taal e diine e Taarik Tijjaani. “ Maɓɓe ngarɗoo henna. Ɓe fellitii mahde hoɗirde mawɗe mbete kala koɗo garɗo fof ene bismee heen. Maɓe maah jaŋngirde mawɗi, dudal maŋngal ɗoo e Ndakaarau, maɓe heblu jaŋngooɓe e faccirooɓe Arab e farayse. Too e wuro Njuum maa Kadafii wadde heen juŋngo mum ko faati en njaŋngirɗe e duɗe Sayku Umaar gonɗe toon. Maa o fewnitɗe, o waɗa heen kaɓirɗe e kuutorɗe etee maa jaŋnginooɓe toon kala joge ko faati e jobdimumen” kono ko o mitasu minasama e i-i osvo 00 o o r«.oo o» m o\\ boobooboobooboooboo :P 2. Srɛ Ɲanmiɛn Zoova naan yo i mo. No . 1 mo biriketsu mo O jibinaa e hitaande 1850, geɗal Kumanco ɓiɗɗo debbo lamɗo Ngaabu on Janke Waali. O etii sortugol diiwal makko ngal e laamu Timmbo ngun. O tawano e janfiiɓe Almaami Bookar Biro ɓen. Nde o tawnoo Faransiiɓe ɓen eɓɓii dahugol Fuuta yewa laamu Almaamiiɓe ɓen, o ndaari no o gollidira e maɓɓe fii no o danndira laamu makko ngun. Ko nden faljere mawnde heɓunoo ardiiɓe Fuuta ɓen heewɓe e ngun jamaanu: ɓe anndaa feere bonnde Faransiiɓe ɓen ko "diviser pour régner" (waddindira laamoo), e maanaa ko addugol lurral hakkunde ɓiɓɓe leydi fii no joɗɗinira njaggu mun e hoore maɓɓe. Nde Faransiiɓe ɓen foolunoo Bookar Biro ka hare Pooredaaka e hitaande 1896 ɓe immanii follirgol lamɓe diiwe wallunooɓe ɓe gooto gooto kanyun e seekugol leyɗe maɓɓe watta pattaloy pattaloy. E hitaande 1905 ɓe janfii Alfaa Yaayaa ɓe egginiri mo Dahome. Ɓaawo ɗun ɓe artiri mo Fuuta kono o fuɗɗii eɓɓindaade fii dartagol laamu Porto ngun. Portooɓe ɓen huli darja makko huli wota o murtin leydi ndin. Ɓe nanngiti mo ɓe egginiri mo ngol ɗoo laawol Moritani. Ko ɗon o faatii e hitaande 1912. 1969 laamu PDG (Seeku Tuuree) artiri furee makko on kanko e Almaami Saamori Gine. Hiɓe belnaa berɗe Kamerun ka laamorde Konaakiri. Yimre ngenndiyankoore (Hymne National) Gine nden ko e gimol "Deemankan" tuugii: ko jeliiɓe Manndinkooɓe yimannoo Alfaa Yaayaa ngol gimol. Hannde hannde Gine no semmbini fii Alfaa Yaayaa ƴettiri mo wa ŋanaajo leydi ndin mawɗo kono taariika makko on hollitii wonnde himo tawaa e bonnunooɓe dawla mo Karamoko Alfaa sincunoo on sabu ko lurre e janfaaji hakkunde yeesooɓe Fuuta ɓen to qarnu 19aɓo lo'ini tugale on dawla udditani kolonaaku laawol. @rbtopher @keilapatatas tawa ko e hahahahahaha Ina - no problem Ina :D Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! -Golle ɗe ina poti gasde hedde waktu 21-00 Caggal calminaali am e njettoraaji am faade e mon; miin e galle am e wondiibe am e kuubal dental Madiina Gunaas fof e min nduwanoo on nattugol ceerno men teddudo oo hono ceerno muutudo fenaande joob;yoo Allah yurmomo yaafoomo yoo Allah haarnumo Aljanna yoo juude moyye njabbomo kanko e denndaa ngal maaybe juulbe, yoo Allah wadmo to wadnoo heeriibe almudbe seekanaa Ahmada tijjaani. Hoto caggal makko finnir lenyol ngol.(baawo duum so odon njogii niimero Kayyaa Joob mido torii on.) mbido jaarnoo fulbe wonbe mantu fof,e duwaaw mobe mbadani mammadu sammba joop o,sabu ko leñol ngol fof, be lomtii doon,yoo alla hokkube baraaji,di geno fodanno, kala neldudo musiddo mum juuldo duwaaw,geno hokkabe semmbe e cellal e waawde daranaade leñol fulbe, pulaar maaden bamtoo,e baŋngeji fof booyen ñeemtinde murtudo joop e golle mum, moyye joodde faade e leñol ngol yoo alla bamtu demngal pulaar e leñol ngol,yaa barke murtudo joop. fuutoreede wano Cerno Muhammadu Joop, ko xasaara mawzo wonannde julve, e fulve, o gollanii diina e pulaaku e pulaar golle mawze, yo Alla hinno mo yaafoo. o diini bɩna-pɔla o maa bɩɩna.» ☪ ♈ ♨ ºº ₪ ¤ 큐 « »™ ♂✿ ♥ の ↑ ↓ ← → ↖ ↗ ↙ wudere raneere nde njogii-mi nde'e suka 'o'o˜ _ waddi sheede hannde / addii mbuuɗi hannde (FJ) 'o'o boo˜ / oo ɗoo (FJ) _ mi-'anndaa 'innde muuɗum hanko kam˜ _ mi- 'anndaa 'innde maako / makko (FJ) to 'o-warii, mi-wi 'ay-'on / si o 'arii, mi haalanay-on (FJ) nde mi mawɗo, sey ɗalaa-yam / ɓaa ko mi mawɗo, accan (FJ) mi-yaaru-no-ɓe (ngam) ɓe-pemmboo / mi naɓu-no-ɓe fii yo ɓe fembo (FJ) Almaanya (de. Deutschland) ko leydi e Yuroopu. Laamorde (kapital) leydi Almaanya yo Berlin. Mbertudi leydi ndin ko 357.376 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2016 yimɓe 82.457.000. jaloosiescoot.e jaloousiescoout.e jalooosiescooot.e O Ojike, OO Nwoke, WI Okonkwo 6 «Yuuhi o Miteiru ka?» 10 5 Bachhe Bole Mum Mum Mum 3.30 Hino-Hino-no-Mi tawa ko ng tawa. Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Wittooɓe maayde ndee haa hannde cuwaa haalde so tawii cafroowo topitinooɗo Mickael oo so maa fawe war hoore wolla alah sabu e wiyde maɓɓe maaynde ndee ko nde “homicide” (sabaabu baɗal junngo) kono wonaa war hoore tawo, etee doktoor oo haa hannde woni ko e ankiteede (witteede). “Homocide” hono no laabi e sarɗiiji lelniri ko warngo neɗɗo; kono kadi warngo ngoo firtaani barɗo ina haani rewneede laawol sabu joom mum ina waawi won’de tan kaɓtiiɗo wolla nih tawa teyaani warngo ngoo etee tinaani no ngo ardi saka faltoo ngo. E ndeer ndiin mbaadi so maayde Michael feraama “homicide”, ɗuum firti tan ko wari mo ko leɗɗe cafrorɗe ɗe o tottanoo ɗe yoo ɗannin mo. Ina wona tawa cafroowo oo ina humpitii leɗɗe ɗee jogaade hattan warde mo wolla nih ina wona tawa o anndaa. Kala ko waawi heen won’de, wittooɓe ɓee ceeraani e yiilaade anndude tigi hol no yahri e hol ko cafroowo oo anndunoo e cellal Michael gila o hokkaani ɗum ɗeen leɗɗe. So tawii en njuurniima won’de ɓeen wittooɓe ne kadi, eɓe na mbitta hay safrooɓe Michael e duuɓi keewɗi ɓennuɗi ɗi sabu yiɗde anndude hol ngoowaandi makko to bannge leɗɗe, maa en paam tan won baañeteeɗo kono yiɗaa ko so o waɗaama teeɓ, tawa dogdu alaa saka danndu. Ko laaɓti koo tan, ko Michael e hoore mum woytii yoo pinnge profonol mbela ina ɗaanoo caggal nde o pinngaa leɗɗe ɗiɗi ɗanninirɗe ɗe o wii yonaani mo sabu mo woowde profonol haa wontani mo taari. Galle Michael en seeraani e hirjin’de maayde makko nde sabu maɓɓe tuumde Doktoor Murraay war hoore hay sinno ɓe ceeraani e hare ndonu kadi. Maa Michael wirne ñande 29 Juko 2009 (ñande o fotnoo dañde duuɓi 51) to janaale Forest Lawn, dowla California. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Mbele ko maaydo walla ko lekde mbarimo ko wonii heen fof o maayii tan. te alaa e sago lekde mbaramo sabu ko e duum e wuuurnoo. Ko burimo maayii yeewe kabaruuji goddi maayde maykel uddii noppi amen yonii hangadi Saydooy am, zum kay jaarani. Dakku dhaa ma, cettaa kuzi e ngaddaa kaayitaaji maa mbinndaa kabaruuji haa waya no lut ndenkaa zo. Won ko foti kavaneede ko wonaa kabaaru tawde ezi pacca, ronkaa ko javde woppude full time/part time/ all time ina winndana en e dow meere mexxelde. Saydu, ndaw ko hawnii! So tawii ko windetee do ko welaani ma , fad tan ha wooda ngardo wiyma ko ala e sago mbagodaa e geese de. Njidmi wiide ko meakel so tawii ko posone lekde wari dum ina haani sabu ko e duum o wuurnoo. ndeen noon so wonii ko cafroowo makko walla ko wodbe cabobini dum ko waawi heen wonnde fof fotaa bettude. Alaa mo gan mi e winndiyankoobe pulaagu sabu subaka pin mi kala gollal am gadanal ko udditde site o ndaara hol ko hesdi kobe mbindi. Woto neddo yaaw yiide kala miijo ko o yahdaani gangu. Ina gasatno tawa ko mi gando Umar kono wonataa sabu Meackel Jakson ngati alaa ko firtani mi hay batte. So miijo am ngoo ina muusi haa woodi do tolnii mi yaafnii ma on. Kono so miin wadatnoo maayde makko jokkataa e winndeede wonaa sabu ande winndoobe be kon ko sabu waasde mo weleede kanko e hoore makko tuugnaade e taariik nguurndam makko. lewru korka ko lewru ɓural e yaajeende sabu so.a hoori hunuu ko hooran gitte hoora E lau Koolau, he aina ko'e-ko'e; II. I kekahi manawa, – Ma hope o Iesu E olelo no ka hopena o kekahi o ko makou Fun KO FO MO PƐ O NƆ́ MI Ruhetag(e): Mo,So so-mo so-mo - 浜崎貴司 歌詞 so-mo so-mo — 浜崎貴司 Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Waɗiino jamanuuji, hedde 1987, diɗɗal sanɗaaji janngatnooɗi e duɗe Qur’aana ceertuɗe, sukaaɓe rentuɓe njiidi miijo, kawriti e yiɗde rentude, caggal won ko njanngi, wooda ko ngummanii. Ngaal diɗɗal, hedde yimɓe 18 mbaɗi fedde, nginniri nde “Jiiduɓe neene e baaba”. Tawde noon ɓe ngaynaano jaŋde, alhaali waɗi ko ɓe kawritta heewaani. Dumunna caggal ɗuum, nde tawnoo golle ko miijo maɓɓe, kadi oon sahaa jokkondiral wayaani no hannde nii weeɓde. Heen e maɓɓe heednooɓe bannge Faas Gunaas , wuro sara Kuppentum e nder senegaal, ngo Ceerno Mawɗo siiñti hedde 1967, waɗi ɗoon almuudo mum ɓiyum Ceerno Mawɗo, ganndo Ceerno Ahmadu Tijjaani Faas, yo o jooɗo ɗoon janngina. Ɓesngu makko heewngu, so en mbiyaani fof, ko ɗoon njanngi, gila e ɓiɓɓe haa e taaniraaɓe. Ɓeen heednooɓe oon bannge pelliti waɗde jaaynde nginniri ɗuum Caafal. Oon sahaa tawi ko ɓe almudɓe janngatnooɓe Qur’aana. So ɓe ndoɓindiima kabaruuji nder e caggal leydi, ɓe mbinnda ɗum. Tammbaa woɗɗaani ɓe, ɓe njaha toon, tappee, keppee, ara, yimɓe kolliree. Caggal ɗuum, hooreejo maɓɓe Ceerno Jalaalu Diine Bah gaynii toon jaŋde. O yahi Ndakaaru jokkoyde jaŋde tuubakiri ndii, o heɓi kadi fartaŋŋe yahde heen hay Duɗal Keblorgal Jaaynooɓe biyeteengal “ CESTI” (Centre d’Etudes Des Sciences Et Techniques De L’information), o heɓi toon seedanfaagu jaayndiyanke. Ɗuum ko hedde 1992. O jokki golle ndeen jaaynde. Caafal waɗiino yaakaare sabu omo joginoo jot mum. Fiɓnde ndee kam o meeɗaa seertude e mum. Ko noon ne kadi binndugol defte. E oon tuma lakhdari Pulaar arii, 40 hadiis, Tijjaaniyya e Batuuji sunna, e deftere nde nganndu-ɗaa ina jeyaa e defte caaktuɗe ko o yahatnoo koo, hono Anndu Diine Maa. Ɗeen golle fof ko e innde goomu Caafal. Caggal ɗuum alhaali ari kadi, golle tonngii ko juuti, koye keewɗe noon ndewdaama e golle hee. Haa 2008 faafi seeɗa, fedde ndee e juuɗe kadi sukaaɓe woɗɓe, nde arti e sifaa dartinde. Jaaynde yalti na inniraa ɗerewol Caafal. Defte ɗee ngoni e muulteede, karalle kese ɗee keƴi heen. Gila ndeen sahaa fof, Caafel naange ngel lewña seeɗa, kadi ruulde ara hippoo e maggel. Kono nde tawnoo darnde ndee nani ɗoo, pellital ngal nani ɗoo, ko ɗuum waɗi na jokki tan. Caafal noon jokkirii kadi golle mum goomu jaŋde fedde sukaaɓe yarlitiniiɓe jannginde Madiina Gunaasnaaɓe. Ndeen fedde reɓii haa caggal wuro Ɓunndu ferlo, jooni nii yettiima Fuuta dartaaki. Hay sinno doole ngalaa, pellital e ɗaɗol tiiɗngol nani ɗoo tammbii golle ɗee. Yaajirii noon ko e innde wiyateende Duɗe Anndu Diine Maa, e huufireede fedde inniraande ndeen innde. E gardagol biyateeɗo Saada Baylo Sih. Duɗe 45 ina njannga oo sahaa. Ko ɓuri ɗuum na fadi jannginooɓe. Hannde oo caafal nana darii e duñde ndeen fayndaare. Duñira ɗum juuɗe kala ɗaminiiɗo won ko ganndal waylata e renndo men ngoo, jaakoriiɗo won ko ganndal saabotoo haa wooda ko sosti e renndo men ngoo. Ngoon junngo noon ko ngo weeɗanii koo ina toowi ! Kono enen renndo ngoo, en ndaɓɓiɗaani darɗe ! Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Diine : Kisal e nder jebbilaare 10 Kadi kadi Fulɓe, Pulaar, Pulaagu, Pulaaku, Fedde Ɓamtaare, Fooyre Ɓamtaare, Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Caggal Sherpa e Human Rights Watch, ko Amnesty International yontaa aybinde ngonka hakkeeji aadee e nder Muritani. Ɗuum feeñi ko e ciimtol ngonka hakkeeji aadee e winndere ndee, caaktangol e lewru mars 2018. Huunde e... Bookara Alfaa Bah, ruttima e Joomi men ñalnde alarba 11 abriil 2018. Eɗen mbaawi wiyde hankadi ɓe ngasii. Ɓe, ko ɓeen sosnooɓe Muritani, mbaɗti ɗum leydi, leydi ngalɗirndi keeweendi eddaaji leƴƴi e pine, ganniyinooɗi wuurdude... Sukaaɓe Tulde Dubaango njaɓɓiima Alhajji Baaba Maal ñalnde 23 e 24 marse (mbooy) 2018 e nder Tulde Dubaango ngam yuɓɓinde kiirɗeeli pinal. Jamma gadano oo waɗaa ko e teddungal biyeteeɗo Abdullaay Aali Caam, jeyaaɗo... E maayirɗe ndeeɗoo hitaande 2018 faade hitaande 2019, woote keewɗe ina tijjaa. Ɓurɗe fooɗtude hakkillaaji ɗee, ko woote gardagol leydi e hitaande 2019. Ko ɗum waɗi, gila e hooreejo leydi oo, haa e partiiji... Jaaynde Forbes yaltinii doggol yimɓe ɓurɓe alɗude e winndere ndee, hono no heewi waɗde hitaande kala nii. Debbo ɓurɗo heewde jawdi ari ko 16ɓo e doggol hee. Njoyo ɓurɓe heewde jawdi ko ɓeeɗoo : Jeff Bezos... Ko adii hitaande 1979 ƴiiwoonde jam-yamre feŋiino e nder nganndi Muritani. Ɗamaawu heewi, yaakaare mawni. Tinaaka maataaka, haa kenal mbooy wutti nde ɗaminanooka, nde haanaani, duule carii. Ko e ngaan sahnga kadi ɓiraɗam fenndanoo,... Kabaaru oo ummorii en ko e winndannde lowre enternet wiyeteende « Mauriweb » saaktaande ñalnde 10 abriil 2018. Kabaaru oo ko haala e nate ceedtotooɗe kaan haala. Huɓeere ɓurnde mawnude e Nuwaasoot, mahaande ɗo... Ko kanko gooto wonnoo kanndidaa e gardagol leydi Siin ndii. To Siin noon, ko depiteeji toɗɗotoo hooreejo leydi. Ɗiin depiteeji ngooti ñalnde 17 marse 2018 ɓennuɗo oo. Denndaangal 3 000 depitee jeyaaɗi e Mooɓondiral ɓesnguweewal... Waɗiino jamanuuji, hedde 1987, diɗɗal sanɗaaji janngatnooɗi e duɗe Qur’aana ceertuɗe, sukaaɓe rentuɓe njiidi miijo, kawriti e yiɗde rentude, caggal won ko njanngi, wooda ko ngummanii. Ngaal diɗɗal, hedde yimɓe 18 mbaɗi fedde, nginniri... “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Kono Ko Dare no Ko? (Fuji TV, 1986) haha so ngam. « Maa touko » i SO O »o *r so Fedde, Erick Fedde, E. Related to: A Dow, 29Darcy Dow, 51T Dow, 29Travon Dow, 28 Related to: Frank Dow, 89Frank Dow, 81Isabelle Dow, 29Virginia Dow, 89 ... yoo alla yurmomo yaafoomo ko ?um woni e aduna,denndaangal juul?o e denndaangal senegaal naajo haa tee?ti e tijjaani ya?koo?e na nduwanee e ndee?oo ustaare, emes, ?e oo ko?to] Tags: adit hino, antiko-hino, beli-hino, hino, hmsi SO NO O NO NO E Colftal ngaanndi, ena anndaa, jeyaa e ko É“uri hannde waawde tiiÉ—tinde jaÅ‹de e miijo e pulaar, foti ko ciifti, tinndi walla gaanti. Kono haa jooni to baÅ‹nge binndol ena Å‹akka ko addanta fulÉ“e É—oofde jubbi mum'en Alla e saÉ—eende! Ko É—um waÉ—i Pulaagu.com ena addano-en sahaa kala ko ena gaannta, ena aanna hakkillaaji men, ngati ko ena hawjina gilÉ—i ko'e men! Tigilde ndee hannde ko LihduÉ“e nde inniraa sabu maÉ“É“e mammude e ñaamde, haa teeÅ‹ti e ko É“e É“uri yiÉ—de koo, mi yejjitii nih no wiyetee! Hol no tigilde ndee jiiÉ“tortee? Ena weeÉ“i, ena saÉ—ti so tawii ko yiÉ—de kadi É“eydaade aannude on! WaÉ—i nde weeÉ“de ko kelmeendi ñalnde kala. Ko geÉ—e É—e nganndu-É—en, ngoow-É—en sabu ko e nguurndam men woni. ÆŠum ko ñaamateeri walla kala ko ena goñja walla ena waÆ´Æ´a e barmeeji men. MiÉ—o anndi SohsohÉ“e puÉ—É—iima summbude Alla e hakkillaaji maÉ“É“e É—ii soomdeede e ñaamde! Kono ngaree gaay mi haalana-on: wonaa ko ranwi fof muuÉ—ee! Tigilde ndee naamnii ko miijtaare seeÉ“nde e teeyre sabu ciforÉ—e É—ee ena njoopoo geÉ—e keewÉ—e hay so eÉ—en nganndi ko geÉ—e ñaameteeÉ—e. Ngati so wona muddiÉ—É“e wayÉ“e hono Haadii Aan walla Katante Leñol Kan, alaa doÅ‹koowo tan haa wona jiiÉ“tude tigilde ndee. ÆŠum noon konngol am heen ta ko njahree jamjam, mbaason haaÉ“de sabu miÉ—o heewi wiyde wonde "ganndal wayi ko hono ngesa faataato nih, ena waawi irde haa heewa kono mu asaani kala muuÉ—ataa". So on njiiÉ“tii tigilde ndee, hol no nganndirton feewii? En weeÉ“i. On ndoboto e uubre "Yuurnito" ngam Æ´ewde so konnguÉ—i mon É—ii kala njaÉ“aama. Kono nganndee on mbaawaa danndude golle mon e tigilde ndee e lowre ndee. Kala nde ngoppu-É—on tigilde ndee, njahÉ—on, so on ngartii maa puÉ—É—ito-É—on. Kono feere ena woodi ngam siiftorde kelme É—e naatnu-É—on É—ee. On nattoto hello ngoo: ndobo-É—ee e Tappirde mon "Imp.écr" so tappirde farayseere walla "Print Screen" so tawii ko tappire engeleere. Caggal É—um, udditee "Paint", njahon to dosu (menu) Edition>Coller (walla Paste) nde ndanndon: Fichier>Enregister (File>Save e engeleere). Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! ko golle 6uri haala seydi sarr ajaraama no feewi ellee ko min ngon.daa e wallu di maa en njokko ndir so geno haaji mbodo wii yoo alla sellin doo Mi salminii-ma kaaÉ—di salminaango. Kala beltotooÉ—o e jiintude tigilde ndee ena É“eydana-min softeende jokkude e É—ee golle. So Alla jaÉ“ii fayi ko yeeso. A jaaraama seydi saar nyamoowo nyebbe yo alla sellin doole hebbi ma hono ma en e lenyol fulbe yimbe ina teski ma nofeewi jokku golle Mi salminii-on etee miÉ—o yetta-on e jowe mon. Kono miÉ—o yiÉ—i kadi anndude É“aawo weltaare mon, hol ko paam-É—on e tigilde ndee? Mbar on njiiÉ“tii-nde walla? Hol caÉ—eele keÉ“-É—on e mayre? njogi taaje ke6aama laabi peraama dimaazi ka66aama sagataa6e suus6e darii6e dadii6e fondu6e kaso e kasanka lommbi koyze e alkabeeje 6e njootiimay keeceeje dimaazi seyi saar jam jam yidde ma e anniya ma e golle ma e ngol dimol e lexxi ko yoo 6amto ko zuum saabi hare ma jamma e ñalawma subaka ekikiize ngam yoo pulaar winnde tawa a haa6ata atampata ñande kala aza adda ko ina nafta leñol ngol ko zuum wazi ndee tigilde cagal nde tiggidmi nde hay cazeele goote mi dañaani heen sowonaa 6eydani kam ngartam sabu konde maayo ganndal so paan njogi za walla siwo a xoogat ngoppa maayo tawo hay dara ustaaki emum ceerno ibraahiima ko min mbiyat maa tan ko yaa jokku golle kadi paama ko mbazatako min nangi raani zum bolle puuyze sabu wonaa sara e amen nguura ko heewi sabu ngurndam ma ko nafoore pergite mba puujooje yaafuya za66aama kuzol usmaan gaajo mo gudduze nduyet6e A jaaraama goÉ—o. Haala maa ena yooÉ—i, ena weli. Golle ko yeeso tan payi ko heddii koo so nguurndam e cellal ena ñiiÉ“i e men. Ko weltaare tan woni ko woodi. Yoo Allah hebbin hono mon en. walla kala lewru sabu ko golle mawÉ—e kadi ko duttoÉ—e ganni men e miijo am palalteeje É—e Baaba en an maaki ko ɓe fuɗɗiiɓe yewtere fii ndonndi ndin: Kippoodi araniri ndin: Neene e baaba, e ɓiɓɓe ɓen, e ɓiɓɓe ɓiɓɓe ɓen ko wano non... Si wonaa tun ɓiɗɗo reedu si hino woodi o haɗay taaniraawo gorko e debbo. • Baaba en ko hon ɗun woni taaniraawo gorko e debbo? - Ko woni taaniraawo ko ɓiɗɗo ɓiɗɗo gorko maa ɓiɗɗo ɓiɗɗo suddiiɗo. - Ɓiɗɗo siɗɗo si tawii hino woodi e piyude e misal, o haɗay taaniraawo siɗɗo on(kotiraawo maa minñiraawo) ndonndi ndin ronata. Kippoodi tataɓiri ndin: Bappiraaɓe ɓen e kaawiraaɓe ɓen e yaayiraaɓe ɓen e neeniraaɓe ɓen, si tawii hay gooto e ɓe’e ɗo’o alaa ko ɓiɓɓe maɓɓe ɓen. Ɓe roniray no ɓe ɓuri ɓattondirde non, ɓaawo ɓiɓɓe ɓen ronataa-ɓiɓɓe bappiraaɓe ɓen e ɓiɓɓe kaawiraaɓe ɓen e ɓiɓɓe yaayiraaɓe ɓen e ɓiɓɓe neeniraaɓe ɓen-Hara bappiraawo on maa kaawiraawo on maa yaayiraawo on maa neeniraawo on hino woodi, si wonaa e nder alhaali gooto mo defte fighiha ɗen yewti fii mu’un. • Ko fii honɗun senndan ɗon ɓadondiraaɓe ɓen e gol ɗo’o laawol kippoodiiji, on senndaali ɓe e pecce ? Ko mi faala wi’ude ko fii hon ɗun wi’anɗon wonnde en sennday ɓadondiraaɓe ɓen e kippoodiiji, on wi’aali en sennday ɓe e pecce ? • Lanndal ma’a ngal hino himmi, ɗo’o ka ndonndi ɗo’o kippoodi woɗɗundi ronataa hara kippoodi ɓattiindi hino woodi, ko ɓe ardondirɓe kippoodi kippoodi. • Si tawii non mayɗo on alaa ɗi’i kippoodiiji ɗi yewtuɗon fii mu’un ɗo’o fow ? - On tuma ko bappiraaɓe baaba en makko e bappiraaɓe yumma makko e yaayiraaɓe maɓɓe kamɓe ɗiɗo e kaawiraaɓe maɓɓe e neeniraaɓe maɓɓe e ɓiɓɓe maɓɓe ɓen ronata mo. • Si tawii non ɓee ɗo’o alaa ? - Ko bappiraaɓe soro makko ɓen e bappiraaɓe pati makko ɓen e neeniraaɓe maɓɓe ɓen ronata, ɓaawo maɓɓe ko ɓiɓɓe maɓɓe ɓen ko ɓe juutiwoo sarti nde goongata e maɓɓe ɓadondiral mayɗo on, wattude e anndude wonnde ko ɓuruɗo ɓattaade woo ardintee. • On ɓannginanaali lan gorko on e suddiiɗo (resindirɓe ɓen) on ko e hommbo e kippoodiiji tati feƴƴuɗi ɗin ɓe jeyaa ? - Kammɓe ɓe ronay e ley sartiiji feereeji, wonaaɓe yaltuɓe e nder ɗin kippodeeji, ko woni ɓe roniday e majji ɗi fow. • Awa jooni yo mi lanndo on taho fii ndonndi kippoodi araniri ndin, ɓaawo ɗun mi lanndoo on fii ɗiɗaɓiri ndin e tataɓiri ndin. - Ɓe ronay jawdi makko ndin fow. • Si tawii non ko ɓiɗɗo gooto gorko maa suddiiɗo o mari ? - O rona jawdi ndin fow. • Si tawii non ko worɓe tun maa ko suddiiɓe tun. Ɓe sennday jawdi ndin hakkunde maɓɓe e feero kewal. - Gorko on ƴettay yeru geɓal suddiiɓe ɗiɗo. • Ennee ɓiɗɗo hino innee gorko e suddiiɗo fow, kaa ko gorko tun wano yimɓe ɓen wi’irta non ? - Hino wi’ee ɓe ɗiɗo non, ko konngol joomiraaɗo tedduɗo on ka nder deftere makko teddunde : {Allaahu on hino wasiyoo on ka nder ɓiɓɓe mo’on waɗangol gorko on wano geɓal suddiiɓe ɗiɗo}. • Si tawii non maayuɗo on maaraa ɓattiiɓe e kippoodi araniri ndin si wonaa baaba en makko e yumma makko, hara gooto e maɓɓe hino wuuri gooto e maɓɓe maayii ? - Wuuruɗo on ronay jawdi ndin fow. • Si tawii non neene on e baaba on hino wuuri ɓe fow, hara mayɗo on alaa siɓɓe ? - Baabiraawo on ƴettay tataɓe ɗiɗi jawdi ndin, neeniraawo on ƴetta tataɓal heddii ngal ngal. • Si tawii neene on e baaba on hino wuuri hara mayɗo on ko jiwo gooto acci, hara o maraa banndiraaɓe ? - Haray jowaɓal jawdi ndin ko baabiraawo on, jowaɓal go’o neeniraawo on e jowaɓe tati jiwo on. • Si tawii non gooto e mawɓe mayɗo on hawtondirii e ɓiɓɓe makko worɓe e rewɓe. - Haray jeegaɓal jawdi ndin ko neene on maa baaba on jeyi, luttundi ndin senndanee ɓiɓɓe ɓen wano ngal ƴi’al ɗo’o (hino woodani gorko on yeru geɓal suddiiɓe ɗiɗo). • Si tawii mayɗo on ko siɗɗo gooto mari gorko maa suddiiɗo ? Jawdi ndin ko wooduɗo e maɓɓe woo jeyi ndi fow. • Si tawii himo mari siɓɓe ɗuuɗuɓe immorde e baaba en makko e yumma makko ? • Moƴƴii, bappa e yaaye ko e kippoodi tataɓiri ndin jeyaa-wonaa non woniri ? - Eyyo, kaawu e neeniraawo kadi ko non woniri. - Jawdi ndin fow ko bappiraawo on maa yaayiraawo on jeyi. Si tawii bappa maa yaaye hawtondiranii mayɗo on maa ko ɓuri wonndude e kaawiraawo maa neeniraawo maa ko ɓuri ? - Ɓeyngu hino mari ñaawoore hertiinde ka nder ndonndi yoga e piiji ɗi moodibbo on acci sonnaajo ronataaɗi few. Wonaa e nder ko gorko on acci kon wonaa coggu mu’un, wano leydi e mbaadi huuɓundi wano leydi suudu ndun maa leydi remaandi e piyude misal e ko wonaa ɗun kala leydi tawundi ko gorko on jeyi ndi sonnaajo maraa geɓal e mayri wonaa e mayri wonaa e coggu mayri on. Yoga e jawle o alaa haggee e majje tigi, ko woni tun himo mari geɓal makko ngal ko e coggu majje on ɗun le koka nder leɗɗe maa remuruuji e ka cuuɗi, sonnaajo on hino mari geɓal mu’un ngal e nder coggu ɗen jawle ɗon-ñannde njoddi majje on jonna-ɓaawo sennbingol e laawol anndaangol ka semmbinay ɓe ɓen, daganaaki ronooɓe ɓen fow huutorgol e nder ko ɓeyngu (maayuɗo’on) ronata kon hay si tawii geɓal makko ngal ko e nder cuggu mu’un on woni si wonaa ɓaawo ɗaɓɓirgol mo duŋayee. • Si tawii non wonaa leyɗe ɗen e cuuɗi ɗin e leɗɗe ɗen e remuruuji ɗin e ko gorko on acci kon ? - Eyyo hino rona, ko ɓeyngu makko acci kon fow foti ko eggay ɗun maa wonaa leydi maa jawdi maa leɗɗe maa cuuɗi e ko wonaa ɗun. • Si tawii non suddiiɗo on maayii hara moodi makko hino wuuri hara o maranaa gorko on ɓiɗɗo o maraa kadi ɓiɗɗo nokku go’o ? • Si tawii non en yiltindirii lanndal ngal... en wi’ii si tawii gorko maayii hara o maraa ɓiɗɗo hara ɓeyngu makko hino wuuri. Ko hon ɗun o ronata moodi makko ? - Haray sonnaajo on ko nayaɓal jawdi ndin ronata ko heddii e maryi kon ronooɓe luttuɓe ɓen. • Si tawii non himo mari ɓiɗɗo foti ko e on ɗon sonnaajo maa ko e goɗɗo go’o ? - Haray sonnaajo on hino mari jeetataɓal jawdi ndin heddiindi ndin ko ronooɓe ɓen fow jeyi. Baaba en an maaki hino ton lannde go’o fii ndonndi si tawii a faalaama ɓeydaade e ɗun hiɗa waawi yiltaade ka defte fihgiha mawɗe. Si wonaa tun mi yewtete ka lannoode yewtere me’en ɗo’o piiji: 1-Piiji jonnete ɓiɗɗo afo mayɗo on: Deftere makko Alhgur’aana nden, hurundaare makko nden, kaafa makko kan, conci makko ɗin, foti hari o wattike ɗi kaa o wattaaki ɗi, maa hari himo eɓɓi wattagol ɗi, si tawii alghur’aanaaje ɗen hino ɗuuɗi maa kurunndaaje ɗen maa kaafaaje ɗen [haray hino waɗɗii ɓiɗɗo afo (gorko) on nde o faamondirta e ronooɓe luttuɓe ɓen, ko wano non jogoranji makko hare ɗin wano finkaari maa labbooru maa ko nanndi e ɗun immorde e aalaaji hare. 2-Waruɗo ronataa waraaɗo, si tawii warugol ngol ko e hoore tewaare e tooñe, si tawii non warugol ngol ko faljere o ronay ko oya acci kon. Ka varuꞌ vakomanih no e toaꞌ oeteꞌ to tötö en. NO O SO SO E E S Ko’on sendo, Ko’on kwiyo O (JiOJ O Oioa K) o 00 • OOOiuiO “Tawa-tawa ka pa!” SI NO SI NO Non So FoF: Ratdicksucknut! 14.6) .i ko'e lebna lei rectu ko'a Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Ko fadetenoo gila ko ɓooyi, ko hoyɗetenoo jamma e ñalawma, ko heppanoo no toɓo adanngo, arii ɗoo, haa yettii ɗoo: ko hannde kikiiɗe, sahnga njamndi 17:30 kawgel ngenndiije Afrik 26bel hurmata to Akaraa, laamorgu Ganaa. Ooɗoo sahaa mo jaŋngaton ndee winndannde, diŋiral Djan Sports udditii damule mum ngam jaɓɓaade ujunnaaji, ujunnaaji yeeɓooɓe. Uddital ngal ena tijjaa ko jooɗngal jogori wonde, sabu ko pine e cosaan Afrik ɓe njogori hollirde e dille udditirɗe kawgel ngel, hade kawral ngal fuɗɗaade. Gine e Ganaa so kurminii, ndaw ko haani! Ko kawral kuɓɓungal njogorɗen seedaade. Ganaa ko leydi njontaandi e baŋnge fuku sabu maɓɓe nawde raay laabi keewɗi. Kadi Ganaa yuɓɓini hikka kawgel ngel; ɓiɓɓe leydi ndii kala nana ndadii ngam semmbinde fettoɓe maɓɓe. Gine, to baŋnge mum, wonaa arooɓe ɗaanaade sabu ko kamɓe ngoni diɗɗal tataɓal ɓurgal moƴƴude e Afik e hitaande ɓennunde ndee. Hakkunde Pascal Feindouno, Ismael Bangoura e woɗɓe, Ganaa yoo tin golle ngonaa jogorɗe weeɓde! Hikka Ganaa daranii ko "host and win", woni "njaɓɓo-ɗen, jawen". Ko ngal kawral gadanal woni ɓurngal tiiɗde sabu so ɓe kawaama, ko faayre mawnde jolanta mammuɓe leydi ndii. Hakkunde maɓɓe e gine kawre nay mbaɗiino e kawkon ɓennukon. Ganaa nawii raay laabi ɗiɗi, Gine gootol, ko heddii ko joɓɓi dawaaɗi. Jooni noon, mawɗo men Sempal Tuuraas (haaliyaŋke rajo mawɗo Muritani) wiyatnoo e nguurdam mum: "yaajanntaa-en so wonaa" Gine e Ganaa naata diŋiral ngal, pooɓne ɗee puɗɗoo! Ngabboɗ-ɗee dow! Mawɓe kawral ngal: Njiy-mi ko Ganaa 2 - Gine 1 (Gine adotoo dañde ngaari! kono ko no ichibu to 4tko gine. 4uy«5f derdsioms. To renndo teeru Wurosoogi, caggal nde waɗii daawal juutngal ŋakkere ndiyam, wonnoo caɗeele mum ko ŋakkere kaɓirɗe timmuɗe. E nder lewru Noowaamburu nduuɗoo ndu ngonɗen Wurosooginaaɓe ngoni ko e caɗeele ndiyam, nde wonnoo ina waɗi faktiraaji ɗi njoɓanooka, e darnde ardiiɓe nokku o ndariima haa ɗeen caɗeele puɗɗiima safraade. Tuma nde jooɗnde adaniire jooɗdaa e wiyeteeɓe OFOR ngam jogtaade ndiyam ɗam, jaɓɓal Meer Wurosoogi hono Meeter Muusaa Bookar Caam ngam geɗe ndiyam waawa yahrude no haanirta, gila e kisnal timmungal ngam fayde e ɓesngu Wurosoogi to bannge faggudu. Hannde ɗeen caɗeele njahrii no haanirta. Ɓe mbaɗii batu kuuɓtodinngu baylugol yiilirde to bannge goomu kisnal ndiyam. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE Ndee yewtere hino yewta ko woni SUNNA; e ko ari fii yamirgol ñentingol SUNNA, e waɗɗagol ñentingol SUNNA, e rentingol e Bid’A kartal o macceer ko pirtangal e (2) MV-05 Laamu (Fonadhoo) ✨makko✨ ( @usamakko ) »O, NO ¼º±³±N ING²±¹´² ´ ºN´ Kelle e fedde "Faransi" Senegal Senegal (12) yo yo I am on 15 WI 2 to WI 3 JC20 Hino 40.8 ● ● ● ● _ Hino Glencoe Fulah (Pular, Pulaar, Fulfulde) 0 == F o W == « o oo oo < Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Gooto keddinooɗo e sosnooɓe Muritani yahii. O luulndinooma laamu ko juuti, hade makko woppude politik. Omo jeyanoo e sosnooɓe Muritani, mo bone kewkewe 1966 nawornoo. Min ndañii fartaŋŋe ɓadaade mo, gollondirde e makko e les, woodi sirluuji jowitiiɗi e wiɗtooji amen e nguurndam makko ɗi o resndi min, kam. Hol ko yimɓe nganndi tigi rigi e ooɗoo seede mawɗo daartol Muritani ? Maamuudu Sammba Booli Bah jibinaa ko 8 saawiyee 1920. O fuɗɗorii jaŋde ko Kayhayɗi, jaŋde makko hakkundeere ndee o waɗi ɗum ko to Ekkol Blanchot to Ndar, hade makko naatde Ekkol Kebloowo Jannginooɓe (Instituteurs) Sebikotaan to Senegaal. Kono o jannginaani, sibu ɗoon e ɗoon o naatnaa konu koloñaal kanko e sehil makko mo o meeɗaa seertude hono porfesoor Hasan Sek (gonɗo kalifu e cili keewɗi e laamu sosiyaalist en). Ko heen o woni haa 1946. Cehilaagal maɓɓe ngal noon fuɗɗii ko nde ɓe njanngata ekkol Blanchot. Ko o neɗɗo koosɗo, mo nganndu-ɗaa ko peranɗo hoore mum laawol wonande darnde maantinde jogori daraade e nder ngurrndam leydi mum. Nde wolde adunaaare ndee joofi, o arti Ndakaaru, ɗo guwarnama Afrik hirnaange jooɗinoo, o waɗaa e nder njuɓɓudi koloñaal hee, jaggal to kabine Komiseer Toowɗo, caggal ɗum to Meeri Ndakaaru, hade makko fekteede to ardorde Kaalisaaji to Ndar. Ngool pektugol noon deɓi waade ko no lesɗitingol ngol geɗe daartol paamninoyta en. Ina moƴƴi yuurniteede tigi-rigi ngam faamde darnde makko e golle makko jogorɗe arde. Eɗen cifoo noon huunde e darnde makko. O suɓii ngenndi makko tawi omo woni e luulndo : 1948-1957 Gartal makko hawri ko e cosgol Muritani : toɗɗagol jooɗantooɗo Muritani e Suudu sarɗi Farayse. Ko ɗum addani mo naatde ‘’fedde meeɗnooɓe wonde elewaaji ekkolaaji koloñaal’’, ko heewi heen ummorii ko to William Ponty, tawi kam en fof kadi ko daande maayo njeyaa, rewo e worgo, ngam « wuurtinde enɗam ». Ko ɗoo o naatiri politik, tawi kadi ko e luulndo. E jaati, nde o woni tergal Dental Kuɓtodinngal Jibinannde Daande Maayo (Union Générale des Originaires de la Vallée du Fleuve) hono UGOVAF, omo jeyaa e addanɓe fedde ndee, tuggi 1947, daranaade nafooje ɓaleeɓe Muritani. Ɗum waɗi goomuuji ɗiɗi feeñde e kesɗitingol ardorde fedde ndee e hitaande 1948, tawi won heen ko « jogorɓe wontoyde muritaninaaɓe », wattinɓe yaltude fedde ndee, cosi fedde woɗnde wiyeteende ‘’Entente Mauritanienne’’ (Nanondiral Muritani). Kanko e Sammba Ganndega, mo o yaltidi UGOVAF, o naatdi e goomu muritaninaaɓe (Njawaar Saar, Jeeri Sidibe, Dey wul Siidi Baaba…), ɓe cosi, e 1950 ‘’Entente Mauritanienne’’, ɓe ngardini ɗum Horma wum Baabana. Ooɗoo parti, mo koloñaal horsinaano, tawtoraama woote toɗɗagol depiteeji e lewru suwee 1951 e saawiyee 1956. O fooɗondirtunoo ndeen ko e ‘’Union Progressiste mauritanienne (UPM)’’ mo Siidi el Muttaar Njaay, mo Muttaar wul Daddaa lomtii e ballal koloñaal. Sikke alaano heen, ‘’Entente’’ ɓelsat ɗeen woote. Caggal nde Horma wul Baabana hawaa e woote 1956 ɗee, o yalti Entente, o hucci Maruk, o wonti e wallitde miijooji parti maruknaajo biyeteeɗo Istiqlaal kam e miijooji laamu Maruk teeɗaninoongu heɓtude bannge e Muritani. Maamuudu Sammba Booli yalti Entente, sosi ‘’Bloc Démocratique du Gorgol’’ -(BDG) – (Ɓooɗde Demokariisi Gorgol) to Kayhayɗi e hitaande 1956. Humpito makko e laamu e parlamaan Ko e ngalɗoo Mooɓondiral ɓe mbaɗani Muritani Doosɗe ganndiraaɗe doosɗe 22 marse 1959, kam e guwarnama ɗiɗmo (baɗɗo terɗe 10). O halfinanoo e oon guwarnama ko ko faati e teeru e koɗki, o sawndondiri toon e Aamadu Jaaje Sammba Joom Bah, ɓaleejo bajjo jeyanooɗo e Diiso Guwarnama (Conseil de Gouvernement) mo terɗe 5, toŋtunooɗo mo : Nii woni yolnde nde naatnugol Dey wul Siidi Baaba, jaltunooɗo Entente Mauritanienne, e Diiso Guwarnama hee, lomtinaama haa timmi. Ɗum fof e waade noon, Dey wul Siidi Baaba wattini ko tawtoyde Horma wul Baabana to Maruk. O wontoyi toon Hooreejo Asaambele Ngenndi Maruk. Yolnde bettunde e nder darnde makko politik : 1966 Nii woni, e hitaande 1963, capanɗe keewɗe jagge ɓaleeɓe ɓe mbeltanooki e Mooɓondiral Eeleega, rentunooɓe nder fedde Union Générale des Originaires de la Mauritanie du Sud (UGOMS) woni Dental Kuɓtodinngal Jibinannde Worgo Muritani, mbinndi kaayit, totti ɗum Muttaar wul Daddaa hooreejo Dowla, ina ɓiya heen : « Minen ɓaleeɓe Muritani, amin mbasiyoo Mooɓondiral ngal e Parlemaan oo e Hooreejo dowla oo, nde ƴeewtotoo jooni jooni juɓɓule dowla oo, ngam waɗtude juɓɓule Federaal ngam jaabtaade yiɗde ɓesngu nguu ». Caggal UGOMS, jagge 19 ɓaleeɓe mbinndi, cari kaayit ganndiraaɗo Manifeste des 19 (ina heen koreeji makko) ɗo ɓe kollitta yawre maɓɓe geɗal leñol maɓɓe rokkaa e laamu hee, hono no UGOMS waɗnoo nii, ɓe njeertini, ɓe ɗaɓɓi peccitagol ɓurngol nuunɗude laamu nguu. Jaltugol oon manifeste jibini wolde hakkunde ɓesngu. Maamuudu Sammba Booli felliti yahde to Muttaar wul Daddaa ngam wasiyaade ɗum nde teskotoo kulhuli jagge ɓaleeɓe ɓee kolliti ɗii. Kono Muttaar wul Daddaa, ina tuumi mo wondude to les, e winnduɓe kaayit oo, tee yejjitaani miijooji e darnde makko ndeen e luulndagol, kam e yiɗde mo cosgol Dental, itti mo hooreejo asaambele ngenndi, fekti mo Singiti yo o won toon mawɗo tunndu (chef division), les njiimaandi neɗɗo mo o foti jannginde e heblude. Hakkunde haala e kaandugol … Kala nde haala cosgol Muritani walla mooɓondiral Eeleega kaalaa, innde Maamuudu Samba Booli haalete heen. Fuutankooɓe walla ɓaleeɓe fof nii, mettinɓe no feewi e ngonka mum en e leydi ndii, ina keewi fawtude bone ɗee fof e makko, sibu, e wiyde mum en « ko kanko salii jaɓde ardaade leydi ndii oon sahaa ». Tawi ko goonga, ɗuum woodaani. Ina jojji noon ndutto-ɗen e daartol ngam waawde faamde no moƴƴi ƴoƴe kuutoraaɗe ngam joñde mo kam e haalaluuji kaaleteeɗi heen ɗii. Nafooje e jamfaaji ɗe ɗum jibini, kuutorteeɗi ngam hoonaade nder Muritani, leydi ndi suwaa tawo tiiɗde, ngonaa sara e ɗuum kadi. Ko waawnoo heen wonde fof, Maamuudu Sammba Booli fotaani walla waawaa tuumeede ŋakkeende ngenndiyankaagal, sibu nde kabaaru siyani mo wonde Horma wul Baabana jamfiima, o waɗaani hannde haa janngo, o wiyi oon gonnooɗo jahdiiɗo makko, wonde ɓe mbaawaa jokkude e wallitde ɗum so tawii fellitii yantoyde e Maruk ngam haɗde ndimaagu Muritani. Ko noon tan nii waawnoo wayde, sibu gila e kitaale 1950, nde Muttaar wul Daddaa ɗaɓɓi yiyndirde e Maamuudu Sammba Booli to Ndar, battane « baaba ngenndi » nganndaama gila ndeen. E fawaade e ko o seedtii, geɗe goɗɗe ina ngaddana en faamde no moƴƴi hol ko kewnoo nde o joñetee ndee. Ko waawnoo heen wonde fof nii, laamu koloñaal ko ko suɓinoo neɗɗo mum, so Muttaar wul Daddaa, tee ñaawaa ko alaa baawɗo heɓde laamu so wonaa oon. Nde tawnoo Maamuudu Sammba Booli juutii balɗe, tee jaɓaani haalde, ɗum wayti hankadi no daarol nii. En puɗɗiima etaade ɓallaade mo gila 1985, njokkir-ɗen e makko e mbaadi ngoɗndi caggal nde ndaay-ɗen. Abdarahmaani Ngayde ganndiraaɗo Basel, gooto e wallifiiɓe ndee winndannde, e fawaade e ɗaɓɓaande teeŋtunde porfeseer Abdullaay Baccili, fuɗɗinooma jokkondirde e makko e lewru suwee 2008. Geɗe ɗe njeyaaka e teyaaɗe men ndartini ɗeen jokkondire, geɗe goɗɗe leeltini bayyingol majje. Ooɗoo seede mawɗo, yaltiino e deƴƴere mum laawol goɗngol e hitaande 2010 nde Muritani mawninta hitaande mum 50ɓiire. Nguun « seedanfaagu » mbinndaangu maa bayyine ko neeɓaani… O huniima tee o ruttotaako, waɗde ngaal gollal daartol ngal daartiyankooɓe men hannde poti ummanaade ko yaaccii. Faandaare ndee ko yaltinde deftere feeñninoore jokkondire baɗdanooɗe, e hooreejo gadano suudu sarɗi Muritani. Oo sofaa mo tampataa haɓaama kaaɗdi doole mum ngam haɗde taccingol galleeji keewɗi e hitaande 1989. O dariima haa heewɓe woɗɓe ndokkitaa jawɗeele mum en teettanooɗe. Ɗii keewuuji muusi mo, haa ko ɗum jarani mo, e ndeen hitaande wootere, yahdude e yimɓe woɗɓe, ko wayi no Abuubakri Kaaliidu Bah e Baaba Galle Woon, e nder diiwaan Afrik hirnaange oo ngam etaade dartinde oo musiiba bonɗo. Ɓe ndañii hakkille wallinoraade min, minen e musiɗɓe woɗɓe forsanooɓe uujde caggal leydi. Ɗum noon ko gooto e seedeeji cakkitiiɗi, tawanooɗi mahngo Muritani, dewɗo laabi ɗi ngaadoraaka, wirnii ɗoo. Innde makko e golle makko – no inɗe e golle fuɗɗunooɓe Muritani ɓee fof nii – ina kaandi e saakteede, e hisneede. E nder ɗuum, ina moƴƴi nde sukaaɓe ɓee njokkondirta e jeyanooɓe e maɓɓe, wuurɓe haa hannde, waawɓe seedtaade nguurndam yimɓe mawɓe, jaambareeɓe, darinooɓe darnde tiiɗnde, kono ɓe nganndaaka. Maamuudu Sammba Booli ko e ɓeen jeyaa. O yahii caggal nde o tacci teeminannde no woorunoo, o yahdii e ganndal makko e teskuyaaji makko ɗi nafoore mum en alaa ɗo kaaɗi. Hannde, haala makko ka Abdarahmaan Ngayde ƴettunoo maa naftore e no waawi aaɓnoraade kala, tawa ko e ɗooftaade yiɗde biɗtoowo oo, ngam siftorde oo ngenndiyanke mo daartol Muritani foti mawinde. To bannge maaɗe, ina waɗɗii gardiiɗo Communauté Urbaine Nuwaasoot, e ballondiral e laamu nguu, innirde mo gootol e laabi wuro ngoo, no Muttaar wul Daddaa waɗaniraa nii. Ko huunde nde oo ngenndiyanke mawɗo, gooto e sosɓe Muritani, haandi. Wuurtinde denndaangal yimɓe mawɓe maantinɓe e nguurndam leydi ndii, ko huunde nde ɓe kaandi, mbele kadi yimɓe fof ina ngannda ɓe. Yo Alla ɓuuɓnu ƴiye makko, naatna mo aljanna. Aamiin. Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko weli haa mettita…” Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) En ngardiino e daartol Ɓunndu Kummba, jatti Fadduɓe, diiri Girooɓe, bannaandu Buubu Maalik Sih haa e garal Fadduɓe e nder nokku oo. E ngolɗoo laawol, njokkanten banndiraaɓe ko no Girooɓe ngardi, ɓe tawi e nokku oo e no ngondiri e ɓeen. Nde Fadduɓe koɗi e leydi ndii fotde duuɓi capanɗe jeetati (80), Girooɓe ngari, ena ngummorii bannge Mali, to wiyetee Manndeŋ. Ɓeen ne ko ɓe laamotonooɓe ngonnoo toon. E dillere laamuuji Manndeŋ, kañumen ne, woodi e mumen ferɓe, ngari haa gaay e Ɓunndu. Adii arde ko biyeteeɗo Moodi Giro. Oon ko gorko ganndo wonnoo, ko jaambaaro kuɓɓuɗo e sahaa mum. Nde o feri Mandeŋ ndee o yettetenoo ko Berete, yettoode Giro ndee, o faggitii nde ko e Ɓunndu. Nde o naati leydi ndii, o jooɗinoo ko to wiyetenoo Girooɓe Mawnde, o yeñi ɗoon no feewi. Ngoon wuro heewiino faayiida hade maggo fusde. Ko kanngo ɓurnoo gure ɗee fof mawnude e diirde. E ooɗoo sahaa mo kaalaten ko ngo nattungo woodde kono nokku oo ena anndaa. Gure keewɗe koɗiino kono hannde oo ko ɗe nattuɗe woodde, teeŋti e gonnooɗe hakkunde wuro Seleŋ e Kaaƴe Ƴeew. Nde Girooɓe Mawnde fusi, Moodi Giro e ɓesngu mum payti ko Seleŋ. Ɓe tawi ɗoon ko subalɓe geygeyɓe ena ngummorii Fuuta Tooro e nokku ɗo wiyetee Horndolde e nder diiwaan Damga Senegaal. Subalɓe ɓee mbismii ɓe, teddini ɓe, ndokki ɓe gardagol wuro walla mbiyen joom-wuraagaal wuro ngoo, kamɓe Girooɓe arɓe ɓee. Tesko-ɗen wonde Seleŋ sosaa ko e hitaande 1450, caggal jibineede Annebi Iisaa. Adii daraade e nokku oo ko biyeteeɗo Makam Paate. O arnoo ƴeewde ko so tawii nokku oo ena jogori wonande ɓe ɓural e ɓamtaare. Makam Paate yahri ko to bannge ganndal ɓalewal paytungal e sifaaji koɗki. Ndeen o waali e nokku hee ngam ƴeewde sirlu mum, nde yahi haa jamma jenngi, Alla holli mo ɓure gonɗe e wuro ngoo. O fini, o habri koreeji makko ko o yiyi koo, o wiyi ɓe: “Ndaw wuro aaɓngo! So en koɗii ɗoo maa dille men nane e jookli ɗii nay fof. Maa aduna aroy, maa on njiyru gite mon arsuko ndeeɗoo tufnde. Nayi keewɗi maa njar ɗoo tawi ɗi ngiiwrata ko sahaal (rewo), ɗi paya ɓaleeri (worgo). So ɗi ngiiwtii kadi ɓaleeri, ɗi njara ɗoo, ɗi njaha”. Kono to bannge ciiñtugol, adii e nokku Seleŋ oo ko horndoldenaaj biyeteeɗo Sama, caggal nde Makam Paate holliti no tawri nokku oo. Nde Seleŋ siñtetenoo ndee, Maayel Fallemme ngel diwaano taabal. E oon sahaa kadi, gure ɓurnooɗe teskinde ko ɗeeɗoo: Debu sara Sendebu (Debuuji ko ɗiɗi: Debu Jaawɓe e Debu Fadduɓe), Sahre Fadduɓe, Tiyaabu, Gede, Godo e Ɓulel Ndiyaa. Ɗeeɗoo gure kecci garal Maalik Sih e Ɓunndu. Tesko-ɗen wonde wuro Seleŋ ngoo, mawniino, heewiino faayiida kono ngo fusi ko e hitaande 1933. Girooɓe, Siñcu Jooye, Wubbawol e huunde e galleeji Hootɓe (yetteteeɓe Hoot) to Beele njalti ko e maggo. E gure Ɓunndu, ena saɗi heen ngo nokkaani jeynge e Seleŋ, gila e laamɓe noon haa e yimɓe wellelɓe. Won nii galleeji kadi perɗi e Ɓunndu, payi nokkuuji goɗɗi. So en ndokkii yeruuji, galle Sammba Jaraaf Soh, joom-wuro Njiimɓe, iwdi mum woni hannde ko e nder leydi Mali. Galle Salli Ummu, joom-wuro Sahre Fadduɓe, ɓesngu mum yiytoytee ko to wiyetee Seegeela, haa hannde e nder leydi Mali. Ɗiiɗoo ko galle teskinnooɗi e nder Ɓunndu, ko jiidaa e galleeji daayooji ngam abbaade durngol jawdi walla ɗi caɗeele nguura e nguurndam nawi. Nde Girooɓe naati Ɓunndu, Fadduɓe ɓee mbismiima ɗumen, koɗdi e mumen koɗdigal moƴƴal haa njonngu tiiɗngu ari heen. Ngam tiiɗtinde nguun njonngu, ɓe ngoɗondirii geɗe keewɗe, deenaaɗe gila ndeen haa e ooɗoo ñalawma hannde. Hol no nguun njonngu ardunoo? ” ko e paayondiral ɓiɓɓe hakkunde debbo paddo e debbo gireejo. Ɗuum waɗnoo ko saatu demminaare. Debbo paddo oo e debbo gireejo oo njahdunoo ko goocol haako leɗɗe ko wayi soromtomo walla nayko. Gooto e maɓɓe fof ena wammbi ɓinngel. Nde ɓe ngari haa e nokku ɗo woocetee ɗoo, ɓe mbaabti ɓiɓɓe maɓɓe, ɓe lelni ɗumen e les lekki ngooti. Ɓe ngoni e woocde haa ɓe ngoɗɗi e nder dunndu hee, henndu mawndu betti ɓe, ɓe ndogtani cukalon kon. Ɓe tawi ekon ngoya, ekon tallondira. Gooto e maɓɓe fof, yettii, sajjitii ɓinngel, ƴeewtaaki, fiyi e dow keeci, happani wuro. Nde faayre e fitina kuultunoo, gooto e maɓɓe fof sikkitii ɓiɗɗo mo nawi oo caggal nde muynini ɗum haa haari. Nde haala kaa yaltoyi e nder wuro ngoo, batu noddaa, mawɓe e sukaaɓe, fiɓnde njonngu fiɓaa hakkunde Girooɓe e Fadduɓe. Gila ndeen ko memi, memo ”. Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 to Fket^nde, praUxere. to GbY, O^/t^^MTtf o«mA)«. «2 O m O tn O MLWW3 - Milwaukee, WI 72 mi 43 min ENE 6 G 6 49°F 6.Ko Ko Mo (I Love You So) 10. Kadi Kadi Jobbitoore leydi: Ƴellitaare, Jam, Yaajeende Gammbi (en. Gambia) ko leydi tokoosiri lommbiindi e nder Senegaal, to hiirnaange Afirik. Mbertudi leydi ndin ko 11.295 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2013 yimɓe 1.882.450. Laamorde (kapital) leydi Gammbi yo Bannjulu (en. Banjul). Hindi jeyaa e leyɗe CEDEAO (ECOWAS). 2 Leƴƴi e ɗemɗe E hitaande 1455, Portokeesuuɓe ɓen fuɗɗino joɗɗinde kontuwaaruuji e takko maayo Gammbi ngon, fii yuɓɓingol ngeeygu jiyaaɓe ɓaleeɓe. E hitaande 1723, Enngeleeɓe ɓen woni e soodude leyɗeele e nder Gammbi. Doy-doy, ɓe jooɗii e kaal leykal lommbiikal e nder Senegal, to Faransiiɓe ɓen jooɗinoo. Ɓen etii haa ronki riiwude Enngeleeɓe ɓen, ɓe siifidi e maɓɓe nanondiral 1889. Ittude 1894 Gammbi wonti leydi halfinaandi laamu Birtinkeʼen. Gammbi heɓti hoore mum e hitaande 1965, Dawda Kayraba Jaawara laatii hooreejo leydi arano on. E hitaande 1981, koninkeejo wiʼeteeɗo Kukoy Sammba faalaa liɓude laamu makko kono Senegal immini koninkooɓe mum, ɓen yahi Gammbi artiri Jaawara ka laamu. Ontuma Senegal e Gammbi hawtiti waɗi konfederasiyon Senegammbi (kawtital leyɗe ɗiɗi) kono ngal kawtital ronki ñiiɓude, ngal fogi 1989. Leƴƴi Gammbi ɗin seertaa e leƴƴi leyɗe takkiiɗe ɗon ɗen: Seɓɓe (Manndinkooɓe), Njolfuɓe, Fulɓe, Sarankulleeɓe, Jaakankeeɓe, Jolaaɓe. Ɗum e wonde ko enngeleere tun woni ɗemngal laawɗinaangal ngal, ko ɗee ɗoo ɗemɗe tati ɓuretee wowleede e leydi ndin: manndinkoore, njolfoore, pulaar. Fulɓe Gammbi, ko ɓuri heewde kon, ko Firdunkooɓe (Fulaadunaaɓe) kono Fulɓe Fuuta Jaloo kadi no heewi. Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! LaE nder laamu ngu Sileymaani Ndeene naajy darni e kikiiɗe aljumaa 01 Me, woodii ko teskini heen : Teskaama goodaangal jaagorɗe toowɗe hakke njeenayo. Jaagorɗo toowɗo e nder laamu ko oon mo laawol rooki siynude won geɗe tawa jokkondiri ko e mawɗo leydi rewaani e hooreejo jaagorɗe. 9 Karim Wade, jaagorɗo toowɗo, jaagorɗo ballondiral hakkunde leyɗeele, lelngo leydi jolngooji weeyo e lkaɓirɗe 15 Quaraysi Caam, jaagorɗo faggudu diƴƴe, awo, e jolngooji ndiyam 19 Ayda Mbooc,jaagorzo baylagol nguura e ko ummii e ndema Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Saada Njaay kam waɗaama hakkunde fulla e taande, walla mbi'en o weddaama e hunuko mbaroodi, subu teskeede golle mawɗe ina padi mo, sabu ɗanniyaŋkooɓe ɓee, ko saliiɓe mo haa yordi e laalagal, ɗanniyaŋkooɓe ɓee ndoŋkii nii faamde hol nafoore ngal jaagorgal , haa teeŋti noon s Saada Njaay e ho're mum, mo ganndu ɗaa nii wonaa korsuɗo hay e diwaan mum e leñol mum,ɗanniyaŋkooɓe ina padma hay huunde a nafataa min sabu alaa ko mbaawɗaa huutan de min so waonaa lorde min hay huunde min njiɗaa e ma, minen ko golle tan min nganndi wonaa e ɗaminaare min nguuri paamon ɗuum , min sokli ko goonga wonaa cemte. laamu kesu senegaal hollirii,wonde ardii6e leydi ndi ina tiidi koye ngam yidde yoo karim wad lomto baaba mum,pellital 6esngu e yidde nde feenynde nyande 22 marse2009,jamfaama. Karim rokkaama ministeer keewzo doole haa 6urti,kon 6esngu senegaal wazziingu cuusal e ngoonga,tammbiingu pellital,nuunzal e pinal maa hollu6e salaare mum huccude e oon jamfa,senegaal ko ndenndaandi woni republique ko wonaa laamu kamalenku hono royaume,mbiyen loppet, habbay,min ngalaa heeen e kala noon zo mbawzen wonde Ko woni goonga ko, ko enen havantoove potal zemze e lexxi kam, alaa ko nguu laamu addani en. wazaave zoon wiyateeve ko Fulve ve wonaa Saada njaay tan jaasi e mum en. Alaa e mavve kaaloowo haala gese men, walla haala pinal men, walla haala leyzeele men.Jiboo, Rahiimu,Kaaliidu, Saada e gaajel fof wonaa nafove men. wadda ne anndi tigi ko wazata ko. Ebo ngoppee wootande vee anyve lenyol, ve njivaa so wonaa vesnguuji mum en.Vee ve kaalda taa e mon hay zemngal Pulaar e nder Fuuta. Kan Lalpan min ko e; Naze kono yo ni umareta no ka Ko dental keewngal arnoo e takkusaan alet oo ngam duusde, duuso sakkitiingo Bano Mbaay, neene mum Aysata Taal Sal. O hawrii e lajal e oo alet subaka. dilloobe to politik, jaale diine ngarii gila to Rawda Saydu Nuuru haa to genaale Yoof.Laamu nguu neliino toon Aamadu Bah, kono kadi yiyaama toon ko wayi no Mansuur Kan en, Serin Mbay Caam, Jibo Kah ekn. E yamiroore Ceerno Madaani Taal, ko Rawaan Mbay ardii njuulu gooski kii. Muusaa Taal joom galle makko seedtiima o ari e mum ko e duubi makko 17, o wuurdii e makko 62 ndunngu, kono ko diine tan o teskii e makko. Banaa Mbaay teskaama wonde jokkoowo dentinoowo e nder kitaale 79 o wuuri. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE 10 MaxtillV Fow 7 ▷ ◀ ◁ ☀ ☁ ☂ ☃ ☄ ★ ☆ ☇ ☈ ☉ ☊ ☋ ☌ ☍ ☑ ☒☢ ☸ ☹ ☺ ☻ ☼ ☽ ☾ ♠ ♝ ♞♯♩♪♫♬♭♮ ☎ ☏ ☪ ♈ ♨ ºº ₪ ¤ 큐 « »™ ♂✿ ♥ の ↑ ↓ ← → ↖ ↗ ↙ ↘ ㊣ ◎ ○ ● ⊕ Kanjursockanjurmarg(e)mum-42 Govtclnybdra(e)mum-51 Stnrdvileparle(e)mum-57 Srrdjbngrandh(e)mum-59 Nagarkarrdandh(e)mum-69 Marolmaroshirdandh(e)mum-69 Ratanngrborivli(e)mum-66 Epldaftaryrdmalad(e)mum-97 Navgharrdmulund(e)mum-81 Pantngrpantngrgkpar(e)mum-75 a. Sabu-sabu 29- >FoW< ! Kapixaba ! S O SO SO O NO 5. Ko Ko Mo (I Love You So) Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Jaaynde ina wiyee Guinée360 yaltinii winndannde tiitoriinde « 10 ardiiɓe e fulo Facebook » Jaaynde Muritani wiyeteende CRIDEM ƴettiti ɗum e tiitoonde « E nder ɓeen 10, heen 4 ko Muritaninaaɓe ! ». Waɗde ko fartaŋŋe wonande Fooyre Ɓamtaare kam ne ƴettitde heen huunde ngam hollitde on holi ɓeen 10 e hol to golle ɗee njahrata e oo sahaa jooni. Ɓeen 10, ko ɓeeɗoo : Saajo Bah jeyaa ko Siyeraa Leyon. O janngi ko e duɗe Libaan e Hollande. Ko o neɗɗo daraniiɗo Pulaar ko ina ɓura duuɓi sappo. Ibraahiima Malal Saar ko Muritaninaajo puɗɗuɗo eɓɓaande firo ndee. Ko o ɓooyɗo no feewi e golle pulaar, o alaa ñaamdu, o alaa yardu, so wonaa Pulaar. Omo limtanee tafngo alkule Pulaar kuutortenooɗo ndeen, ko adii nde o tafata tappirde, e jeyeede e firɓe Mozilla-firefox, eko wonaa ɗuum tan. Kanko yiilata lowre internet pulaagu.com, wootere e lowe pulaar idiiɗe… Nayaɓo oo ko ɗaɓɓuɗo yo geɗe mum cuuɗe. Bookara Kan ko senegaalnaajo. O ɓooyii e daranaade Pulaar gila ko o cukalel. E nder ɗuum o woniino hooreejo Feede elewaaji fulɓe Liisee Limaamulaay to Ndakaaru (1994), hooreejo Fedde KAWRAL sanɗaaji haalpulaar en to duɗal jaaɓi-haaɗtirde “Gaston Berger” to Ndar (1996). Ko o yimiyanke, piroowo kadi… Tafsiir Balde ko sanɗa ginenaajo gonɗo to Maruk. Ko o daraniiɗo no feewi ɓamtaare ɗemngal Pulaar rewrude e karallaagal kesal, seede mum ko lowre internet pulaar wiyeteende misiide.net Hammadi Jah ganndiraaɗo Takiyullaah Jah, ko muritaninaajo karallo toowɗo ko faati e mbaylaandi. Yiɗde makko e Pulaar ine seedtini. Hammadi ina limtanee binndanɗe keewɗe ganndal (ganndal weeyo e karallaagal) tawi ko e pulaar ɗe o saaktata e bolog mo o yiilata to skyrock.com. Wonande ko ɓe ngollii haa oo sahaa e firo hee, ƴettiten no Facebook e hoore mum hollitiri ɗum e lowre mum ñalnde 24/12/2016, waktu 22ɓo e hojomaaji 28. Waɗi en teeŋtinde ñalngu nguu, ko geɗe ɗee ko baylotooɗe fawaade e coftal firooɓe ɓee…. Ciftinen tan en mbiyiino ko Pulaar woni ɗemngal 101-ɓiiwal Facebook, ɗemngal Afrik 6-ɓal naatde Facebook. Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Kiloohm (kO) Miliohm (mO) Ohm (O) E-vSntHAte. «. «. to winnow } to siltont. Mitsumeau no yo kono ai o On daala O newnii yo nge sujjoy 45 Avci Fikra _ Mo Ko Ko Kibris ko leydi e Yuroopu. ict, Ux O«o#fir(i, «Bift^enrob {u firfiifr .Sß^fof <« £atibe ^3, «rlteflef no»gorobif*e« Sttifyt 67. Äiiege 3«* 4tterrep «BlffenWofte« unb «&o_»e« rrfoBr«« «eirte Kala Kala Kalai E 51942 bes dow umah ko! Wi]? streng_;e he was out idrawe • & si\\]>])e to ];e wisdome /8e mo»«] noma ^e. Jā ka▫o ḏa▫i▫ā ma▫i▫ā parabẖ so▫e. __1__ rahā▫o.         E         YO E 9 E83 K109843 Ekn 465 heblaaɓe, 215 ɓen ko e-lasindotooɓe e innde Guinée vote 465 lasindotooɓe nafitorno ngon heblo waɗungo ka Bluezone kaluum, nder saare mawnde nden Konaakiri. No e ɓen e-lasindotooɓe woote, 215 jeyaaɓe e konti eɓɓo Guinée Vote ngon. E nder ɓalɗe ɗiɗi jokkondirɗe, hiɓe hebleede fii huutorgol hashtag #GuineeVote on ka Twitter, e fii naadirgol duttorɗe (données) ɗen jurol Ushaidi walla SMS, e anndugol ñaawooje yowondirɗe e woote… Ɗum fow ko e ballal Sheikh Faal, Senegalnaajo Blogoowo lolluɗo softi e internet sincuɗo on eɓɓore #Sunu2012 nden. E nder nden jonnde heblo, o anndintinno wonde kala wowloowo fii lasindagol woote, ko fii saakito kumpite woni ko o faanddii. Si tawiino ɓaawo ɗoo nun, ka duungal Afrik, ko fadagol nun haa woote ɗen yawta si waawa wullitaade holla palje ko waɗi e muun, hannde hannde, e ballal gannde kese ɗen, hiɗen waawi waynoraade ɗum hito toowngo wi’en : « Oo’woo yo lasindo kingo ». Ñannde 11 Oktoombur, e-lasindotooɓe ɓen holluno ko woowaaka lagine, eum non, ko wonde hino newoo eggugol iwra ka lasindorgol kingol, yaaral ka kesol, e laawol gannde kese ɗen. No woote ɗen yaaraynoo non, ko non ekipu karallaagal ngal, kamɓe e suudu fensito e dawrugol ndun ka fiyaaku « Room » feŋanoondu ka jipporde (hôtel) Riviera konaakiri golliranoo ka duttorɗe ɗe lasindotooɓe ɓen moftiraynoo ka ɓe imminiraa ton. Leetugol ka uddito birooji wootirɗi waɗuno, e lellugol kuutorɗe wootirɗe ɗen, fow en men humpitirano Twitter. Wano neeɓere fii ko waɗi e birooji goo haa eppi waɗde pooɗondiral, yimɓe internet humpitano ɗum fow. Gineyanke wonɓe ka njananiri ɓen wondude e wonɓe nder Gine ɓen fow ƴeewuno humpitori laylatol renndo ngol (réseaux sociaux) ko yawtunoo e ngal ñallal woote. Tweet ko ɓuri 7000 fampaa nden ñannde e innde #GuineeVote, ɗum ko aranum ka nder leydi, fewndo ka tawata emmbere naatooɓe internet ɓen e 2011 ko 132 884, kadi naataynooɓe internet ɓen e nden hitaande ko yeru 0,01 %., tippude e banki winndere nden (banque mondiale). Tigi-tigi, gila ka oorngal (campagne) haa ka woote, Ginenaaɓe blogooɓe softuɓe ka web ɓen tabintinno wonde hino newoo ka waynondiren e lasindorngol ɓaawo ɗoo ngol. (-Ho^o^^r^cM^n<^J^«.oo^Ol-^or^o\\oo>^^o>ON»<^oo'Oo>^y^»ooo>(^Jo^».^')ocoooo^*(Mlor^^.'OrH^3oa>coCMff•^^oou^t>-oo ko e ngaahi vai lahi, mo e ngaahi vaitafe ʻoe meʻa huʻamelie mo e pota. Dow, (?) to Dow, Beniah Home » 1 ton sabu-sabu 1 ton sabu-sabu Kiwiana – Mum 2 Mum »E Ene Ene.mp3 kono yo no hoka no Mic: Hahah kala ko sasabihin mo oo. Omo naija e ronu o skip mo muka mo! ayaw mo non? hahaha 4 men : UW FOW 8 men : 11 min /•»aajyoftá m a a GCAATATTCGCAGGAACTCCAGGAACTGGTCGGGATGCAGCAGGACATCC -400 Kono S o, Mi yo! - Cupid no Itazura 4 --- SeeÉ—to (Mars) 1983, 14 Mars 2011, ko hikka waÉ—i duuÉ“i joogaas e jeetati (28) caggal jibineede Annebi Iisaa ko Fedde politikyankoore haÉ“ateende taÆ´de geÆ´Æ´elle e koyÉ—e É“aleeÉ“e wiyeteende FLAM (Forces de Liberation Africaine de Mauritanie)jibinanoo tawa payndaale mayre dagiiÉ—e ko taÆ´de geÆ´Æ´elle kaÉ“É“aaÉ—e e daaÉ—e É“aleeÉ“e leydi Muritani haa teeÅ‹ti noon e leñol wiyooÉ“e mbiy mi walla wiy maa mi en É“e. E nder ndeen Maanditaare poomne takket takket politik jamma e ñalawma, subaka e kikiiÉ—e lowre FLAMNET nde Fedde nde jeyani hoyre mum Allah rokkii É—um fartaÅ‹Å‹e bismaade gooto e garmeeje mayre mo hulaani reedu hollataa keeci, oon gorko jaambaaro potnduÉ—o kasoo e kasanka mum woni Pr Sow Ibrahiima Mifoo tergal e yiilirde ngenndiire tawa koolaaÉ—o tamnaaÉ—o njuÉ“É“udi e jaÉ“É“al kettuki walla kuccam politik fedde momti bojji lollirde «Flam» haÉ—nde laamuuji safalÉ“e Muritani feewnitaade e É“aleeÉ“e É“e mbiyaani, mbaÉ—aani so wonaa wiyde yoo eddaaji É“alli fof potnde haa pota e nder Ndenndaandi Islaamiyankoori Muritani, leydi ndi taaniraaÉ“e maÉ“É“e lewnoo haa weli faarnoraade. Hade men naatde e mbunndi mbunndi yeewtere nde o waÉ—dunoo e musidÉ—o men Mohammadu Kaaw Tuure jogiiÉ—o konngol Fedde nde e wondiiÉ“e mum, maa en njubbu huunde seeÉ—a e felo ngoraagu o É—o gorko tamnaaÉ—o kuccam nde É—o Fedde taÆ´geÆ´Æ´elle nde ardiiÉ“e mumen kaÉ—aa fiyde koyngal leydi Muritani to booti maÉ“É“e ndaasaa to. HaalooÉ“e pulaar mbiy : »wulaango jamma accidtaake e gooto », ko É—um addani lowre mon Pulaagu.Com ruttitaade e nde waÉ—noo ñalnde 14 lewru ngon-É—en ndu, ñalawma maanditaare Kawtal ngal fuli É—um e Pulal maa Fulfulde mbele banndiraaÉ“e É“e kumpitaaki tuubankoore É“e fof ina mbaawa faamde huunde e jiyanÉ—e makko labaaÉ—e ko fayti e nguurndam politik leydi Islaamiyankoori Muritani. Hay sinno ko o haali ko haali ko fof en mbaawaa É—um fulde e É—emngal ngal, maa en eto tonngude heen ko É“uri faayodinde ko nde tawnoo hare ko hare mo woni kala. Hannde 14 Mars 2011 o É—o gonnooÉ—o jannginoowo É—emngal farayse to duÉ—al hakkundeewal Selibaabi, KayhayÉ—i e to Dimmbookoroo e leydi Kodduwaar kañum e heewreede jaÉ“ii bismeede É—o e lowre FLAMNET ngam jaabtaade huunde e naamndaade toÉ—É—iiÉ—e nguurndam Kawtal ngal, kootol walla jooÉ—agol FLAM e nder Muritani, Jeytaare worgo Sudaa, seppooji sukaaÉ“e muritaninaaÉ“e e ko nanndi heen... 1FLAMNET: Hoyreejo jam ñalli, 14 lewru Marsa 1983, 14 lewru Marsa 2011, ko hikka waÉ—i duuÉ“i 28 ko Fedde FLAM (Force de Liberation Africanie de Mauritanie)jibinanoo tawa fayndaare nde ko momtude bojji É“aleeÉ“e.Holi no njiyr-É—aa nde É—o maanditaare e so tawii a wiyaama yo a waÉ— É“eto (bilan) holi É“eto ngo mbaÉ—antaa Fedde nde caggal duuÉ“i 28 nguurndam? 2 FLAMNET: Ellee É“aayantaa ko haalde eÉ“É“oore toÉ—É—iinde kootol maa gartol FLAM e nder leydi men Muritani ko muritannaaÉ“e heewÉ“e waali wuro en e hakkunde leyÉ—eele ñaagii Fedde men nde yoo waÉ—? Pr Ibrahimma Mifoo: YimÉ“e É“e ina poti teskaade É—um É—oon ko sippiro politik (defi) mawngo kadi joofle (consequences) É—e ina mbaawi baÉ—tinde baÉ—tinira no boni e nguurndam hareeji Fedde nde kadi ko alaa e sago cuusen haaldude goonga mbaasen cuuÉ—ondirde naafÉ—e, e so É—um laatiima ina waawi jibinde kettuki kesi pul e nder dingiral politik leydi ndi.Ko waawi wonde heen fof kam wiyde ina hoota haa teeÅ‹ti noon e Fedde waynde no FLAM, ko Æ´ettude waalaare dimngal mawngal to bannge politik, fotaani jaggireede no caakaneeje nii.Ko É—um saabii kaaldigal luggal tawnowal fannuuji É—i kala ko wayi no fiÉ—njanngiin (psychologie), renndoyankaagal e politik ko fayti e kootol FLAM to jeyaa too yeewtanooÉ“e e nder cate Fedde nde fof e sahaa É“ennuÉ—i. Paamon tonngi baÉ—aaÉ—i heen É—i ina ndeeÆ´i e hakkille mo woni kala É“ooyataa so tawii Allah jaÉ“ii e mooÉ“ondiral garowal njeñtudi É—een golle kaÅ‹Å‹eyankooje ciynee gooto fof fawa heen yiytere mum walla heÉ—oroo noppi mum. 3 FLAMNET: Pr Ibrahiima kootol FLAM wontii coccorgal e hunuko mo woni kala walla mbiyen no lacciri kurtungu nii garÉ—o fof sahantu hoyre mum. E sahaaji É“ennuÉ—i É—i, Fedde men nde won e hilifaaÉ“e mayre alaa ko keddanaa, mbiyaa biyaate bonÉ—e pawaa cukñaagu e nder Internet. Holi yiyannde maa heen e holi ko cikku-É—aa foti jibinde ngu É—o ngañgu walla yiÉ—de wiccude É“een diÆ´Æ´e bonÉ—e? Pr Ibrahiima Mifoo: MboÉ—o sikki jiyanÉ—e keewÉ—e ina mbaawi rokkeede e firo ka É—o haala kaalaaka hay sinno tawii ko neÉ—É—o go’to haali kaan É—oon haala maa tawa ko e nokku . ÆŠum fof e wayde noon miin e hoyre am mi yiyaani hay maalde wootere walla ngañgu ngootu e ko haalaa ko. Mi sikkaani kadi ko so tawii ko maalde fentaa É—oon ngam sarde maa bonnude hakkillaaji yimÉ“e mbele joom mum en ina mbertanee toon leece politik mbismee no haanirta nii. E jooni jooni o mi jaÉ“ii fuunteede maa fuuntude hoyre am wonde hay dara kewaani, ko nanaa ko kadi ko kolce bawÉ—i tan wonnoo. Kadi mboÉ—o jogii njoorto wonde É“een banndiraaÉ“e bismanooÉ“e e ndeen haalirde kaali tan ko jiyanÉ—e mumen, tee kadi eÉ“e njogii ndimaagu haalde ko weli e nder yeewtere wel maa. Minen fedde FLAM emin ngoongÉ—ini walla nii boom min mbiya emin njahdi e haalde miijo mum waasa suuÉ—de hay sinno tawii ñiÅ‹ooje kaalateeÉ—e É—e ko e amen payi. 4 FLAMNET- ÆŠi É—o sahaaji fof en njiyrii gite men e teleeji seppooji É—i sukaaÉ“e muritaninaaÉ“e mbaÉ—ata ñalnde fof e mbeddaaji wuro laamorgo ngo hono Nuwaasooro ngam Å‹arÉ“itde laamu ngu e tippo politik renndoyankeewo guuraaÉ—o o. MboÉ—o sikki aÉ—a rewindii kabaruuji gummotooÉ—o toon É—i, tee kadi aÉ—a waÉ—ti heen hakkille no feewi. Holi no njiyru-É—aa É—i É—o seppooji (murteende) e nder Ndenndaandi Islaamiyankoori Muritani? Pr Soh Ibrahiima Mifoo: Duwoto-É—en tan ko nde É—o Æ´iiwoonde feÅ‹nde hoto wontu Æ´iiwoonde saaynde, yo nde ñiiÉ“ nde butta waylaare haa laabi coka, mbele eÉ—en njaÉ“É“a e pele É—e É—o leyÉ—eele gadiiÉ—e dikkaade laamuuji kiisnooÉ—i waÉ—ataa, waÉ—ataa tan haa É“een wiyeteeÉ“e hanki ko biruuji baawÉ—i piyaa e leydi ngardinaa koye.ÆŠeen leyÉ—eele puÉ—É—uÉ—e jam ko(Tinisii e Ejipto). E sikka am dalillaaji potÉ—i duñde yimÉ“e É“e e murteende ina mbayi no kooce ngasataa go’ añamleñaagu laamu ngu, É—iÉ—i macungaagu caÉ—tungu,tati baasal njahngal haa fuÉ—i jalluÉ—e hawi haa hanndii yimÉ“e e dmuÉ—e cuuÉ—i mu’en. Ko wonaa É—um ko ko waasde waÉ—torde walla hormaade yimÉ“e É“e to bannge politik, pinal haa wiyan maa jebbilaare É—aÉ“É“ere golle sukaaÉ“e joom en seedanteeje (diplomes)…Mi anndaa holi ko É—iin seppooji njogori jibinde e sahaaji garooji,kono mboÉ—o goongÉ—ini wonde maa ñalawma go’to ar hay doole piyooji, cokooje e barooje goote mbaawataa surde muumaa ngu É—o ndimaangu maa mbiyen wempeÆ´ere jeytaare wonnde e arde nde. 5 FLAMNET- E nder lewru Samwiyee maayndu ndu diiwaan mo Worgo Sudaa (Sud Soudan) caggal duuÉ“i limit limtinÉ—i duko kure conndi jamma e ñalawma, Kartuum fellitii rokkude alaa e sago diiwaan o jeytaare mum politik. Holi no njiyru-É—aa o É—o buklet baklet politik kewÉ—o e nder doÅ‹re men Afrik? Pr Soh Ibrahimaa Mifoo: EÉ—en nganndi tiiÉ—-hoyraagu e añamleñaagu Kartuum e salaade É—um heÉ“tinde hujjaaji pineyankooji e politikyankooji nde É—o hettere e leydi ndi waawata tan ko jibinde ngal É—o ceergal politik. ÆŠum nii mboÉ—o sikki É“uri moÆ´Æ´ude e Worgo Sudaa, haade hankadi ko kañum jogii kuccam mum e junngo no maayo fiiÉ—iri fof so welaama awira noon, É“aade jeytaama e leyÉ—eele dimÉ—uÉ—e. E nder ndiin mbaydi emin cuusi jogaade É—amaawu wonde oon waylo waylo politik kewÉ—o Sudaa maa njeertin no feewi laamu Muritani É“e paama golal luujangal toon ngal jalaani hay gooto engal waawi boom oolaade janngo e Muritani, hay sinno tawiino É—um É“uraani en. Kono pulaar wiyi:”so neÉ—É—o ronkii e neene mum, muuyna e maamiraaÉ—o mum”.Sabu hay renndo wooto waawaa tan duumaade joñeede e yaÉ“É“eede haa buutufal wutta.Ina anndanoo ngootaagu ndi É—o leydi waawataano tabitde tawa laamu Kartuum ina jokki Æ´ettude É“oggi kalifaandi caÉ—tundi ina haÉ“É“i e daaÉ—e leÆ´Æ´i É“aleeÉ“e (majorite)É“e deedi mu’en keewi mette ko ina tolnoo e duuÉ“i limti limtinÉ—i. Ndeke noon ina jojji to bannge nguurndam É“ulnaade peeje palotooÉ—e musibbaaji, waÉ—da heen fulla e faayidaagal saloo Aduna jala É—umen.No yiÉ—i fof waya, kono Fedde FLAM (Forces de Liberation Africaine de Mauritanie), ina ngoongÉ—ini wonde hannde o ngootaagu walla deeÆ´al e nder leydi Muritani ndi waawaa duumaade tabita tawa diiwanuuji mum É—i palol daande maayo É—i keÉ“aani walla ndokkaaka jeytaare mu’en haa timma. 6 FLAMNET- E mba’di kuuÉ“tidinndi holi konngol maa eeraango ngo muuya-É—aa yettinde muritaninaaÉ“e haa teeÅ‹ti noon e terÉ—e fedde nde dariiÉ“e jamma e ñalawma ngam haÉ“É“itde geÆ´Æ´elle e yooltude hujjaaji É“aleeÉ“e? Pr Soh Ibrahimaa Mifoo: Ko adi fof ko jaarde maa yettude njettoor keeriiÉ—o e ballal ngal on ceeraani e waÉ—de walla addande lowre men nde fotaani waylude jaÉ“É“al mum sabu ko kayre woni tufnde Æ´oogirde kumpital Kawtal men ngal, kadi ko kayre woni njaatige kala É“uraaÉ—o doole haÉ—aa (teetaaÉ—o) konngol wonande banndiraaÉ“e men É“e kala. So É—um É“ennii ma mi weddo É—o eeraango tawa ndewnu É—um ko e ngal pulareewal ngal njanngu mi e É—e É—o balÉ—e mboÉ—o sikki konngol ngol ina joopii ko heewi,tee e sikke am faamooÉ“e É“e maa paam.:”ko jamma juuti ko fof maa naange fuÉ—”. MboÉ—o wiya kadi yo en mbaÉ—tu nii mo wuuri haa teeÅ‹ti noon e hoyreejo fedde men. Hare noon ko jokki!so en kaalii É—emngal farayse mbiyen La lutte continue!. Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! cc «I o — O Thẻ: HINO WU352L, HINO FG, HINO FL, HINO XZU730L, HINO FC Ko ko mo (I love you so) # Ko ko mo (I love you so) && quue si ʟ'oon veeuт , oon peeuт . ...olle fulbe, e aduna he. Saydu Kan e mamadou samba Diop golle mabbe manjata majata. :). Fulbe fof mancabe. ay Mauritanie. kambe hedibebe yo giokku golle.min cialminibe kala pullo.... ...eltinima one kono mi wima pulaar ko mum ko ko yeeso tan faya mi wiyamone yone kal e ibrahima sarr candidat to mauritanie... ...wtoreede laamu obama e nder lesdi america ko noon kadi alla rokkirta en tawtoreede laamu baleejo e nder lesdi mauritanie amiin gooto fof yo wattu heen hakkille mum duum ko ko arata so alla jabii :grin... ko e tupenu paʻuhiʻuhi mo e kulaʻahoʻaho 17 Ko Siuta, mo e fonua ʻo ʻIsileli ko hoʻo kau fakatau ʻakinautolu: naʻa nau fakatauʻaki ʻae uite, mo e mula nanamu, mo e hana, mo e honi, mo e lolo, pea mo e paame. «Oaoie?aneea o?aaiaaiey» ?aaeaiaioe?o?o aiionoeio? eiioaio- Ojibwa, WI Ogema, WI Ogdensburg, WI Odanah, WI 5 on E, 2 on A, 1 on E, and 0 on E) O skupině E.ON _ E.ON mo e no アジア niiiaiey» a nianoaaiiie i?aaioa e «o?aaiae aeiu e ioaaonoaai- Nde war maa e ndeeɗoo jeereende Ko henndu tan e ndee tulde N.º 1 de Ecohoteles en Walla Walla Onna no ko otoko no ko NE E NO O O SO SO CM O O tO OO O Kelle e fedde "Soriya" NUTS WI?KSZY MO?E WI?CEJ nde saami e dow mo nde artii yiyoyde, 1335 mo jooɗii e hayre omo nii tiimi woya tan. Omo ɓaawnii e laawol o wii: Yimɓe cikkatnoo ko ina nganndidi terɗe neɗɗo fof, gila e ƴiye mum, haa e kette ɓalndu, haa e ɗaɗi mum fof. Ndeke en nganndidaano. Waɗi noon ko won doktoreeɓe seekooɓe ɗiɗo beljiknaaɓe njiyti ɓoggel raɗo nder hofru neɗɗo. Ɗum haawii yimɓe no feewi, hay so tawii noon won doktoor gooto tuubaako, faraysenaajo, biyeteeɗo Paul Segond, haaliino ko wayi noon e hitaande 1879. Hikka waɗi ɗum noon duuɓi 134 ko o haalnoo ɗum. Jooni kadi, doktoreeɓe ɓee, ngam yiytude ɗum, ɓe ceekii koppi 41 maayɗo, tee ɓe kuutorii karallaagal hutto (kuttugol) keeringal. A ɓe njenanaa wonde ngelɗoo ɓoggel raɗo ina woodi e koppi yimɓe fof (97% koppi). E miijo maɓɓe, ngalɗoo ganndal kesal maa addan ɓe waawde safrude koppi pokkiiɗi, sibu ina teskanoo hofru ina saɗtunoo safrude haa sella tawa alaa ko heddii. Raɗoyel ngel woni ko sawndo yeeso hofru. Ina gasa kadi raɗoyel ngel inniree doktoor Segond. Winndannde caggalRamadaan (3) : ɗo koorka haɗaa, e ɗo yamiraa… Tinndol aduna : « Ganndal ko maayo, horsotaako » Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Annduɓe kuule asamaan njiytii saraaji hoodere dooɓaande yuɓɓo tagopeeje jeeɗiɗi potɗe e Leydi, tawi tati heen ina tuumaa waɗde maaje diƴƴe, ɗum noon nguurndam. Ko ɗum woni ko saaktaa e jaaynde Nature ñalnde alarba 22 feebariyee 2017 kam e yeewtere jaaynde Nasa yuɓɓini ñalnde heen. E wiyde maɓɓe ko ɗum huunde mawnde no feewi, tee, annduɓe ina cikki hankadi « ndañii mosel moƴƴel » ɗo mbaawi yiylaade goodal nguurndam gaa gaa e Leydi. Kañje tagopeeje jeeɗiɗi ɗee, nguleeki majje kadi woɗɗondiraani e nguleeki Leydi, ɗe taarotoo ko koodel (naange ko hoodere) ɓuuɓngel inniraangel TRAPPIST-1, ngonngel e jiiryiirngal men, tee ‘’ngel woɗɗaani’’ en, sibu hakkunde men e maggel ko 40 hitaande annoore. Woni hedde 378 691 200 000 000 km (hitaande annoore ko hedde 9 467 280 000 000 km). Ɗum firti ko so lampa huɓɓaama toon jooni, annoore mum yettotoo en ko ɗoo e duuɓi 40 ! Yahde to ɗee tagopeeje aaɓnotaako e tolno ɗo ganndal aadee en yahrata hannde ɗoo. Kono won miijotooɓe, ɗoo e duuɓi miliyaaruuji 5, nde naange men ngee fuɗɗotoo saayde ndee, eɗen mbaawoya eggande toon nde tawnoo hoodere TRAPPIST-1 dooɓaande ndee kañum ko seeɗa seeɗa yartortoo. Ɗum noon maa nde luttu woodde ɗoo e duuɓi 10 000 miliyaar. Ndee hoodere jeyaa ko e koode 50 ɓurɗe ɓadaade leydi, woni ɗe ngoɗɗeeki mum en e leydi men ndii jaasi 15 hitaande annoore. Jiiryiirngal : ko dental jaajngal koode e ɓakdi hakkunde koodeeri ndi nganndu-ɗaa nanngi ɗum ko ɓaaƴo (fooɗo hakkunde kuuje ɗiɗi ñisɗe). Yuɓɓo naange men ngee woni ko e jiiryiirngal biyeteengal “Fedannde malaaɗo” (Voie lactée). Yuɓɓo naange men ngee wayi heen ko no toɓɓel ndiyam nder geec, sibu engal waɗi teemedde miliyaar hoodere, tee njaajeedi maggal ko hedde 100 000 hitaande annoore, njuuteendi ndii kadi ko noon. Hitaande annoore ko hedde 9 500 miliyaar kiloomeeteer. Ƴeewaa kadi, tago ngoo ina waɗi fotde 2 000 miliyaar jiiryiirngal nanndungal e fedannde malaaɗo ! Eto miijaade mawneeki majjum. Ko Alla tan woni ganndo, kono omo luɓira mo O welaa ! Yoo Alla yoɓ moƴƴere. Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Yuɓɓanɗe mahoodi dente yaasiije ɗe iwdi maa jibinanɗe Fuuta, joƴƴinaa ngal Espaany e ndee ñalaa'nde 04 Deesaabur 2011. kono ko-no o-uchi wa doko desu ka nde ko masagot ung tanung mo ~.~ jyl ^5 Jji? »8«»' Jis Wi j5ysJ' o- o>^ 1>^^ ^ Li^ «E s t h é t i q u e» ko gila kannn? mondoriutsu anata o kono yo to ano yo no hazama no karui karui yo kono mi no konashi Walla, walla, walla, mi a walla inna that Andullaay Daawuuda Jallo jaagorɗo kalfinaaɗo kisal e ndeenka leydi woni ko e sunaare. Neene makko ina wiyee Nguura Jallo ina hawri e lajal to leydi Farayse.Teŋre makko ina waawi yettoo Dakaar Altine sabu o wirnoytee ko to Bokke Jalluɓe ñande talaata 06 korse.Kaŋko Nguura Jallo ko Farayse o nawanoo ngam safroyaade. Previous article KOORKA E NDER NGULEEKI : HOL KO WONI SAFAARA OO? IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE Dobo ngam heɗtaade yeewtere "Haala Yontii" nde 22 Siilo 2012 Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Mi salminii on e innde Fedde Ɓamtoore Pulaar to Senegaal e innde am. Musiɗɓe tedduɓe, min ngarii e innde F.Ɓ.P. to Senegaal ngam nootaade noddaandu mon. Ko weltaare amen mawnde nde min tawtortee ɗo hannde ngalɗo mooɓondiral mawngal, min ceedoo njeñtudi ɓesnoore golle mon moƴƴe, jooɗɗe, ɗe ngollu-ɗon haa ngonti tiimtorgal kala pelle ngenndiije Afrik keeroriiɗe ɓamtude ɗemɗe, ndokku-ɗon heen yeruuji tiiɗɗi e potal ɗemɗe ko Afrikiyankooɓe na ñemmba, naftoroo; tawi golle ɗe ne paanditii ko ɓamtude neɗɗanke, wuurna pinal mum, nawra ɗum yeeso; haa on kattanii taƴde heen yolnde juutnde e nder dumunna daɓɓo. Nde wonnoo ngardin-ɗon ko hakkille haa peran-ɗon yontaaji garooji nguurndam fayde e ɓamtaare. Muritani hannde ko ñemtinirgal Afrik e ɗiiɗoo banngeeji. Woni seede mum ko woodeede Fedde Ɓamtaare Pulaar e jannginirde ɗemɗe ngenndiije. Min njiyrii gite amen njeñtudi golle mon moƴƴe. Sabu fayndaare men adannde ko janngude ɗemɗe men ko seerndude ɓesnguuji men e humanbinnaagu sabu wonde ɗum ñabbu ɓurngu mawnude e ñabbuuli renndo Afrik; tee humpitaare binndol ko coktirgal ɓamtaare ; tee eɗen nganndi leñol waawaa ɓamtaade tawi winndataa, janngataa, ɓiɓɓe mum nguuri ko e humanbinnaagu. So tawii njiɗ-ɗen ko leyɗe men Afrik ɓamtoo, njahra yeeso, alaa e sago kimmiranen jaŋde e jaaynude pinal men; sabu, kala leñol jaɓngol wuurde e majjere, ngool leñol ko jaɓɓeteengol ; leñol ngol majjere mum alaa ɗo haaɗi, ngol mette mum ngalaa ɗo kaaɗata. Musiɗɓe am tedduɓe, ñalɗi na njiiloo leƴƴi ina ngadondira fayde e toowal, kono ɓamtaare kala heen leñol noon fawii ko e softeende ɓiɗɓe mum e jogaade ɓe jiyɗe celluɗe jahdooje e yonta; sabu leñol ummotaako so wonaa tawa tuggii ko e balabe ɓiɗɓe mum. Nde leñol wuurata wona leñol nannga daarorgal mum e hakkunde leƴƴi guurɗi e les naange Alla he ko maa ɓiɗɓe mum ngaawee e gulle ƴiiƴam e warñeende sabu hakke hokketaake, teettete; ko ɗum addi sippirooji njiyaten ɗi na mbaɗa ñalnde kala e winndere he…. (…) Musiɗɓe am tedduɓe, … Fedde Ɓamtoore Pulaar Senegaal hattanii ferande hoyre mum laawol nguurndam e etaade woɗɗitinɗe hoyre mum luure ɗe ngalaa ko njibinta so wonaa nimsa. Min ceerndii hakkunde pinal e dawrugol, no nganndir-ɗon leydi amen na waɗi pelle dawrugol keewɗe ko ina hoddiree e sappo e nay (14); e nder ɗum min kawrii e woɗɗitinde fedde nde miijooji dawrugol. Kala mo ina ara e fedde nde yo o ɓoortu wutte dawrugol fedde mum en ɓoornoo wutte pinal laaɓɗo cer, so hootii galle mum wutte yiɗi fof ɓoornoo, fedde nde alaa heen haaju; sabu eɗen njogii ko kaɓ-ɗen ko wonaa e koye men; sabu heege nani ɗoon, baasal nani ɗoon, majjere e humanbinnaagal e nyabbuuli nani ɗoon jeese men faddii ɓamtaare neɗɗanke. Ko ɗum waɗi Fedde Ɓamtoore Pulaar e Senegaal huccini doole mum fof e golle jokkondirde e yimɓe e waɗde jeewte pinal e udditde duɗe. Tuggude 5/3/82 haa 15/12/1984 F.Ɓ.P.S. hattanii waɗde 40 ɗanngal e nder leydi ndi, e waɗde 53 yeewtere dingiral. Min ndarnii e leydi he 185 duɗal, ina e majje 204 njanngu (kalaas), ina jannga e majji 5449 almuudo, ɗum jiidaa e duɗe udditaaɗe e nder ɗiiɗoo lebbi tati ɓennuɗi. E nder nguuɗo njiilaw, min njahii e denndaangal diiwanuuji Senegaal capanɗe tati ɗi fof; min taƴii heen 1400 kilomeeteer (km). E nder ɗumɗoon min ndarnii FƁP to Senegammbi. Min ndarnii duɗal keblowal Jannginooɓe ; emin njanngina heen doosɗe celluka, werto leydi, taariik, hiisa, ndema e laabi jannginirɗi. E nder kawgel min mbaɗnoo, heen 92 poolii. Hannde ko ɓeen neletee yo kebloy jannginooɓe e nder leydi he: Won heen hebloyɓe Gammbi, heen diiwaan Koldaa, Madiina-Demmba to Hasaare -Doombal haa Julakolon, haa Jaasiina ; won hebloyɓe to Jolof, Lisaa-Tool, won hebloyɓe to Dolli haa Linngeeri. So tawii ko to bannge jokkondiral fedde nde ngam rewde e laawol nuunɗal e yahde e peewal e ɓamtaare leydi ndi, F.Ɓ.P.S hattanii heɓde hoolaare laamu Senegaal gila dow haa les. Nde heɓii hoolaare pelle dawrugol leydi ndi. Waɗi ɗum ko F.Ɓ.P. e Senegaal darnude hoyre mum ɗo laaɓi. Laamu ngu newnanii min jannginde pulaar e jannginirɗi laamu ɗe ; ngu new-nanii min jokkondirde e laawol, fotii ko e pelle pinal, fotii ko e pelle ballooje jawdi e nder winndere he. E nder ɗuum, min keɓii balle jawdi ko min mahiri galle pulaar, min coodi masiŋaaji tappooji e muulooji defte ; min keɓi heen ko min njoɓira jannginooɓe amen. E nder ooɗo dumunna cakkitiiɗo min kattanii nawdude jaŋde nde e eɓɓaaɗe ndema e nehgol jawdi e lorgol leɗɗe e golle fedde nde. E nder ɗum ma min mbaɗ gese to Malika Ndakaaru, Gede Sanyce, Ganngel Sule (Siik Muusaa), Weli-Ngaraa, Jolof, Golleera, to Kawlak e Koldaa (diiwaan Kawlak); ɗumɗoo fof ko ngam faabaade leydi ndi e haɓtaade heege, majjere, e humanbinnaagu … Musiɗɓe am tedduɓe, ko yiɗaa waɗeede ko ina heewi, ko waɗaa ina famɗi; kono beeli njowii ko e yonta men hannde o. So Joomiraaɗo newnii ɗo e duuɓi joy (5) garooji ɗi maa winndere nde seedo baylagol jogorngol waɗde e nder Senegaal to bannge pinal e ɓamtaare. Musiɗɓe am tedduɓe, to timmoode konngol mi yettii Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani; emin njoortanii on kala moƴƴe yahrude yeeso e paamondiral e golle mon. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 1. Kono Supiido No Saki E O»osci0jaid0ooooooooc^oooc3oc?oo Won James Won - 1 FOF No Yo Yo Ma Ko ɗemngal woni leñol Kaawis : ko gooto e waajiiɓe ɓee kadi wonnoo Duttorɗe kaalooje ko faati e laamlaamu Mali keewaani, hay goodɗe ɗee laaɓtaani, tee luggiɗaani. Ko ɗum addani yimɓe luurdude heen haa hannde. Kollitgol duttorɗe tuugaaɗe ngam jangtaade daartol laamlaamu Mali. Ko ɓuri teeŋtude heen ko duttorɗe binndaaɗe (El Bakri, Ibn Batuta, Taariik es Sudaan, Taariik al Fatash…), yantude e aadaaji jangtaaɗi (awluɓe…). Duttorɗe binndaaɗe. Ko ɗe fannuuji ɗiɗi : duttorɗe binndaaɗe booweeje (kañje tan ngoodnoo haa e teem 16ɓiire) e duttorɗe binndaaɗe nderiije (tuggi teem 16ɓiire) ummiiɗe e yiyooɓe binndi wonɓe worgo maayo Niiseer. Ine jeyaa e binndaaɗe gadane ɗee, binndaaɗe ɗanniyankooɓe aarabeeɓe e berbeer en, haa teeŋti noon e El Bakri (teem 12ɓiire), Al Umari, Ibn Batuta e Ibn Khaldum (teem 16ɓiire). Ine jeyaa e binndaaɗe nderiije ɗee, binndaaɗe Taariik es Sudaan e Taarik al Fatash, jubbi daartol/daartol Ɓaleeɓe e jubbi daarti biɗtoowo, peeñɗi caggal nde Maruknaaɓe keɓti laamlaamu Sonngaay, jubbi kaalooji seeɗa ko faati e Mali. Jangtaali ɗanniyankooɓe purtugeecnaaɓe e españoolnaaɓe ina ndokka kabaruuji paatuɗi e laamaandi Mali cakkitiindi, tee leefɗitndi no feewi. Iwdeyaagal. Iwdeyaagal helmere « Mali » laaɓtaani. Yimɓe laamaandi ndii nganndiri ndi tan ko Manden wonaa Mali. « Man » firti e Bammbara e Malinka ko « liwoogu », e « den » firti ko « cukalel », woni “menden”= ɓiy liwoogu. Ƴoogirɗe aarabeeje ina kaala haala laamlaamu Malel, Malal, Melli, Mali, kono ɗe ndokkaani firo helmere ndee. Fulɓe (leñol eggiyeewol teweteengol e Mali gila e fuɗɗoode laamlaamu nguu) mbiyata yimɓe Maden ko « Malinke », woni « huunde malaande ndee ». Nii woni Madenka en e koye mum en mbiyata leydi mum en ko « Manden », fulɓe mbiyata ndi ko « Mali » (« waɗde maslahaa », « wondude e Malu »), yimɓe ɓee, ɓe mbiyata yimɓe ɓee ko « Malinke ». E Bammbara, Mali ina firta kadi « ngabu » ; hawri kisa ngel kullel ina horsini worgo leydi ndii, ɗo Malinkee en e Bammbara en koɗi ɗoo Eɗen njogii firooji e gowlaali keewɗi wonande innde laamorgo ngoo (Malli, Biti, Bini, Bani, Yani, limtidaaka). Ɗum noon mbele ɗee inɗe kala toɗɗii ko nokku gooto walla njoopii ko laamorgo wooto? E tuugnaade e ƴoogirɗe jangtaaɗe e biilleeje nokkuuji keewɗi ina njalti e binndol daartol ngol. Ñaani Madugu, Mani-Kura walla Mali-Tommbo e Ñaani, gurel tokosel sara maayo Sankarani ngel nokku mum wiɗaa e oorle tati 1965, 1968 e 1973. Eɗen njaajnoo e oo nokku e les ɗoo. So en tuugniima e aadaaji jangtaaɗi, rewrude e hinnde Jeli en woodnoonde e laamu Mali, duuminoonde e won ɗeen gure Mali hannde, ɓuri waawde haalde ko haala nokku ina wiyee Keyla. Jeegarafeejo engeleejo gooto ina wiyee Cooley ine sikki laamorgo ngoo wonnoo ko saraaji wuro Samee, sara maayo Joliba. Ofisiyee farayseejo ine wiyee Binger taccunooɗo Sahel, maandinii, e hitaande 1892, nokku Ñandimaadugu oo, sara Yamina. Ɗee cikke ine kawriti e fonngo nano maayo Niiseer. Ɗe ɓamtaaka e binndi daartol ɗii. Ko Maurice Delafosse idii rokkude haala kaa himme. E hitaande 1912, e deftere makko Haut-Sénégal-Niger, ko Binger o idii rokkude goonga, hade makko faytude e cikkal kesal laatingal miijo wonande gagga oo. Ñaani, laamorgo Mali (1923-1958). E nder binndanɗe keewɗe, laamɓe koloñaal en, tuggi Delafosse e Vidal haa Gaillard, peeñninii jokkondiral hakkunde innde Ñaani wonnde sara nokku Sankarani oo, e innde wonnde e ƴoogirɗe binndaaɗe ɗee. Ko ngoon miijo saabii wiɗooji biilleeji baɗaaɗi e Ñaani ɗii. Poloñnaajo ina wiyee Filipowiak waɗii oorle wiɗooji e nokku hee e ballondiral e Jibriil Tamsiir Ñaan, karallo daartol Mali, e jokkondiral e Raymond Mauny, karallo faraysenaajo wonande Sudaan hakkundeejo, profeseer to Sorbonne. Nde o joofni wiɗooji ɗii, o yaltini, e hitaande 1979, deftere Études archéologiques sur la capitale médiévale du Mali, ɗo o hollitta tonngi golle makko. Omo wiya heen o yiytii laamorgo laamu Mali. Ɗoon e ɗoon ɗiin tonngi Filipowiak njedditaa nde tawnoo ɗi nganndaama gila deftere makko ndee yaltaani. Wiyeteeɓe Meillassoux e Hunwick, nde ƴettiti bolol Ibn Batuta, cakkitii nokkuuji goɗɗi. Hade ɗuum tawi Mauny joofiima luure gonɗe hakkunde binndi Filipowiak ɗii e njaltudi ƴeewndooji kuutoriiɗi karbon 14. Fawaade e caɗeele jiytugol laamorgo duuɓi soñteende (âge d’or), daartooɓe ɓee paati e laamorgo adanngo ngoo (Conrad, Greenn), mbaɗti huutoraade kelme ɓurɗe wonde jaambureeje, ko wayi no galle Mansaa en, walla galle laamorɗo Mansaa en, ngam lomtinirde ɗum helmere laamorgo ndee, ɓayri cikke cakkitiiɗe ngabbitii ko e jaɓde wonde galle laamorɗo oo ko jirlotonooɗo hakkunde gure keewɗe (miijo senngo daartiyeewo engelenaaɓe (anglo-saxon)). Ɗum noon haa hannde ko yowre woni ɗoon ɓayri nokkuuji biɗtaaɗi ɗii ndokkaani njeñtudi njaɓniindi. Nde tawnoo kattanɗe heristiije (héristique : ñeeñal jiytugol) tuugiiɗe e ƴoogirɗe laataaki, yimɓe mbayi no ruŋtiiɓe gagga oo nii. Ina gasa tawa ine sokli wiɗtooji ɗii mbaɗoyee e nokkuuji goɗɗi. Winndu ɗoo innde maa “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Itokuzu no umi e to kono saibou mo Sileymaani Aan 31-08-15 Yoo A Añe E Bannde En.. Walla Walla - Wallace - Ka... on ko tii mo wi pe o di omo on » Jam e Jameika Tinndinoore Firefox - Aawtagol e aafgol Firefox e ɗemngal Pulaar-Fulfulde  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - Belaa pulaar! Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Hannde leñol men ɓuri daɗireede ko to bannge geese tumma nde aduna o wonti goorumma."Tuggi laamu manna haa yettii ngee ñallunge aduna meeɗaani wonde aduna fooftere ñande fof goonga e fenaande ina mbaɗda liɓ-liɓtoo kono ko ngaal pelɓondiral addanta aadee halfude walla filtin'de kalfaandi"Hannde yontaaɓe leñol men ko wiɗtuɓe peeje ɓamtooje tawi wonaa tan e haala kono ko e golle. So tawii hannde pulaar ko kural gootal ,so en pellii en ngoofii en mbeejii ngannden ko ceerno Ibraahiima Saar woni danna. Ceerno Lih a jaɓɓaama e gerngal men Pulaagu.com. Mbaaw-mi tan ko yettude-ma sabu giɗly maa e Pulaar so pucci dogii ɗum fekkortu! Goonga e fenaade ko funeeɓe, jibidinaa jamma gooto! Kono fenaande huudii subaka wiy ena adoo goonga jiineede! Kono laawol ngol ena woɗɗi, o ñalli yahde haa o yani mbul-fekku! Goonga ɗaanii haa haari, fini abii-mo, wirtii-mo omo tuuta tampere e heege!! Fenaande ena yaawi koyngal, kono suusaa yolnde! Woni goonga ko darnde! Woni goonga ko jaŋngude haa waawan, golloo! Wni goonga ko anndinde leñol maa ko leƴƴi goɗɗi nganndin-maa. Ko heddii koo ko daarol! Kala gido leñol hino weltori de golle doo, nde tawnoo hannde en hebtii laawol, lutti ko en fow immo-den jogindiren juude gollen, selen haala heewka. Golliren wano Md.(Moodi) Ibrahiima Saar nii... On yettaama yo hatanteebe leñol. "Ko Ruamoko, e ngunguru nei, Kelle e fedde "Dabbaji" Ispizua, Kanko ( 1 ) Leydi, lewru e naange “pinii” Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Jaɓɓorgo Ganndal Leydi, lewru e naange “pinii” Ɗii duuɓi jawtuɗi winndere ndee kala ina faayani ngonka Leydi men ndii. Ɗum saabiima batuuji winndere e tuugnorɗe e nanondire hakkunde leyɗe : ɗuum woni ko anndiraa ɓeydagol nguleeki weeyo ngol biimtagol cuurkiiji gaas karbonik kam e bonnugol dunli ekn caabii. Yimɓe njeertinaama ko ɓooyi, ɗee geɗe ina mbaawi saabaade « kawjugol ngonka weeyo », woni yimɓe mbaɗta yiyde toɓooli ɓurtuɗi e nokkuuji olnooɗi, walla yooro e nokkuuji leppunooɗi … So ɗum araani ne, won ko puɗɗi-ɗen yiyde heen : cumuuli to leydi Riisi, toɓooli ɓurtuɗi to Afganistaan, to Siin, e nder Afrik hirnaange ekn … ɗum fof ko maale paaynuɗe. Ɗumɗoo ko wonande Leydi ndi nguur-ɗen e dow mum ndi. Kono wonaa kayri tan tini mbayliigaaji, lewru e naange ndaɗaani heen. Naange men ina teskoraa coftal ɓurtungal e ooɗoo sahaa. Annduɓe ɓe mbiyi ɗum wonaa maale moƴƴe. Lonngotooɓe asamaan ɓee nii ceediima e balɗe jawtuɗe ɗe, goobuuji e timtimi jooɗɗi e nder kammu, haa arti noon ko anndiraa « peeral gulli leydi » (aurores boréales). Ɗumɗoon noon ina seedtoo wonde naange men nge naatii coftal caggal mudda « ɗoyngol ». Alet ɓennuɗo o nge wukkitii e faru tonuuji keewɗi plasma (woni «gabbe doondiiɗe» (atomes ionisés), jaaɓanɗe leydi men ndi. Ina wayi no ko puccital naange nii. Ɗeeɗoo gabbe naange, so pottitii e fooɗo sulɗeewo leydi ina waawi saabaade mbayliigaaji teeŋtuɗe joggiiɗi batte e geese yiite (réseaux électriques) walla onndooji hertz (woni emisiyoqaaji teleeji kam e kaɓirɗe elektoronik gonɗe e diwooje). Eɗum waawi battinde e heɗɗaawo sulɗoweeyo (magnétosphère) ngo, jojjungo wonande nguurndam e leydi, nde tawnoo ko kanngo falantoo en heenebere naange (vent solaire). Coftal naange ko huunde anndaande, waawnde jooɗtoreede, sibu ende arta duuɓi joy e feccere kala, tee njuuteendi mayre ina wona hedde duuɓi 11. E oon sahaa e nde wukkita e kammu he ngabbon keewkon, tawi won heen ngabbon ɓuri leydi mawnude. Nge wayri ndeen softeende ko e hitaande 2001, caggal ɗum nge naatani ɗoyngol luggol, juutngol haa diwti aadaa. Jooni, annduɓe ɓe ina njenanaa ko nge finnge. Nate ɗe laanel wiɗto (sonde) ameriknaawel gootel ƴetti, caktaaɗe ñalnde 19 ut 2010, ina kollita ɗoomtugol lewru. Ɗumɗoon noon ko ko wayli sikkeeji annduɓe kala jowitiiɗi e lewru. Hol ko nate ɗe kolliti ? Ɗe kolliti ko lewru men nduu ɗoomtii fotde 100 meeteer e nder « hanki ɓadiiɗo » woni e nder duuɓi miliyaar cakkitiiɗi ɗi !!! Ko ɓuri ɓallaade en, nate ɗe ina kollita kadi jaajtugol peri (gebbi) e dow laral lewru e nder duuɓi 40 cakkitiiɗi ɗi. Ciftinen tan wonde lewru, e cukaagu mum, ko ina wona jooni miliyaaruuji nay hitaande, ina wulnoo. Gila ndeen ndu ɓuuɓtii. Ko jooni noon annduɓe ɓe paami wonde haa hannde ndu woni ko e ɓuuɓtude, ɗum woni ko saabii ɗoomtugol kaalangol ngol. Ko ɗum kadi faamnini ɓe yerɓooji lewru baɗooji sahaa e sahaa ɗi, ɗi ɓe cikkatnoo saabii ɗum en ko kaaƴe janooje e lewru … Ɗumɗoo noon anndinii ɓe wonde lewru wonaa tagofeere maaynde, hono no ɓe cikkirtunoo. Nafisatu e DSK : seeɗa ina bonna ko heewi “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 INUIT / KO KO MO ngam ngam coii je nih... Mum, Mums, O mum, Mummed, Sexy mum, Mum sex kono s o mi yo raw vol 11 19. Simunul, Tawi-Tawi YO KO SO ZURUI! o. (O} Equiyakat to sl difie/e 4mmu/, to 5«99{fe34 iack^ ; rajf en e#te #entido #e $on#titu-e $oo #u#tan$iali#ta" W p o wi e c i e o h a r c e r s t wi e So ma bamidele omo’de o, O ma bamidele Omo’dewale kawtal fooɗungol hakkilo Sukaaɓe Dow jannde e jogaago Pulaaku e Hakkilanki Sukaaɓe e ko nanndi e non Beɗon Jaɓɓo kala Giɗɗo taw nder Kawral Ngal, Kono S o, Mi yo! - Cupid no Itazura チーム:kanko♪ 10 kanko♪ Innde. alla yettaama baŋngeeje fof. (pellital ngenndi, tiba witto dow jeeri.). Laawol danndoore ko deftere wootere, e defte pulaar. Kono ko deftere (iisa yanŋkooɓe). Ko ndeen njidden, haalde haala mum. Home / Renndo / KALAAJO : « HAY LUURAL GOOTAL ALAA DEMET WONI KO TO DODEL » Yo Allah wad laawol. ngalpa=ngal hapa,ngalkhât. kono mi no bun mo 2B Z OO O SEEK(10) . atewo ko mi a to Boy: "Oo. Mi! Mo e Meen!" Bunka mo umare mo subete o koete. N.º 3 de 12 B & B en Walla Walla N.º 12 de 12 B & B en Walla Walla ko ‘to e! 🙂 Tôkyô-to Hino-si Noon 30 and no FOF.. Ko Ngam Yai Ko Ngam (Phuket) 6. TIGILDE KELME: En ngartii kadi ñiklude hakkillaaji e ndee tigilde hesere! ...ngam ɓeydude ganndal ɗemngal pulaar e huutoraade pije baɗe hono tigilde kelme, gaanti, kelme jiiɓe (mots mélés), kelme joofe (fléchés) ekn... ... [Yo/Kam/Tan/Mi] Itsu no toki mo Senegal / Senegal (1) YEWTERE IMAAMU KHAMANAYII NDE ƁE FEWTINI E JULƁE ƁEN FOW FII HAJJU ON E NDER HITAANDE 2016. Tippude e khabaruuji yaltintee ɗi e ndee yenerde Ahlul bayti –Abnaa-Imaamu Khamanayii-yo Alla ɓoynu ɓe-hooreeɓe rewolisiyon islamiki on hino yewti julɓe ɓen e hajji yankooɓe ɓen yewtere fii Hajju mo tawata ko hollirɗo teddungal e doole mofte julɓe ɓen yeeso yimɓe tooñooɓe Aduna fewndiiɗo on hannde. Ɓe maaki tippude e faatunndeeji yurmu ɗi waɗunoo ɗi ka Hajju hitaande feƴƴunde, hiɓe tuugi yewtere maɓɓe nden e leyɗe ɗen e jamaaji julɓe ɓen: Leyɗe ɗen e jamaaji julɓe ɓen hino haani anndude laamiiɓe leydi Arabii sawditu ndin moƴƴa, sabu boneeji ɗi ɓe woni e waɗude e nder leyɗe julɓe ɓen, jamaa julɓe ɓen fow miijitoo ko honno ardorta kañun Makka e Madiina e fii Hajju ngun. E nder ko woni e arude ɗoo kon e hino ɗoo ƴi’al maaku maɓɓe on: Yettoore woodanii Alla seniiɗo, yo’o juulu e nelaaɗo makko Muhammadu e ɓeynguure maɓɓe laɓɓinaa nde nden e sahaabankeeɓe maɓɓe suɓaaɓe ɓen e kala iwrtirɗo ɓaawo maɓɓe haa ñannde darngal. musiɓɓe tedduɓe, duhiiɓe e suddiiɓe e nder tuɗɗere Aduna on fow. Hajju on fii julɓe ɓen ko tummbondiral mantorgal heewungal tew yimɓe iwray ɓe cenɗe ɗen fow, ko tummbondiral wondungal norɗinaya ngal ɓerɗe ɗen e kulol yeeso Alla taguɗo on, Hajju on non ko farilla laaɓuɗo tedduɗo aduna yankeejo e laakhira yankeejo e jamaa yankeejo, immorde e yamiroore Alla nokku ka o daali: (Jantee Alla wano annditirton baabiraaɓe mo’on ɓen non, maa hara hino ɓuri), o daali kadi: (Jantee Alla e nder ñalaaɗe limaaɗe), ɗii piiji ɗoo fow ko hollata ko njuɓɓudiiji makko ɗuuɗu ɗi. Oo farilla non mo maraa nanndo, holnagool jamaanu ngun e nokkuure ka hajju on waɗetee ɗon ko wano non ko hollir ɗun feeñu ɗun e hoodere jalbunde wallinay nde ɓerɗe yimɓe ɓen, awa ɗun ittay kulol e anngal ɓutti ko yimɓe tooñooɓe ɓen addata e nder nokkuure nden, on tigi heɓa ɓuttu-ɓernde wonnde hay e huunde waɗataa mo e nder jamaanu hajju ngun. Oo hajju annabi Ibraahiima mo lislaamu on addani julɓe ɓen ko fenñinirɗo teddungal e laaɓal ɓernde e wonugol julɓe ɓen huunde wootere, mawnugol mofte julɓe ɓen e fawagol ɓe e bawɗe Alla seniiɗo ɗe lannataa, Hajju on ka diina lislaamu ko yaltintinirɗo oo aaya mo Alla daali e mu’un (Ko ñaaɗuɓe e hoore heeferɓe ɓen, kono ko yurmondiray ɓe hakkunde maɓɓe), ko e hajju on nokku danndagol e heeferɓe ɓen e yurmondirgol gomɗimɓe ɓen wona huunde wootere woni. kamɓe laamiiɓe leydi ndin ɓe waɗii yahugol hajju ngol yahugol ndaarugol leydi maɓɓe ndin, ɓe suuɗii ngayngu hakkunde maɓɓe e jamaa julɓe Irani yankooɓe ɓen e leydi innde (waɗugol hajju ngun politiki), ɓee lamɓe non ko yimɓe jaasuɓe fussaaghiiɓe taway ɓe si nafa leyɗe njane ɗen ɗuytike, wano Amiriki ɓe diwnay. lamɓe leydi Arabi sawditi ndin hikka sakkike e laawol diina Alla kan e juulirde hormanteere nden ɓe jaɓaali jamaa julɓe irani yankooɓe ɓen yahugol hajju on, ɓe waɗii non bakkatuuji moolanaa ɗi, kono ko ɓe waɗiri ɗun ko fii no ɓe heddora ka jullere laamu hiwa Leyɗe bewɗe ɗen e nder Aduna on, welda e Siynunistu e Ameriki, etoo no waɗira ko ɓen ɗon faaletee kon, jooni non ɓe aamataa waɗude hay e huunde e fii hewtugol e on faale maɓɓe ɗon. Jooni non waɗii hitaande gila faatunndeeji yurmu ɗi waɗunoo Mina ɗi tawata guluuji julɓe buy feƴƴinno ñannde julde Iidi donkin e ley naange , hino wattii conci horminir ɗi, toni mun hino yoori ɗonka, ko adii ɗun kadi seeɗa hari ka nder juulirde Makka buy kadi maayuno ɗon hari hiɓe e nder rewugol Alla juula wanngoo, e nder nokkeeli ɗin ɗiɗi non lamɓe leydi ndin maraa goonga, ɗun ko huunde nde tawata tawanooɓe ɓen fow e maruɓe pehe e yewtay ɓe fotti fii mu’un, hay woɓɓe goo wi’ii wonnde tawaare hino e nder mun, welsindagol non e danndugol barmunooɓe taway ɓe hari hino janngunde aayeeje Alla ɗen e nder julde Iidi nden, ɗun non ko fotta ɗun, ɓen yimɓe yooruɓe ɓerɗe Sawudi yankeeɓe ƴettuno ɓe wattidoyi e fureeji ɗin e nder nokkeli marirɗi fureeji ɗin, ɗoo yo ɓe ñawndu ɓe, ɓe walla ɓe, hay okkorgol ɓe ndiyan, ɓe accirɓe non haa ɓe maayi, ɓeynguureeji guluuji yimɓe buy iwruɓe e nder leyɗe buy mayraa, jamaaji maɓɓe ɗin aani sunii, ka nder leydi Iran ko ɓattii teemeɗɗe njowo feƴƴinno e nder mu’un, ɓeynguureeji maɓɓe ɗin kadi suniii, haa jooni yjamaa on hino sunii fii ɗun. Doo yo lamɓe Arabi Sawditu ɓen ngantino, ninsa, ñaawa yimɓe bonnuɓe ndee bonnere moolanaa nde hulɓinii nde, hay waɗugol mojobere immorde e leyɗe ɗen fow fii anndugol ko honno ɗun feƴƴiri ɓe waɗaali, ɗoo yo ɓe wi’u ɓe tooñii, ɓe wi’u ɓe tooña, ɓe yaltintini ngayngu maɓɓe neeɓungu hakkunde maɓɓe e rewolisiyon Islamiki on, ɓe rewi laawi ɗin fow.. Hitooji maɓɓe ɗin, gila e politiki yankooɓe maɓɓe taway ɓe suusataa wowlude huunde yeeso siyonistiiɓe ɓen e Ameriki, haa hewti karamokooɓe ɓen ɓe rentaaki, ñaamay ɓe ko harmi taway ko e hoore ko laaɓi pos ɓe lunndotoo deftere Allan den e sunna nelaaɗo Alla on.. hiɓe etaande ko ɓe waawi kon fow fii wi’ugol wonnde ko rewolisiyon Islamiki iran on raɓɓinɗinii e fii naɓugol hajji yankooɓe maɓɓe ɓen. Ɓe lamɓe memminay ɓe fitina non ɓaawo ɓe mooɓii feddiiji bonɗi ɓe jonniiɗi armuuji, ɗi naadii hawreeji e nder leyɗe julɓe buy, ɓe wonii sabu warugol e barmugol yimɓe buy ɓe wi’aa waɗaa woñaa hibba, wano Yemen, Irak e Sirii e Libii e leyɗe goo kadi ɓe tawata ƴiiƴan hibbaama e nder mu’un, ɓee politiki yankooɓe maɓɓe non anndaa Alla ko ɗun waɗi si ɓe waɗi njaatigiyaagal hakkunde maɓɓe e siyonistiiɓe ɓen, ɓe ommbii hunnduko maɓɓe ɓe fankii ko Palestiini yankooɓe ɓen wonaa e tooñeende kon, tone maɓɓe ɗen hewtii hay e koɗooli e ca’e leydi Baharayni ndin, ɓee lamɓe ɓe maraa diina alaa neɗɗanke yaagal adduɓe haa ko faɗi Mina kon waɗi e innde wonnde ko kamɓe woni kurkanaade Makka e Madiina, ɓe bonnii horma e hoolaare ko ɗii nokkeeli ɗiɗi wonndunoo kon, hoɓɓe Alla seniiɗo on sahinndinaama ñannde julde donkin Mina, ko adii ɗun kadi woɓɓe goo faatike ka nder juulirde Makka, haa jooni non hiɓe wi’ude wonnde Hajju on waɗaaka politiki, ɓe tooñira woɓɓe goo golle moolanaa ɗe ɗe tawata ko kamɓe waɗi maa ko kamɓe woni sabu waɗude, pellet ko kamɓe oo aaya ɗoo fewti, nokku ka Alla daali: (si tawii o huccitii o yaha ka nder leydi fii bonnugol e nder mayri..), Alla daali kadi: (Si tawii o wi’aama hulu Alla, townitaare nden ƴettira mo waɗugol bakkaatu, yiite jahannama ngen yonii mo..) Hikka kadi tippude e Khabaruuji ɗin wattude e salagol guluuji sappo hajjiyanko e jamaaji leyɗe goo kadi, ɓe waɗii hajji yankooɓe leyɗe luttuɗe ɗen e nder aynugol ngol maraa hattoode e laawol masin tefindorɗo mo mo Ameriki e Isarayel moƴƴini, suudu Alla holndiindu ndun ɓe wattii ndu ndu holnaaki, leyɗe julɓe ɓen, haa hewti e jamaaji maɓɓe ɗin hino haani faamude lamɓe arabi sawditu ɓen moƴƴa, ɓe faama kadi anngal liimaanu maɓɓe ngun, ko bee ɗii bonnereeji ɗuuɗu ɗi ɗi ɓe woni e waɗude e nder leyɗe julɓe ɓen ɓe dartee, sabu ko ɓe tooñi hajjiyankooɓe ɓen kon ko bee miijitee ko honno julɓe ɓen kippirta Makka e Madiina e fii Hajju ko tawata ko farilla Alla, raɓɓinɗinagol non e nder ɗee golle ɗoo, accay janngo moftejulɓe ɓen e nder satteendeeji moolanaa ɗi. musiɓɓe julɓe duhiiɓe e suddiiɓe, hikka hajjiyankoooɓe Irani yankooɓe ɓen alaa e yahude hajju, kono ɓerɗe maɓɓe ɗen hino wonndi e hajjiyankoooɓe layɗe luttuɗe yahay ɗe ɗen, hiɓe aanani ɓe, ɓe toranto ɓe Alla kadi wata o newnan lamɓe sawdi yankooɓe ɓen waɗugol ɓe ko boni, kamɓe kadi wata ɓe yejjitu siɓɓe maɓɓe Iraniyankooɓe ɓen ka nder toraaje maɓɓe e ka du’aaji maɓɓe, hara ɓe yejjitaali kadi toragol yo Alla ittu tooñe e satteendeeji e hareeji ɗi yimɓe townitiiɓe ɓen e sohoyonistu ɓe ɓen waɗi e hoore jamaaji julɓe ɓen. Ka lannoode ɗoo, min tigi mi annintinay fii sahindinanooɓe Mina e ka juulirde Makka hitaande feƴƴunde e sahindinanoo ɓe e nder duuɓi feƴƴunoo ɗi, miɗo torii yo Alla yaafoɓe yurmee ɓe, okkora darjaaji moolanaa ɗi ka nder aljanna, mi salminii kadi Almaami Maadiyyu, mi ɗo torii ɓe kadi yo ɓe du’ano mofte julɓe ɓen fii no ɗe daɗira e fitaaji ɗin e boneeji ayɓe ɓen. Yo Alla hawrindin en e sawaaba 1. Suuratu bagharati, feccere aaya 200 (wano anninditirton baabiraaɓe mo’on ɓen maa ɓuri, annditiree non Alla..) 6 SABU-SABU EXTACY CU406964.19 1401 CAGGAACTCCAGGACAGCCAGGGGTACACAGAGAAATCGTGTCTCAAACA 1450 oo On en Kono itami mo kono kurushimi sae mo. « off to walla walla Mo gbefun e tan 😂 Fula, Fulani, Fulfulde, Pulaar, Peul, Peulh Foela (Pulaar), Pulaar {{fuc}} Noon to noon. wahahaahah tawa ko ng tawa.. wahahahahah tawa ko ng tawa! Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Jam woni e mon. Mussiɗo tedduɗo a jarnaama fota. Golle maa no feewi e seɲngo ɓamtaare pinal pullo e pulaagu ko tinnaare mawnde a weltanaama ɓeyden welay. Lowe pulaar no heewi jooni (hannde) en ƴeeway nokeeli-ɗin fow ɓeyden tinnaade anndondiren (faamondiren) nantodiren. Miɗo yiɗi anndude si tawii h`no waawi ka men naɓanta/neldata (jonnanta) on sowto/hito (audio) fillaandu (taariika) pullo ndaaron si h`no haani fijineede ka Radio Pulaagu. Ko waɗtii e ɗum, (fahin) Miɗo lanndii si h`ɗon waawi addude selirgal(link) Radio Pulaagu on ka ɗerol (home page)fii no yaawira ka heɗagol. Kala ko neldaa ko wayi no sowto/hito, min njaltinat e rajo men so Alla haajii. Kala ko immii e Fuutaaji ena foti yaltude e rajo men. Nuldu noddirde maa e imeel, njeewten heen. A jaaraama Emile galle E.galle EPUB •n io« ^o« « vo^oo ^» y»«o to «o >o «o o ioioioio*oioio»oin«rjioio«nio«oioioioio«oioin«oio»/>«oin»/>ioioio»o»oioinioio«nioio «o^\\o »o^^Tr>^ ko^To^^ 5i u JNOO O O » 0« 8«oon> JjnmvKkxn. nliiiu« nii«e uic Walla Walla Walla Walla 3604 Penitentiary 2007-23 ano ko no kubi no wa mo tokemasu ka naatude e nder suudu nduu En ontuma ! Ñallen e jam! Haa haa haa...no crush whatsoever. Jojjanɗe neɗɗo (no wi’ee kadi hakkeeji maa foddeeji neɗɗo) ko alhaali yowitiiɗo e "jojjanɗe yummaaje e ndimaaku ngu kala Banii-Aadama hanndi e mum". E ko woowi kon, ko ɗee ɗoo geɗe ndimaaku limtetee nde haala jojjanɗe neɗɗo umminaa: jojjanɗe e baŋŋe ɓii-leydiyaagal (siwil) kanyum e dawro (polotigi), e piide misal jojjannde nguurndam e ndimaaku, heɓtaare anndingol miijo mum, fotondiral yeeso sariya. Hino jeyaa e mum kadi jojjanɗe yowitiiɗe e renndo e pinal, ɗum no huɓindii jojjanɗe tawnugol hoore mum e alhaali pinal, jojjannde nyamri, jojjannde golle, jojjannde jannde e needi. Ko Bayyinaango Winndereyankeewo wonande Jojjanɗe Neɗɗo (Déclaration Universelle des Droits de l’Homme) tonngunoo alhaali jojjanɗe neɗɗo e bayyinaango mum maandiniingo. Kuulal aranal bayyinaango ngon ko ɗum fewjunoo: "Denndaangal Banii-Aaadama’en jibinaama ko ɓe jeyɓe hoore maɓɓe ko ɓe fotooɓe e ndimaaku e jojjanɗe. Hiɓe yeɗaa hakkille e yila, hiɓe haani huuwondirde e nder neene-gootoyaagal." ☈ ☉ ☊ ☋ ☌ ☍ ☑ ☒☢ ☸ ☹ ☺ ☻ ☼ ☽ ☾ ♠ ♝ ♞♯♩♪♫♬♭♮ ☎ ☏ ☪ ♈ ♨ ºº ₪ ¤ 큐 « »™ ♂✿ Tan tan ina… ko e ʻaho māʻoniʻoni ʻo Sihova, ko e ongoongolelei; ko.utf8=플랫 « Maa touko » oo a < « ■<:< o < ~« -* < Semuanya ngam-ngam. Ko Ko Mo (Remastered) 2:35 i en oo oo a: ofocnoorscDfOOOic^aiyscnoooin- « r-» o o en — « o o en o cnj m o •— » — I oo oo o to co to oo o oo oo — « — HCsjcvjcooioocorooooo O cm — « oo uo to *t oo oo ^r oo en c ^ a ^ ■— « i— < ^^ •— < » «a. UJ OO — OO sora shichau no yo kaiwa mo ( Non Non ) Latvia ko leydi e Yuroopu. Mbertudi leydi ndin ko 64.589 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2016 yimɓe 1.953.200. Laamorde nden ko Riga. Eli e ‘Tukuloor UPR’ en - Lowre pulaar, fulɓe e pulaagu Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Hol ko urmbiti haala ? Urmbiti ka ko haala Eli wul Muhammed Faal e rajo keso biyeteeɗo Muritanid ñalnde aset 2 suwee 2012. Ɗoon e ɗoon, woodi heɓɓiiɓe haala makko, mbiyi o yeddii wonde Muritaninaaɓe taccinaama e hitaande 1989. Ɓe mbiyi o wiyii « hay ɓaleejo gooto taccinaaka… ». Ko ɗumɗoo woni ko urmbiti haala. Wiyde « ɓaleeɓe taccinaaka » tawi noon hay Maawiya e hoore mum yahiino haa wiyi « jiɗɗo fof yo artu », ina foti mettude yimɓe fof sibu, kaan haala diwtaama ko ɓooyi, gila nde Maawiya haali konngol mbiy-ɗen ngol, caggal ɗum Siidi wul Sheek Abdallaahi felliti artirde ɓe, Abdel Asiis ari, jokki ngool gartirgol… Woodii winnduɓe, ceyfiti ko wiyaa Eli wiyii koo, ɓeydi heen « ɗum haawaani min e Eli, sibu nde o laamii ndee, kala nde haala taccinaaɓe haalaa, o naatat fitina : ɗum waɗii to Sehilbaabi, ɗum waɗii to Kayhayɗi … o yahii haa o wiyi ɓeen ko ‘Tarza’ en ». Woodi wiyɓe cikkaani so Eli ina wiya noon, sibu « omo selli, o suwaa haangeede », yiɗde wiyde tan, o waawaa yeddude huunde nde aduna fof anndi. Woodi wiyɓe kadi « en njeɗaaka », nangtii e ko wiyaa Eli haalii koo, njuɓɓuni seppooji ngam seyfitde Eli. Ɓeeɗoo wattindiiɓe noon, ko ɓuri heewde e mum en ko ɓaleeɓe satiiɓe laamu nguu, wondunooɓe e Maawiya hanki. Ko ɓeeɗoo woni ɓe jaayɗe inniri « tukuloor UPR en ». Balɗe nay haa njahdi e naange, ko kaan haala tan haaletee. Ko ñalnde 6 suwee Eli winndi bayyinaango, ina yedda ko wiyaa wiyii koo. E wiyde makko « jeeyngal jaajngal bonnitoowal nana waɗee e am e ɗeeɗoo balɗe fof. Mi takkaama haala ka mi meeɗaa haalde, njowitiika e kewkewe muusɗe baɗnooɗe e leydi men e hakkunde Senegaal e Muritani. Jaabtawol am naamne rajo Muritanid naamninoo-mi ina laaɓti cer, tee ina mooftaa, ina mbaawii heɗteede. Won welaaɓe bonnitde haala am ». O jokki « won welaaɓe mawninde naamnal jaaynoowo oo, ngoppi jaabawol am. Yimɓe anndiraaɓe fentude penaale pepindii jaabawol ngol jotondiraani hay dara e haala am ». « E nder yeewtere hee, jaaynoowo oo heɓii naamndaade mi, walla wiyde ‘’ɗum noon artiraaɓe ɓee ngonaa Muritaninaaɓe ?’’ Njaabii-mi ‘’pot-ɗaa naamnaade ɗum ko artirɓe ɓeen renndaaɓe ngenndi’’. Ɓeydu-mi heen konngol joopingol lor aadeejo mo ñawndaaka (passif humanitaire), kollit-mi ko heen geɗel gootel toɗɗinoo polis mo ngardinoo-mi e oon sahaa, sibu am wonnoode Gardo Kuuftodinɗo Kisal : ngeel geɗel wonnoo anket (cunnagol) nasiyonaalitee. E ooɗoo fannu, wiɗtooji ceeɓɗi mbaɗaama, tawi ko dewɗi laawol, ngam yiytude Senegaalnaaɓe, nawtaaɓe leydi mum en caggal ɗuum ». O jokki « Miɗo waawi faamde haala neɗɗo haalnoo e saloŋ walla e ka haaldunoo e neɗɗo teelɗuɗo, waklitee, kono ko haalaa e rajo kay ina waawi heɗteede. Jokkude e wiyde ina haalna neɗɗo ko haalaani, ko ŋakkeende nuunɗal mawnde. Miɗo ñaagoo rajo ‘Muritanid FM’ nde yaltinde yeewtere ndee laawol goɗngol, tawa ina fira ɗum e Farayse e ɗemɗe ngenndiije ɗee. Ko noon kadi, Tele e rajo Muritani jokkunooɓe e ɗee golle ayiiba, poti waɗde…. » Ko noon kadi Eli ɗaɓɓiri denndaangal yimɓe, ɓe kaaɗoo haala ndottaaka muusnoo, yo keɗto haala kaa to rajo Muritanid. E oon sahaa, e wiyde makko « ma en paam hol to ngalɗoo jeeyngal jaasngal ummorii. Alaa toon ne so wonaa e yimɓe woowɓe waɗde geɗe jaasɗe. Ɓeen yimɓe woowɓe ƴettude fenaande ngostoroo ngoonga, ƴettuɓe murto neɗɗo, mbiya ɗum ‘peewnitgol’, ƴettuɓe kuudetaa, mbaɗti ɗum kisnugol demokaraasi, ɓeen yaɓɓooɓe ko aldaa e gacce denndaangal doosɗe leydi paatuɗe e juɓɓule e mbaawkaaji ñaawoore e carɗinooje. Ɗum waawi ummoraade tan ko e laamu mbemjungu, njiñiingu e caɗeele, ina wumbiloo no gumɗo nii. Faayndaare maggu ko yiiltude hakkillaaji yimɓe e aawde e mum en ngañgu e kusumma hakkunde leƴƴi, sikkude ɗuum ina waawi yaltinde ngu e caɗeele ngu wondi hannde ɗee. » Haa hannde ko Eli haalata « So artii e manifeste du négro mauritanien », golle polis kaaɗnoo ko e waɗde anket, yiytude winndunooɓe ɓee e waɗtude ɗum en e juuɗe ñaawoore. Ko kewi caggal ɗuum fof, alaa ko polis anndi heen ». « So artii e geɗe kewnooɗe caggal enndugol kuudetaa leñol baɗnongol e kitaale 90 e batte mum e nder Konu, miɗo siftina wonde ɗum naworaani mi hay huunde, sibu ko mi ɓoorinooɗo denndaangal ko kalfinanoo-mi e konu hee gila e hitaande 1985 ». Ɗum noon, banndiraaɓe, ina laaɓti : e wiyde Eli, ko laamu Abdel Asiis woni caggal « bonnitgol haala makko ». Enen noon, eɗen teskii, gila Eli feeñnikinii e luulndo hee, laamu nguu ko ko laawanii mo. Seppooji « ɓaleeɓe » wonduɓe e laamu nguu, hono « tukuloor UPR en », ko seede majjum. Ɓe cosi ko ‘initiatiɓe’ (inisiyatiif, ko goomuuji heewnooɗi sompeede ngam hollitde ina wondi e Maawiya) tawi alaa ko woni faandaare mum so wonaa ‘luulndaade haala Eli kaa’. Ɓe ceppi, ɓe mbinndi ngam ‘hollitde mette maɓɓe e haala Eli kaa’. Ɓe mbiyi ‘inisiyatiif’ maɓɓe oo ko nokku diisondiral e ndeenka, mo alaa ko woni faandaare mum so wonaa « daranaade ɓure renndo men ». Addani ɓe sosde mo ko ‘haala Eli mbattindiika kaa’. E wiyde maɓɓe « hooreejo leydi ɓooyɗo oo yedditiima Muritaninaagal taccinanooɓe e hitaande 1989 ». Ɗum addanta ɓe naamnaade mo : « hol ko saabii sahaa e sahaa kala, Eli ina welee duppude suudu men, hono Muritani ? … Hol ko o yiɗi ? … ». Ɓe njaabtii « Eli yiɗi ko felɓondirde leƴƴi leydi men, e addude jiiɓru hakkunde Muritaninaaɓe ». Bayyinaango ngoo ko kelle ɗiɗi, heen hello ko aybinde Eli tan. Caggal nde ɓeeɗoo mbinndi, heewɓe mbiyi e maɓɓe hoo ! Woodi winnduɓe ngam naamndaade ɓe, hol to ngonnoo ɗii duuɓi kala, to ɓe ngonnoo nde haala binndital haaletee ? To ɓe ngonnoo nde Lamin Manngaan waraa ? Woodi siftinɓe ɗanngal huunde e maɓɓe, duuɓi jeenay jooni (oktoobar 2003), to Biriksel, ɗo ɓe mbiynoo « Maawiya waraani hay gooto, taccinaani hay gooto ». Ɓe mbiyi Eli yettaaki ɗoo ! Ɓe mbiyi « seppo ngoo fotnoo faade ko galle Bookara Sule, wonaa galle Eli ». Ɓe ciftini wonde addunoo mo Biriksel ko yaltinde wullitaango AƁOMM joɗɗinnoo to ñaawoore, ngam ɗaɓɓude « ñaawgol wul Taaya ». Yanti heen, « hecci hanki tan, e woote 2009, kanko waɗantunoo Eli kampaañ ». Kono, ɓuri bonde e ɓeeɗoo ɓaleeɓe ko winndannde feeñnde e jaaynde wiyeteende l’Authentique Quotidien, ɗo min cuɓtanii on, min pirani on, huunde e taƴe : « … ɓee ɓaleeɓe, inniraaɓe ‘tukuloor UPR en’ potnoo ko muɓɓaade, sabu gacce. Sibu ko kamɓe njeeyi ndimaagu leñol maɓɓe ngam yiɗde ñaamde e wonde ». « Nde ɓe njaɓi feeñnikinaade e yeeso yimɓe kala, ɓe njaɓi huutorireede niiyene, ɓe ceppi, aɓe turi geeni, ngardini deedi, … ɓe ladi, ɓe porti daaɗe, liifti ɗemɗe, ngam yiylaade ɓurɗo waawde yoɓde »… « ɓe ɗeɗɗi gacce, moomii koyeera … yiylaade hoomtude ɓaleeɓe e naatnude ɗum en e hare nde himmanaani ɗum en. Sibu haala Eli hannde kaa, ko hare hakkunde koninkooɓe, ɓe nganndu-ɗaa kadi ko denɗiraaɓe ». « … Won e maɓɓe, wuurtaaɓe e Eli, mbaɗiino ɓaleeɓe ko ɓuri ko ɓe njooɓtortoo Eli koo, bonde. Yimɓe fof ina ciftora haala maɓɓe 89, ellee ko hanki tan, to rajo e tele Muritani walla e meetiŋaaji … nde ɓe mbiyata taccinaaɓe ɓee kala ko Sengaalnaaɓe… Won e maɓɓe kadi ina njeyaa e fuɗɗunooɓe sariya yaafuya 1993. Won e maɓɓe alaa ɗo keddunoo e winndere ndee ngam jaɓnude leyɗe goɗɗe wonde 89 kaaleteeɗo oo meeɗaa waɗde e Muritani, hay gooto meeɗaa wareede ɗoo, njiyaagu woodaani, leepte ngalaa, hakkeeji njaɓɓaaka, alaa kaɗaaɗo, alaa keedaaɗo. Njilluuji maɓɓe to Bañnjul, Wiyen, Seneef, Durban, Pari, New York hay gooto yejjitaani. Hay gooto kadi yejjitaani mukke Biriksel… ». « …ɓeeɗoo tukuloor UPR en ngonnoo hanki e PPM e SEM e PRDS e CMJD e ADIL e HCE. » Eli noon, urmbit haala tan, kono ka meeɗaa deƴƴeede. Tuggi 89 faade hannde, loranooɓe e ngenndiyankooɓe tigi rigi ɓee, meeɗaa deƴƴude. Ɓe ceeraani e ɗaɓɓude nde wiɗto waɗetee haa anndee hol waɗnooɓe bone, hol taccinnooɓe, hol warnooɓe. Ɓe meeɗaa seerde e ɗaɓɓude nde ɓeen ñaawetee so nganndaama. Ɓe meeɗaa seerde e ɗaɓɓude nde baayeeji kolletee gaññeeje baabiraaɓe mum en to keedti. Haala hannde kaa tiindini ko geɗel gootel : so laaɓal waɗaaka, nuunɗal rewaaka, haa cay haala kaa ñifataa. No wiyretee nii tan « koyngal e leydi, mboddi leydi, kawraani hikka hawra mo wuuri ». Politikaaji suuɗo suuɗoondu nafataa, yontii nde anndetee hol waɗnooɓe bone, mbele ñaawee ; anndee kadi ɓe mbaɗaano hay huunde ngoppee ndeeƴa. Kono ɓuri yontude fof, ko ittude ngee tooñannge e mumtannde baayeeji gonɗi mum en…. Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 SO NO O SO SO E S men, i rrcinj iaii 3000 4vA>fii> ; i. Suae SUtcj. to seek to — , «p»- $48boobobboboo25boobobboboo20boobobboboo20boobobboboo15boobobboboo$51b Ko Ko Mo (I Love You So) too.ooo ■ « ,-I ko o oh o'_ o Ckl ,.o Padre de Familia- Mum Mum Mum 0 mo mo (mo-1) Art Gallery Wallahu A’laamu BiS-Sawaab 87 Fisher Hoo Koo E Koo Gorbee Thoh(k), A’Ngun Jaw Musidɓe tedduɓe, ko adii fof miɗen keɓi weltaare e neldude on oo ɓataake ngam weeɗondirde miijooji ko faati e sosde (darnude) yiilirde huɓtidinnde wonande Tabital Pulaaku international nder leyɗe Arab, ngoo miijo iwi ko e mooɓondiral TPI piɓanongal to Bamako rowani e lewru Siilo (janwiye) 2012. Tawa eɗen mbaɗa yiilirde TPI huɓtidinnde musidɓe wonɓe e leyɗe Arab fuu. No hollir-ɗen nii, miijo waɗeede yiilirde TP/leyɗe Arab iwi ko e mooɓondiral Tabital Pulaaku International, piɓanongal to Bamako e ñalɗe: 28 – 29 Siilo (Janwiye) 2012, ko ndeen mooɓondiral ngal yaltini pellital waɗde yiilirɗe doŋeyankooji (regionaux): hirnaange Afrik, e fuɗnaange Afrik, e Orop, e Amirik, e leyɗe Arab, e Aasi, e Ostorali. Ɗee jiilirɗe fuu waɗiraa ko ngam weeɓnude e yuɓɓinde golle TPI nder aduna winndere nde, tawa kala heen yiilirde na renndina leyɗe nokkuure ndeen. Gollal Innde Leydi arab o woni Leydi to jeyaa Poopaali dendaangal ko ruuhu waɗaa e mum 47 miijooji ɓerɗe tageefo fow e Muhammadu. Bote leydi fow e limoore leeɓi tageefo fow 50 . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! amiil Wul Mansuur jeyaa ko e worɓe dawriyankooɓe naatirɓe damal mawngal jeyaa; ngaal woni ummanaade ndimaagu kam e potal. Ko darnde ngam daɗndude miijooji ɗi roondii, o tabitini ɗum e golle nde o ardii komin arafaat, ɗo ɗowgu makko yeeɓaa, o taƴii geɗe ɗe ndewaani laawol, ɗe yuɓɓo laamu ɓennungu nguu mahi e renndo ngoo. Ndeen darnde addani mo jennooje, jagge e dow belaaɗe, dummbeede haa nawi mo laawol tumarankaagal.Kanko kala e hisnoode to Belgik, o felliti artude e leydi makko ngam jokkude darnde ko nguun tonngu waawi dasande mo kala. Hannde, lannda Tawasul ka o ardii jeyaa ko e lanndaaji dawrugol kattanɗi e soode diɗɗe diɗɗe yimɓe seerɓe ciiri, ɗo tawetee eddaaji leydi ndii kala ina ndenndi, ko ɗuum waɗi lannda kaa jogaade fooɓre ñiɓiinde e leydi. O waɗdi ndee yeewtere toɗɗiinde ngoƴaaji kam e caɗeele leydi Moritani ko e AVOMM, keɗto ɗee yeewtere ndee: AVOMM: Jam ñalli, Musiɗɗo Jamiil Wul Mansuur. A yettaama e teddungal ngal mbaɗan ɗaa min, nde njaɓ ɗaa jaabtaade naamnde avomm.com kam e lowre lannda Tawasul e tawtoreede musiɗɗo Umar Aamdu Mbaay, jaayndiyanke, karalloweb ndeen lowre. Ko ɓooyaani koo lannda mon siifii nanondiral e lannda Ba'si Sirinaawa, ɗuum jibini kulol e nder renndo ngoo, mbele aɗa waawi jubbande en e loowdi ngaal piɓondiral? Holi ko tagi ko oon lannda tan ciifondirɗon? Jamiil Wul Mansuur: Mi yettii on e oo fartaŋŋe mo ndokku ɗon mi. Njiɗ mi wiyde ko dawrugol amen ko feewti e jokkondire ɓooyii laaɓde. Haa teeŋti so oɗon ciftora teppe duuf hoɓɓe lannda amen tuma nde mooɓondiral amen gadanal, lanndaaji dawrugol ummiiɗi e leyɗeele aarabeeɓe, Afrik haa to Asii. Ko lanndaaji ceerɗi ngoƴaaji, so ɗi islaamiyankooji maa goɗɗi. Ɗum firti ko ɗo amen, emin njogii jikku ko feewti e jokkondire jaltuɗe. Oon woni udditanaade kala lannda ka min mbaawi fottude miijo, no ɗuum waawi fotde kala. Ko wonaa ɗuum, min puɗɗiima jokkondire e lanndaaji dawrugol keewɗi, haa teeŋti e kawritnooɗi e mooɓondiral amen ngal. Lannda Ba'si jeyaa ko e gadiiɗi jaabtaade e ndeen yiɗde. Min ciifondirii nanondiral e dow toɓɓe denndaaɗe ina e majje naamndal palestiinnaawal kam e dawrugol Amerik e nder oon diiwaan. Ɗoo noon ina jojji kolliten wonde emin njogii geɗe keewɗe ɗe min luurdi. Ko wonaa ɗuum koo, emin ciifondiri nanondiral goɗngal e lannda Aljerinaawa ka guurte islaamiyankeewa. Ko ɓooyaani koo ne min ciifondirii e lannda Hisbullah mo Liban, e njillu mumen ɓennungu ɗo e leydi ndii. Jooni min ngoni ko e heblude njillu mawngu lannda oo to Senegaal. Ndeke, so en njiɗii mbiyen, emin njogii dawrugol udditiingol wonannde mo woni kala. Ko feeewti e mbaydi, mbaawndi jolnude kulol wonannade yoga, yo mo woni kala deeƴnu fittaandu mum, ndiin mbaydi jeyaaka e toɓɓe nanondire amen, ɗe min ciifdi e lannda Ba'si mo sirii. Sabu minen ko min lannda ngenndiiwa, ka ndaɗɗudi mum woni ɓaarorde islaamiyankoore kono kaɓantooka ngootaagu ngenndiiwu wonannde Moritaninaaɓe kala. Ko ɗuum tagi nii, min njogii jotondiral moƴƴal e kaa lannda kaalaaka, tawi min ngaldaa hono ngaal jokkondiral e ba'siyankooɓe moritaninaaɓe. Waɗi noon ko, emin piɓi wonde lanndaaji ɗi guurte ngenndiniije, njogii ko jiyɗe paaɗɗe ko feewti ngootaagu ngenndiiwu. Ko ɗuum waɗi, jiyɗe amen ina ngoɗɗi ɗe maɓɓe to ɓe mbaawi jeyeede e leƴƴi kala. Udditaare amen ko feewti e jokkondire jaltuɗe, wonaa tan jeyaa ko e dawrugol amen, kono timmitinat ɗum e mbaydi ndi gaa mum alaa. Ɗo mi siftina wonde min eerinooma tuma nde mooɓondiral amen gadanal lannda koministe Siniwaa. Waɗde, ɗee jokkondire kam e piɓondire kollitaani saka baɗtina e jiyɗe toɗɗiiɗe caɗeele ngenndiije maa ko abbitii e leƴƴi moritaniiji. E fawaade heen, lannda Ba'si ko "lannda ngenndiiwa aarabe", minen min ngonaa ɗuum. AVOMM: Heewɓe ina keewi naamnde ko feewti e lannda Tawasul wonde ɗum lannda Islaamiyankeewa. So en njiɗii laɓɓitinde, mbele ko on jokkoode banndiraaɓe-juulɓe ɓe Ejipti, maa njuɓɓudi nanndo salafiyankooɓe, kettuki Sawuudiyankooɓe maa walla ɓurɗon huccude ko e mbaydi ɓurndi wellitaade yeru lannda islaamiyankeewa mo Turki, gonɗo hannde e jappeere? Min ngonaa jokkoode banndiraaɓe-juulɓe ɓe Ejipti, maa njuɓɓudi nanndo salafiyankooɓe, kettuki Sawuudiyankooɓe. So goonga emin njogii ko min ndenndi e banndiraaɓe-juulɓe ɓe Ejipti, kono emin ceerti e pelle salafiyankooje. ko min lannda dawrugol nguurka, liggotooka e dinngiral dawrugol. Sikke alaa, emin tiimtoo e kala ñemtinorde daɗnde hono no ñemtinorde Turki, PJD mo Maruk, maa lanndaaji goɗɗi ɓasiiɗi e islaam, hollirɓe humpitooji uddital, ɗowtiiɗe kuule islaamiyankooje, udditaniiɗe kesamhesaagu, to bannge dawrugol kam muuyaaɗe ɓesnguuji. Min kaaliino ɗuum e mbaydi laaɓtundi, e nder yiyannde amen hakkilanteewo kam e feññinaango dawrugol kuuɓtodinngol, wonde ko min lannda dawrugol njogiika duttorɗe islaamiyankooje. Min ngonaa jokkoode hay gooto. Min njiɗi ko ñaawreede kaɓorɗe amen kam e baɗal amen dawriyankeewal tawi min ñaawraaka ndaɗɗudi njogitanaandi bannediraaɓe-juulɓe ɓe Ejipti maa juɓɓule islaamiyankooje nanndo majje e nder winndere ndee. AVOMM: Seedaama e ko sakkitii koo dille konuyankooje ngam falaade diɗɗe jogitiiɗe jokkondirɗe e Aqmi. Mbaar Moritani wonaani e jolde e dinngiral wolde hakkunde mum e niwɗere Ndaɗɗudi (Al Qaida) ? Jamiil Wul Mansuur: To bannge amen, emin keelɗunoo e ko yowitii e ngal naamndal. Minen, emin ndiddii terorisma. Min kollitii ɗuum ko aldaa e moggere ko maa feere moritaniire, tawtinoore banngeeji ɗii kala, mbaydiiji ɗii kala ngam haɓde e nduu duleyndu. Hono no nganndirɗon nii, terorisma ko duleydu hannde adunayankeewu, memndu leyɗeele goɗɗe e nder diiwaan oo ko wayi no Aljeri, Maruk, leydi men ne daɗaanii e mayru. Ko ɗuum waɗi ko maa feere ngam haɓde e nduu boomooru. Kono ɗuum noon yiɗaani wiyde wonde ko Moritani foti daraade darnde heddiiɓe ɓee e ndee hare. E nder ngenndi men, eɗen poti haɓtaade e mbaaydi ndegiindi e kuuɓtodinndi nduu henndu bonndu. Ko wonaa ɗuum, ina waɗi yiyannde hisnoore, nde fotaani yeebeede. Kono etaade amde duƴƴal jaambaaro e nder keeri janani, e wondude e dawrugol ngol en ngalanaa ɗum hattan, mboɗo sikki ɗuum jaɓotaako. Mboɗo sikki ko ardii kala, ko waɗɗii e wonde en Moritaninaaɓe, ko haɓanaade keeri men, huuɓnude kisal men enen e hoɓɓe men. Kono en potaani naatde e feere tubakiri ngam haɓde e Ndaɗɗudi. Ɗuum wonaa haaju men. Jamiil Wul Mansuur: Hay so en njiɗaa dey, ɓeto ngoo ko bonngo. Sabu caggal duuɓi cappanɗe joyi goodal laamu ngonɗen haa jooni ko e ngonka kaaɓniika. Gila e ngootaagu ngenndi, haa to demokarasii, haa yettii faggude e renndo. Ndeke ɓeto ngoo ko bonngo, ko boni koo ɓuri ko moƴƴi koo. Kono ɗo amen, emin nanngitii e oo ñalawma. Sabu ko ñalawma jeytaare ngenndi Moritani. Kono, oo ñalawma tulwinaama, sabu Moritaninaaɓe mbardaama yarga e oon ñalawma, ko ɗuum waɗi emin paami mette e sunaare woon yimɓe, emin ngondi e maɓɓe. Emin ngoongɗini wonde, bonnude bagi ngenndi e renndo ngootaagu leydi men, sabu nikñude teemedde teemedde moritaninaaɓe, sabu tan jeyeede ɓe e leñol maaniwol, ko huunde bonde. Ko ɗuum waɗi lannda amen wiyii e yeewtere nde min njuɓɓinnoo e maanditaare jeytaare ndee: "eɗen mawnina ñalawma 28 jolal, kono kadi eɗen cunii ko waɗanoo e oon ñalawma to Inaal, so warngo 28 ofisiyee kam e soofaaji moritaninaajo ɓaleeɓe. So en nduttiima e keɓe capanɗejoyaɓiije, mboɗo sikki ko ustaare wonaa ɓeydaare. AVOMM: Teemedde konunkooɓe e siwil en mbaraama e tataaji konunkooɓe e nder Moritani e kitaale 90, AVOMM kam e lanndaaji dawrugol haa pelle jojjanɗe aadee ina naamndii yo battamboniiɓe ɗiin warngooji ɗi ngaldaa e ñaawoore yoo njagge, ñaawee. Onon, ɓe lannda mumen ɓaarii e islaam, noddi nuunɗal kam e potal, holi konngol mon heen? Jamiil Wul Mansuur: Ko mbaaw ɗen wiyde e ɗum ɗoo, ko ceddeeje baɗaaɗe e dow moritaninaaɓe, e dow jaambureeɓe. So won toɓɓere ƴiiƴam rufaande, alaa e sago battamboniiɓe golliiɓe ɗee ceddeeje ñaawee. Ndeke en mbaawaa faalkisaade sabu ñaawoore ko ñaawoore, potal ne ko potal. Kono minen e nder lannda Tawasul, ko adii kala, ko yoo ko laaɓi waɗe e ko ɓenni ko feewti e ndaamordi (?). So ɗuum yawtii, ñawndungol ndiin ndaamordi (?) ina foti tonngeede e dawrugol kuuɓtodinngol toɗɗingol heen bannge, artirde ñaawoore ngam boomiiɓe ɓee, bannge goɗɗo oo, aawde weeyo heso deeƴre renndo hakkunde ɓiɓɓe leydi ndii e ciiri mumen; mbele damal ruttitaade e fuɗɗoode ina meƴƴoo. Ndeke, ko maa ñaawoore kam e weeyo koolondiral hakkunde moritaninaaɓe. AVOMM: Holi yiyannde nde ndokkaton ngonka 20 000 mooliiɗo moritaninaajo to Senegaal, wuurɓe haa hannde e caɗeele mawɗe baasal leydi e baasal ɗereeji jeyeede e leydi kam e mooliiɓe to Mali fadndiiɓe haa jooni? Jamiil Wul Mansuur: Lannda amen Tawasul ɓooyii yeewtude ndee yeewtere, miin e hoore am mi haalii e mum e nder batirde ngenndi, tuma joɗndeeji hoolaaɓe ndeen batirde, e wiyde mi e pellital daartateengal Hooreejo Siidi ɓiyi Seek Abdallaahi e artirde taƴtinanooɓe moritaninaaɓe e ñawndude caɗeele maɓɓe ko miijo fuɗɗoode ngootaagu ngenndi men. Ɗoo noon, njaɓanee kam yettude ngaal pellital cagotinngal ngal Hooreejo Siidi ɓiyi Seek Abdallaahi ƴettunoo. E nder ƴettugol konnguɗi men e ndeen batirde, min ñiŋii ngonka kaaɓniika mettuka ka koreeji men moritaninaaɓe moolinooɓe to Senegaal. Emin mbiya ka ngonka ka ɓe nguuri gila nde ɓe ngarti ko nganka ka aaɓnotaako to bannge renndo hay to bannge ɗereeji kam e caɗeele leyɗeele maɓɓe. Miijo amen ko taƴtinanooɓe moritaninaaɓe ina njari e ummoraade e leydi maɓɓe jotondiral "keeringal", ngonka neema haa teeŋti to bannge muññital kam e jawdi ustooji ko ɓe nguurnoo e tooñannge e oon tuma. To bannge Moritaninaaɓe taƴtinanooɓe Mali, min naamndiima ko laaɓi e ko huttaa ko yowitii e maɓɓe; kono haa jooni, hay jaabtawol nanningol ummingol e laamu min keɓaani. Kono e miijo amen, eɗen poti jokkude naamndaade tawi taƴonduiraani haa ko laaɓi yana. Sabu emin ngoongɗini wonde gartugol mooliiɓe wonnooɓe Senegaal haa e wonnooɓe heen Mali, naati ko e mbaydi mahtaade ngootaagu ngenndi, haa jooni lofiingu ngu sikkaaka. Jokkude ɗuurnaade kam e faalkisaade ngonka mettuka ka artuɓe ɓee nguuri kaa wisataa ndiyam jam e beldital ngenndiwal ngal cabbino ɗen. Mboɗo ngoongɗini wonde ngonka nguuratooka maa mbiyaa keeriɗam e weytaare wonannde banndiraaɓe men artiranooɓe Senegaal mbele ina tina wonde njeyaa ko e leydi ndii, mbaasa wonde tumarankooɓe. AVOMM: On njaltinii ko ɓooyaani koo ko yowitii e caɗeele macungaagu, mbele ɗum jaɓɓaama no haaniri wonannde ɓe ɗuum toɗɗii ɓee kam dente luutndiiɗe-macungaagu. Holi ko wonnoo heen jaabtawol maa yiyannde laamu nguu? Jamiil Wul Mansuur: Hono no nganndir ɗon nii, min njaltinii ngool ɗerewol, yanti heen min njuɓɓini mooɓondiral mawngal to galle sukaaɓe kiiɗɗo oo ɗoo Nuwaasoot ngam hollitde ɗum ɓesngu Moritani. So goonga, waɗii dille bannge yoo bannge, ɗuum ina haani wonaande naamndal baa'ngal noon farwude. Ko adii fof, woon hatanteeɓe luutndiiɓe-macungaagu ɓe mbeltaaki heen. To bannge goɗɗo oo, jeyaaɓe e ndaɗɗudi amen, coftanaano ɗuum sabu e sikke maɓɓe en ndiwtii keeri ko yowitii e ndeen toɓɓere. To bannge amen, emin ngoongɗini wonde en taaɓiima taaɓal paayodinngal. Taaɓal feewde laawol ngol yiyannde laaɓtunde e huuɓtodinnde e ngal naamndal njiyaagu. Hannde, eɗen mbaawi wiyde wonde Tawasul heɓtinaama e fedde doole dawriyankooje e renndoyankooje haɓantooɓe njiyaagu e baɗte mum. Emin mbasorii ngal taaɓal, emin miijii waɗde, minen e njuɓɓudi amen halfinaandi ngal naamndal, ko ɓuri ko gollaa koo e oo bannge. Ko goonga laamuuji ɗii ko ɗo ngonnoo ɗoo tan ngoni gila ko ɓooyi, ina ɗuurnii no feewi ngal naamndal. Ko ɗuum waɗi, ɗi kuutoraaki kuule ceddinɗe njiyaagu. E fawaade e ayaawo ngo ɓe takkata hatanteeɓe jojjannde aadee, e wiyde ɓe njiyaagu woodaani e nder Moritani. Ko ɗuum woni ko laamu nguu jooɗtorii, ndeke ɓe mbeltotaako e ballal amen ngal. Jamiil Wul Mansuur: Tawasul yaltiniino yeeynaango mum ko yowitii e ɗee nangɗe, e nder maggo min kiitorinooma ɗeen nangɗe, min naamndinooma ne kayne yo ɓe ngoppite ko aldaa e yowre ɓeen hatanteeɓe jojjanɗe aadee. Min mbiyiino ne, ko himmi koo, ko ɗowtaade e mbaandi goongɗundi e ñisndi kuule ceddinɗe njiyaagu kam baɗte mumen. Mboɗo sikke, emin keelɗunoo e ndeen winndannde. Jamiil Wul Mansuur: Minen ko min luutndere. So goonga ina waɗi luutndere ɓurnde haraade e amen haa teeŋti ko bannge aybinde. Kono ɗuum riiwtaani ko min luutndere demokaraasiire. On mbaasataa janngude, e ɗii lebbi min ndarniino keɓe peewtuɗe e dawrugol bonngol laamu nguu. Ndeke ko jotondiral hakkunde laamu e luutndere. E kuuɓal, min etotoo ko wonde moccooɓe, mahooɓe e ƴeewooɓe ko foti, kono ɗuum haɗataa min aybinde dille laamu nguu so tawii geɗe ɗee njahaani ko feewti e yiilngo leydi ndii. Jamiil Wul Mansuur: Fotde amen wonnoo ko ñaagaade caggal nde toɗɗe hooreyankooje laamu ɓenni, nde kaaldigal waɗetee. Kono mo woni kala e yiɗde mum yoo kaaldigal waɗ, alaa ko gasi. Min mbiyi foti adaade tammbaade ndeen fotde ko fedde laamiinde ndee. Ko hooreejo leydi oo foti eewnaade feewde e kaaldigal ko feewti e geɗe leydi ndii. Moritani fotaani ɗoweede no ɗowretenoo adan nii. Alaa e sago kaaldigal hakkunde laamu e luutndere ko toɗɗii naamnde ɗee kala: ngootaagu ngenndi, faggudu men,demokaraasii men, jokkondire men jaltuɗe kam e jokkondiral hakkunde konu e e dawrugol. Ko maa ɗee naamnde kala ciggee, ko maa fotdeeji kala ƴettee ko adii nde geɗe ceɓɓittoo. AVOMM : E hitaande 2005, oɗon njeyanoo e pottital Dakaar denndinngal luutndere jogitiinde luutndiinde laamu Taayaa, e dow teddungal Hooreejo leydi Senegaal, M. Abdullaay Wad. Ngaal pottital gasiri ɗerewol ganndiraangol « La nanondiral dakaar", oɗon tawtoranoo. Tuma nde siifatee ndee noon on njiyaaka, mbele oɗon mbaawi famminde ko haɗnoo on tawtoreede oo sahaa? Jamiil Wul Mansuur: Aa haa, mboɗo siftora ngaal pottital, ngaal nanondiral kam e jeewte mum. Hono no nganndir ɗon, min qiiminoo wonde fotnoo huccaneede ko luutndere ndernderi. AVOMM: Konngol maa e filñitere ɓesnguure to Tunisii e to Ejipti? AVOMM: A jaaraama Hooreejo. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji “Weleede e metteede kala, Muritani woni ko e tonndu mbaangu. Ko kewi Jabali koo ko e ndiin njoɓdi jeyaa.” E nder yeewtere nde o waɗdi e lowre internet wiyeteende Kassataya.com, Ahmedu wul Abdallaahi, gonnooɗo nulaaɗo keeriiɗo Koolaaɗo Kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe to leydi Somaali, gardiiɗo hannde ‘Centre 4S’, wiyi wonde, Muritani hannde, « weleede e metteede kala, ko ko jiñii e iiñcuru ». E nder yeewtere nde o waɗdi e lowre internet wiyeteende Kassataya.com, Ahmedu wul Abdallaahi, gonnooɗo nulaaɗo keeriiɗo Koolaaɗo Kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe to leydi Somaali, gardiiɗo hannde ‘Centre 4S’, wiyi wonde, Muritani hannde, « weleede e metteede kala, ko ko jiñii e iiñcuru ». Haala makko kaa noon toɗɗii ko iiñcuru wonndu hannde e leydi Mali nduu, dillinndu diiwaan Saharaa-Saahal oo fof. Ahmeddu wul Abdallaahi ko neɗɗo kumpitiiɗo no feewi, goowɗo halfineede kaaldigal e nder kareeli caɗtuɗi. O jeertinii gila e jooni « neɗɗo ina anndi no hare ardata, kono waawaa abada anndude no joofirta ». Kaa haala ko yiɗde teeŋtinde darnde nde Muritani yooɓtoraa daraade, haa arti noon e ballal ngal wiyaa ina walla rebel MNLA en. E wiyde makko, « ɓeen ko ɗoo ngonnoo, tee haa hannde ko ɗoo ngoni e Muritani ». Hay persidaa leydi ndii, hono Muhammed wul Abdel Asiis, heɓtinii ɗuum e nder yeewtere waɗdunoo e jaayɗe leydi Farayse e lewru abriil 2012, nde o wiyata wonde gonaangal ɓeen e Muritani wayi tan ko no gonaangal Malinaaɓe worgo nii e nder Muritani. Kono Ahmeddu wul Abdallaahi siftinii wonde kala jiiɓru ina jogii coodgu ; kewu Jabali (Mali) oo ko heen jeyaa. Kono tan, o wayi ko no mo faayraani non fof. O jaarii feere laamu Muritani jaggirde oon kewu no huunde heɓtiinde nii. O ñiŋii warngo waajotooɓe sappo e njoyo ɓee, ɓe heen njeetato cikkaa ko Muritaninaaɓe. Kono kadi, o jeertinii e musiiba baawɗo ummoraade e ngonka njiiɓiika Saharaa-Saahel hannde kaa, so tawii peeje cakkaaka gila e law ngam hanndaade ɗum, sibu ko woni Mali koo, ko ko reɓoyta e leyɗe catiiɗe ɗum ɗee. Seede mum, ko faayre mawnde heɓtiinde yimɓe hoɗɓe e saraaji ɗo warngo ngoo waɗi ɗoo. Ahmeddu wul Abdallaahi noon yooɓtorii nduuɗoo jiiɓru wonndu e diiwaan hee, ko nafooje diwtuɗe mbaawka dowlaaji ɗii, so ƴettaama gooto fof bannge mum. Seteeji tarafikaaji taƴooji jirlotooɗi e nokku hee njeyaa ko e pelle jaajɗe, diwtuɗe Afrik. Ɗeen pelle ina njogii jawdi haa heewi, mbappitiindi bidseeji kisal leyɗe diiwaan men oo. Oon tarafik noon, ko tarafik dorog e njogitaaje e simme e ndiyam masiŋaaji (karbiraa) e dahngooji. E wiyde makko, so tawii kaa ngonka jaalɗii e nokku hee, ko sabu ŋakkeende ngardiigu moƴƴu. Ina jeyaa heen « ŋakkeende jeytoregol, njeenaari tuddinndi, e taƴondiral yimɓe ɓee, haa arti noon e sukaaɓe ɓee e laamuuji mum en, ɗo ɓe njiytaaki koye maɓɓe ». Caragol kuutorɗe kumpital bayɗe no internet e telefoŋ e satelitaaji kadi ɓeydi bone. E wiyde ooɗoo neɗɗo kumpitiiɗo « ngon-ɗen ko e yonta keso, kono kaɓtorto-ɗen caɗeele hannde ɗee ko peeje daɗaaɗe ». Ko ɗum addani mo wagginde jahdingol denndingol doole “leyɗe goƴaaɗe ɗee kala, tugii Kapweer haa Mer Rouge (Geec boɗeejo)”. O teeŋtinii kadi kuutoragol laaɓtungol ngalu ngoodaangu nguu ngam haɓde e doole luulndiiɗe kisal diiwaan Saharaa-Saahal oo. O joofniri wiyde : “E tolno mo ngon-ɗen hannde oo, goodal leydi Mali ko ko joopaa. Ɗumɗoon noon so tabitii, leyɗe diiwaan oo goɗɗe ɗee ndaɗataa heen. Mali waawaa woorude no woorunoo adan nii, alaa e sago gartirgol kisal e leydi hee yarlitanee”. Koɗki Muritani : Hol ko woni heen goonga ? “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 e = min(en) on i o«A/^o : 4FeSO +O +2H SO 2Fe (SO ) +2H O 01 – Konte Konte beékel -» to jam partikule no, ka, to, mo e = 2k ( k ≦ n ) No, non o - so ! Aare Mr'o* to »e« Tukulor, Pulaar 1 ● 111 Pulaar Islam No Mo' Yo-Yo o'ooooo孃oo,o孃So, Kono S o Mi yo 79 v08 Comments - Read Kono S o Mi yo 79 Online Kono S o, Mi yo! 79 YO❗️KO❗️KO❗️横校❗️ 27 Mykala Koo 915 7:39.5 oooc^oooooo»oooo»oo»o »OOiOO OO O oo^ooooO'*oO'^o>o»ooicmo»ftoocooooc;00»cic^-<-^*o Minocqua, WI Minong, WI Mishicot, WI Modena, WI Kono Yo no Kagiri (この世の限り, Kono Yo no Kagiri?) (17 de enero de 2007) dare mo ga mi korosu ka no yo Kono Yo no Hontō no Koto Alla Ko-Alla • o?aaoao nii?o?aiey iianiaiuo iiiauaiee e iaaa?iie Advertise on KADI ‹ 99.5 KADI Jtoph E tdimna, ,. Lpvi -Haa, . m'«i<>»p^«^o;p^o^opooo^ 5oppopo5^^^>oo YO ! OM MO ON o mo io to no e MANJACK ma ngal o Koo koo ka choo » kon'ya mo kono tsuki o miageteru no? KO WONI NDER BAABUWOL 25 Dawruki dow nuɗɗinki, joonde, e yiide Yeesu holli ɓandu maako haa pukara’en maako ngam faamtingo e irnugo ɓe Malaa’ika’en ɗiɗi waŋgi. Gooto wi’i: “On ɗon ɗaɓɓita Yeesu Nasaratuujo na?”. “O ummiti.” (Markus 16:6) Bilaa reenugo, rewɓe doggi law ma’tingo pukara’en. Haa laawol, ɓe potti bee Yeesu. O wi’’i: “Taa kultore!” “Njehe, mbi’e deerɗam’en ɓe njaha haa lesdi Galili, ɓe ngi’atam ton.”​—Matta 28:10. Bee nyalaade man, pukara’en ɗiɗo ummi Urusaliima haa ɓe njotto wuro Emmawus. Koɗo joggi ɓe e yami ɓe dow ɗume ɓe ɗonno mbolwa haa laawol. Ɗum Yeesu mo Allah ummitini on waŋgi bee ɓanɗu jey ɓe potaay annditgo mo law. Bee mettam-ɓeram ɓe mbi’i ɓe ɗonno mbolwa dow Yeesu. Koɗo go fuɗɗi anndingo ɓe kuuje ɗuuɗɗe jey ɗon bindi nder Deftere Allah ko laarani Almasiihu. Bee gooŋga kam, Yeesu hebbini annabaakuuji ko laarani Almassiihu gootel gootel. * Saa’i pukara’en paami yoo, koɗo jey ɗonno wolwa ɓe maɓɓe ɗum Yeesu, mo ummiti ruuhu, o majji gite maɓɓe. Pukara’en ɗiɗo go lori law haa Urusaliima. Ɓe tawi nelaaɓe kawti nder suudu, ɓe maɓɓi dammugal. Yaake ɓe ɗon diftina haala jey heɓri ɓe haa laawol, Yeesu waŋgi. Pukara’en maako hayɗini masin e paamaay sam ko waɗi! Yeesu wi’i ɓe: “Ngam ɗume numol bana ngol laati nder ɓernde mooɗon, on fuu?” “Bana ni ɗum winda: Sey Almasiihu torro, o ummito diga maayde nyalaade tataɓre.”​—Luka 24:38, 46. Wakkati balle 40 jey o waɗi dow lesdi ɓaawo ummitineeki maako, Yeesu holli ɓandu maako haa pukara’en maako saa’i feere feere. Nyande feere o waŋgi yeeso yimɓe ɓuri 500! Teema ɗum saa’i man on o hokki umroore nde’e: “Ndille . . . on mbaɗa ɓe pukara’en am, . . . Anndine ɓe haa ɓe tokko ko mi umri on fuu. Annde, mi wondan bee mooɗon nyalde fuu haa yotto timmoode duniyaaru.”​—Matta 28:19, 20. Ko faamniri Yeesu haa pukara’en ɗiɗo laawol Emmawus? Walaa Baawɗe ɓuri ruuhu ceniiɗo Allah nder tageefo duniyaaru fuu. Yeehova huuwtiniri ruuhu maako ngam tagugo asamanji e lesdi e boo, ngam ɗowugo bindol Deftere Allah. Ruuhu ngu woni baawɗe jey ɗonno ɓaawo kaayeefiiji ɗi en jaŋgi nder deftere nde, bana kaayeefi jey ɓurna fuu​—waato ummitineeki Yeesu Almasiihu bana ruuhu cembiɗɗum.​—Laataanooji 1:2; 2 Samuyila 23:2; Kuuɗe Nelaaɓe 10:38; 1 Piyer 3:18. puʁ=kœ̃=nɑ̃ʒə=vjε=nə=so=ve=ma=po 9 Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! nndu hoore maa" ko tiitoonde lefol CD kesol ngol naalaŋke men iisaa Dikel Cubbu yaltini. Iisaa jibinaa ko NGanno, diiwaan Maatam to leydi Senegaal. Gila omo yahra e lebbi 13 o fuɗɗii yimde. Ko goonga o tawaani naalaŋkaagal kono gila omo famɗi teskaama ko yimde woni ko e yiɗi. Pulaagu.com yeewtidii e Iisaa Dikel ngam o anndina renndo ngoo lefol makko kesol ngol. Musidɓe tedduɓe, Konngol Iisaa e jeese mon! PULAAGU.COM: Ko adii fof Iisaa Dikel Cubbu, PULAAGU ena bismo-maa e ndeer yewtere nde njaɓan-ɗaa Fulɓe, ena yettu maa e darnde maa tiiɗnde fayde e renndo ngoo. Konngol maa gadanol fayde e banndiraaɓe? Iisaa Dikel Cubbu: Miɗo yeltii sanne jooɗodaade e PULAAGU hannde ngam yeewtitde e renndo Fulɓe ngoo. Miɗo teskii darnde mon e tiiɗnaare mon e ɓamtude Pulaar tee miɗo yeeɓa golle ɗe mbaɗanton leñol ngol. Iisaa Dikel Cubbu: (jaleeɗe) Miin njeyaa-mi ko wuro ena wiyee Nganno e diiwaan Maatam to leydi Senegaal. Gila miɗo yahra e duuɓi jeeɗiɗi puɗɗii-mi yimde. Caggal ɗum naat-mi e duɗe Pulaar ɗee haa puɗɗii-mi anndude ɗemngal ngal e nafoore maggal. Oon saha miɗo ɗo wuro amen ɗoo. Jime e jimɗi Pulaar min mbaɗatnoo e ɗeen duɗe naati-mi no feewi sanne sabu loowdi pinndinoori ngonndi e majji. Ɗiin jammaaji belaa naatni-mi e magooji, njime, jimɗi. Ñalnde kala miɗo ɓeydoo yiɗde yimde haa haŋkadi puɗɗii-mi faamde ko fannu jimol njogor-mi yahrude. PULAAGU.COM: Eey mbele gila ndeen tan ɓam-ɗaa laawol naalaŋkaagal walla ko e nder pelle tan ngam ɓamtude e weltinde Pulaagu? Iisaa Dikel Cubbu: Hede am jooɗtoraade naalaŋkaagal tawi yimɓe haŋkadi nanngiri-mi ko mi naalaŋke. Sabu oon sahaa, yimɓe ena keewi wiyde "so Iisaa majjirii on tan, keɗto-ɗee, ma on daande makko"! Waɗnoo noon ko kala ɗo ngon-mi, ko mi jimoowo tan. So min ngawoyii walla so min ndeenoyii gese walla min njehii ngaynaaka, ko mi toƴƴoowo daande tan sahaa kala. Miɗo anndiranoo ɗum tee daande ndee gila ndeen fuɗɗii heftineede. Iisaa Dikel Cubbu:Dille e pulaar ɗee puɗɗorii-mi kono mi waɗtii waɗde njilluuji e gure goɗɗe catiiɗe, miɗo wonni e musidɗo am gooto goɗoowo ena jeyaa Sooringo. Amin njima, amin ngama. Ɓee ena mbiya, "ngel cukalel ena waawi yimde", ɓeya ena mbiya, aan ko a cukalel no feewi saka aɗa wona naalaŋke". Won wiyatnooɓe kadi "aan a tawaani ɗum" ekn... Kono haŋkadi ko min fellitɓe jokkude e naalaŋkaagal ngal tawde amin njaakorii waawde ko min mbaɗata koo. Ko nde puɗɗii-mi ɗannoraade Dakaar e hitaande 1990, haŋkadi mbaɗtu-mi tawtoreede kiirɗeele Baaba Maal en, Demmba NJaay NDillaan en. Miɗo yeeɓa-ɓe, miɗo heɗoo ko ɓe mbaɗata koo. Miɗo yima heen seeɗa seeɗa. Ɗum ɓeydii softinde-mi sabu miɗo anndi haŋkadi ko oon fannu njahrat-mi. Ñalnde kala, miɗo ɓeydoo joganaade ɗum cuusal, miɗo ɓeydoo yiɗde ɗum. Maa taw ko ndeen tan naalaŋkaagal wonti haŋkadi no meccal am nih. Caggal ɗum, nduttii-mi Fuuta miɗo yima e gure, miɗo waɗa kiirɗeeli, haŋkadi ko ɗum tan woni golle am. Mbaɗtu-mi yahde miɗo arta hakkunde NGanno e laamorgo men Dakaar. Ko e hitaande 1993 pellit-mi woppude kala ko mbaɗatnoo-mi, haŋkadi ko jimol tan e naalaŋkaagal woni meccal am. Dañal am heen e baasal am heen fof, ko ɗum tan woni ko njiɗ-mi tuggi ndeen. PULAAGU.COM: Hol ko puɗɗi-ɗaa yaltinde e leppi gila ndeen? Iisaa Dikel Cubbu:Ko e hitaande 2006 njaltin-mi albom am gadano. Ngol-ɗoon lefol waɗaa ko Senegaal. Kisa Alla newni ndeen hitaande garaangal am ɗoo e Farayse. Ko ɗum waɗi ɓaŋŋino ngol lefol yahaani no feewi sabu waasde-mi wonde e Dakaar, nokku mo ngol yalti ngol. Sabu maa neɗɗo yaha e rajooji e teleeji ngam lollinde lefol ngol, ma yahee e Fuuta, waɗee njilluuji ngam anndinde lefol ngol, tawi kisa mi yaltii leydi ndii. Miɗo ɗamininoo ɓeydude ganndal e Farayse kono haa jooni ko ngonnoom-i koo ko ɗum tan. Alla waɗi kadi ɗoo e Farayse miɗo jokkondiri e gannde kese e geɗe ɓeydooji yuɓɓinde golle naalaŋkaagal wano enternet jaltingol leppi e mbaydi CD sabu ndeen ko kaset ojoo njaltinnoo-mi kono kaset nattii heɗoreede hannde. Ko ndeen kadi kawru-mi e dillere nde Meeri ɗo koɗ-mi ɗoo yuɓɓini. Kisa ɓe teskii-mi heen, ɓe mbiyi ɓe njiɗi min ngollodoo ngam yaltinde lefol. Ko e maɓɓe ngollodii-mi haa Alla waɗi CD keso oo yalti e hitaande 2012 ndee. Hannde e oo sahaa ko e ɓaŋŋino CD oo min ngoni sabu min njiɗi ko o anndee e leyɗeele kala. PULAAGU.COM: Haalan min haala CD oo. Hol ko woni tiitoonde makko, loowdi makko gila e gaaci haa e jime? Iisaa Dikel Cubbu:Miin kam kala ko ngollu-mi, njiɗ-mi ko yoo won ko nafata jaŋde, pinal e ɓamtaare. Lefol ngol ngati wiyetee ko "Anndu hoore maa". Neɗɗo fof kala ɗo o waawi wonde omo jogii ɗo o ummii. Enen ne eɗen njogii ɗo ngummi-ɗen. Tawde leggal ko ɓooyi e ndiyam fof wontataa nooroo, eɗen poti waɗde feere no pine men naatiri e nokkuuji men haa teeŋti e jibinaaɓe e laddeeji ɓee. Iisaa Dikel Cubbu:Ɗo ngon-ɗen ɗoo, CD oo ena heɓoo Chateau Rouge kono amin njiɗi naatnude mo e Fnac ɗoo e yeeso ngam o ɓeydoo yaajde. PULAAGU.COM: Holi yiyannde maa e golle ɗe PULAAGU.COM daranii ɗee: naatnude pulaar e gannde, mawninde pine e ñeeñal renndo men e golle goɗɗe? Iisaa Dikel Cubbu: Pulaagu.com miɗo yeeɓira ɗum geɗe tati: pellital, mbaawka e wakkilaare. Ɗee geɗe so neɗɗo alaa ɗe, waawaa gaynude ko heewi. Kadi oɗon nganndi woni darnde am ko "jaŋde, pinal e ɓamtaare". Wadde Pulaagu jeyaa ko e jolɗiiɓe am e laana ngoota sabu payndaale ɗee ko goote. Kala ɓiyi Pullo pinɗo subaka ena foti yillaade lowre ndee ngam anndude ko joli e winndere ndee. Tawi kadi fof ko e ɗemngal Pulaar. Jaaraama e mon Pulaagu.com! Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Koo «xepheR» Jae-mo Yo, Yo, Yo, yoo, ej, kurwa, taa, yoo ko weddaa wadii toon, ful6e aduna tinee pinal ful6e ko yeeso fay ko,so a yiy de golle de baaba asata sammba buubu yaasin gollii e hakkunde maaje a anndat tan gede men fof ina keddii e jey men, yoo wuur pulaar 6amtoowo ful6e "オンナのコ オトコのコ" = Onna no Ko, Otoko no Ko Mi nanata Fulfulde. Mi yidi ndiyam. Huunde e terɗe yiilirde ngenndiire Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani ummaniima janngude huutoraade ordinateer. Ina wayi no ɓe puɗɗiima ngoon heblo ñalnde alkamiisa 2 settaambar 2010. Ngalɗoo daawal heblo gadanal joofata ko ñalnde aset 4 settaambar 2010. Ko ɓuri teeŋtude e heblo ngo ko e Pulaar waɗetee. Tuugnorgal ngal ko : – Humpitaade huunde e geɗe internet (jokkondiral e njiylawu). Ganndal “SAWRU” (3) - Lowre pulaar, fulɓe e pulaagu Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Pulaar.org _ SAWRU sooti ina nodda yontannde saanga dabbunde, waalo ina hurnaa, jaangol ina wutta gila mutal haa puɗal naange. Sagataaɓe worɓe e boombi ko gese maa pale ñallata ina kiwa colli e ɗeeleeli, gerle e woylelaaji (cooji), ina ndeena baaɗi (juuta laaceeje) e girji (daɓɓi/bamdi ladde). So naange e hoore yonii, colli panii, kulle keddiiɗe ɗee ñallinii, ɓe payta ñallirki maɓɓe, so ko lekki ɓuuɓki maa caali, tawa eɓe keli monngo eɓe lappi, eɓe keli makka eɓe njuɗi, eɓe ɓooli ñebbe e jaheeje e padaas eɓe nguuɗi. Ko aɗa yiɗi ɗum tan, a yiɗaa ɗuma, ɓe tiima heen : ɓee ina monngoo, ɓeya ina koɓoo makka ina ciirta ñebbe, heddiiɓe ina muuɗa padaas e jaheeje, ina njartoo ndiyam tawi jeewte e yanooji hakkunde maɓɓe taƴondiraani. So deedi keewii kesri, ɓe cofta, ɓe ngummo ɓe ngona e amde, eɓe nduƴƴa, eɓe piya beñte, sukaaɓe rewɓe ɓee penta jimɗi : “Ayaa ! Ayaa ! Hooyi ! Kiwen colli, ngoppen ɗeeleeli !” Ɓe ndiwa, ɓe ndoƴƴoo, ɓe ndippa haa punndi ruuka dow, ɓe mbiya : “Ndippiri ɓayi ! ndippiri ɓayi ! Hande dey punndi ruuka dow ! “ Ɓe ngoni ko e dolnaade sabu kesiri tawtii kiiɗndi. Ɓooyi ɓooyaani fof yontannde arta e ɗiɗo e maɓɓe njaha ngoorndoyoo gese, ngarta, ɓe njokka ñalnde maɓɓe. So colli kiirndiima, gooto e maɓɓe kala ruttoo ngesa mum, dartoo e lobbudu mum haa naange daay-daayna mutde, ɓe nanngita laawol fayde wuro eɓe mbeelnii maa eɓe ndoondii kedde ñalando maɓɓe, eɓe nawana ñalli wuro en. So ɓe njottiima ko seeɗa ɓe memata e bottaaje maɓɓe, ɓe cabboo kiraaɗe. Jaangol jofii gila mutal naange, mawɓe e nayeeɓe fof naattii, duɗe kuɓɓaama, yimɓe kiirtiima nder cuuɗi. Dingiral noddii, yontannde nootitiima e fijirde sooti, duɗal huɓɓaama haa lewlewti, keelmbo jappilaama jooɗɗinaama hakkunde dingiral, senngooji ɗiɗi cuɓaama hono no fijirde koora nii. Ñaawoowo rokkii yamiroore, teetondiral waɗii, sooti wonii e siirtaade no koowoyel ndunngu nii, sagataaɓe ina tera ɗum ina lotta ina ngulla : “Ummbuyi ! Ummbuyi !” Sooti ina yaha ina arta e nder dingiral, boombi e seemedɓe ina poɓɓa ina njima ina kirjina sagataaɓe. Yeeɓooɓe ina ngulla ina luukaa haa sooti juuloya, ngaari dañee, arnooɓe fof mbeltoo. Gulaali e luukaali ɓeydoo seekde jamma. Beñuwaaruuji konngee, bawɗi cerkitee weltaare. Jamma o jirwii sanne, tawtoranooɓe fof mbeltiima kaaɗtudi. Hankadi noon gantinii : “HUYI ! HUYI !” Fijirde fusa tawtoranooɓe caakoo, mo woni kala hoota leloyoo, sabu so weetndoginii ko doƴgol gese hade colli ngidaade hiwooɓe dawde. Koora e sooti ina keewi nafoore hayi so tanaaji ina coomii heen : ɗi njannginta yontannde ko nehdi e muñal, jurmondiral, jaafondiral, jaajgol hakkille e teeylaare. Ɗii pijirlooji ko goonga eɗi keewi pelɓondire kam e gaañii gaañii kono battintaa, lomtotoo tan ko muñal e jaafondiral, njurum e jaleede. Hanki e nder reedu Fuuta, ɗii pijirlooji, yantude e lammbaaji e sorbooji, beeyni e ƴaroo, cudduli e kuurtuli kam e yanngeeji keewɗi goɗɗi ko duɗe ngonnoo. Kañnje tammbinoo pinal men e coñce men, ɗi kaɗi ɓesnguuji men hebbinde ɗanle woto hakkillaaji mum en wosteede, aadaaji bonɗi ɗi ɓe nganndaano naatnee e maɓɓe. Ɗanno-ɗen ɗaɓɓoyen jawdi e ganndal, ngartiren e Fuuta, nafa en, nafa ɓesnguuji men itta ɗaminaare e wodɓe. Dekere 2010-080 jowitiiɗo e jeyi leydi (jokkere) Faatu Jom : « Maa en ngalɗidii enen fof, maa en njoolodiima... Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Winndannde yeesoKAALDEN GOONGA : « Ko nangtini en wiyde mee ko duujal ? » Winndu ɗoo innde maa Bari, tergal fedde : “Jeyi pulaagu tan ko kala tan nafɗo... “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 (Al-Qhadr) e ɗemngal Pulaar. Eɓɓo daraniingo laaɓal e senaare jooɗdiima e ardiiɓe leeɗe 11 e nder Wurosoogi kame jokkorɗe gollotooɗe to bannge hirjino cellal ,senaare e laaɓal. Ardii ɗeen golle ko Ong Sahel 3000 , Agetip e Gsf Senegaal e gardagol eɓɓoore nde ko Umar Ismayla Jallo lollirɗo Saada Jallo. Golle ɗee pawinoo ko caggal nde eɓɓoore nde yahi njillu to Jurbel e Mbakke ngam yuurnitaade golle baɗaaɗe toon ko feewti e nokkuuji baɗooji walla peewnitooji goppe jaltooje e duusuuji won estasiyoŋaaji teretmaa waɗaa toon Ƴeewde mbela ina waawa waɗeede e nder renndo teeru Wurosoogi , Maatam , Oogo e Nabbaaji. Ndeeɗoo jooɗnde waɗii wune no feewi haa gardiiɗo nokku o waɗi nulaaɓe e teeŋtinde gollal no feewi. Sabu Imaam leegal Daaru Salaam hollitii senaare woni diine maa ɗuum waɗi renndo ngo no feewi sabu so heɓaama nokku ɗo rufatee ɗeen jalte ,feewnitee naftoree tawii alaa lor . Ko kaaldigal hakkunde renndooji teeru kaalaaɗi ɗi e dow nanondiral so nokku heɓaama golle ɗe puɗɗoo waɗeende . Kono e hannde oo e ɗum jibini caɗeele no feewi ,sabu joomen otooji ɗi kala ɗo ɓe mbelaa ɓe ndufata jalte ɗe tee ko e caalli mawɗi hee tee oo sahaa ko e ndunngu wonaa so toɓii waame oo artirat e nder nokkuuji ɗi. Ko waɗi sarwiis aseniismaa e irbanisma kame sarwiis Diiseen Ƴeftii pellitte mumen ngam haɓaade ɗuum E ..nde fielen 桃园奈奈生:ももぞのななみ(mo mo zo no na na mi) 巴卫:ともえ(to mo e) 24p3R, BOCT, BOIT, hBOIT, NGALR, NGALR2, NGALR3 Noon-E-Gerdui Tan Tan on Netlog shitsui mo jibō mo asu e no urei mo Címkék » Yo-Yo_Ma Hooreejo seepunoɓeɓe ibrahima amadu njaaye o wiƴi ɓe jehii ton waktuuji 11h haa 17h, kono be joodaaki e hoorejo leydi ndi. Horejo leydi ndi nele e maɓɓe nelaaɗo yo wiiɓe yoɓɓe pad ha o ara njillu to ɓogge. Kononon maw safranɓe caɗɗeele maɓɓe fof. Mukwonago, WI Muscoda, WI Muskego, WI Nashotah, WI Odanah, WI Ogdensburg, WI Ogema, WI Ojibwa, WI Vesper, WI Viola, WI Viroqua, WI Wabeno, WI Waunakee, WI Waupaca, WI Waupun, WI Wausau, WI Demo sō janai no yo (e~?) Dōshiyōmonai no yo (e~?) hara yumma makko ko yankiniiɗo mo yaggataa. On ɗon nde jibinaa, hewti duuɓi o jannetee, 104 Si ko nii, o laatoto tun waliyyu, o jalbinee. 106 nden yinɓe wowlay inde makko, ɓe deƴƴataa. tugalal e diina, no tamborii ka ka yirbataa. fii mun no ɓantoo haa o huuɓa o lesɗataa. yo o ñiiɓu ɗon e dewal, e duuɓi ɗi fanɗataa! fow fottanaa, hino mofti gande ko lurrataa. Wuro Daudu (0km) , 0= oo°=«to oSg ««-'«roo<» He kupa no ka ‘a*ina ACSGRT, BEN150EW87, BEN200EW87, BEN300E.S35.H97, BEN400E.S35.H97, BEN400EF97, BON080EF88, equipment, FVAAOEOORO, FVABOEOORO, FVACOEOORO, FVFBOEXORO, FVKAOEOORO, FVKBOEOORO, FWAAOMOORO, FWAHOEOORO, FWAJOEOORO, FWAKOEOORO, FWALOEOORO, FWFJOEXOOO, FWFJOEXORO, FWFKOEXORO, FWKKOEOORO, GVAAOEOOOO, GVAAOEOORO, GVABOEOOOO, GVABOEOORO, GVACOEOORO, GWACOEOORO, GWACOMOORO, GWAHOEOOOO, GWAHOEOORO, GWAJOEOORO, GWAJOMOORO, GWAKOEOORO, GWAKOMOORO, GWALOMOORO, HVAAOEOORO, HVABOEOORO, HWAHOEOORO, HWAJOEOORO, IVAAOEOOOO, IVACOEOORO, IVACOMOORO, IVKAOEOOOO, IVKBOEOOOO, IWAKOMOORO, IWALOEOOOO, IWALOEOORO, IWKCOEOOOO Ko si to won si O Pulaar.org – Muritani _ Ñalnde alarba 20 ut 2014, Yahyaa wul Hademiin toɗɗaama hooreejo hilifaaɓe. Yahyaa wonaa keso e laamu Muritani, sibu o wonnoo ko kalifu njogitaari e daabaaji. Hade ɗum o ardinooma ko juuti ATTM e SAFA. Heewɓe ina cikki ina jeyaa e ko addani mo toɗɗeede ɗoon, jeyegol makko e leñol jaayngol e leydi hee, hono Laglaal en. Ko ɗumɗoo woni ko ɓuri teskinde e ko haalaa e makko. So wonaa ! So wonaa ! Ko Saamori wul Bey, gardiiɗo CLTM (senndikaa) haali e makko koo. E wiyde Saamori, Hademiin ko neɗɗo « paaɗɗo hakkille, joganiiɗo won ɗeen kinɗe leydi ndii ngañgu mbonngu” (Le Calame, ñalnde 21/08/2014). Ɗum noon, “o waawaa wallitde leydi ndii diwtude caɗeele wondi hannde ɗee.” E miijo Saamori « Muritani sokli hannde ko neɗɗo jaajɗo hakkille, baawɗo fotndude moɓe renndo ngoo ». Cuɓagol Yahyaa wul Hademiin « hollitii haa laaɓi cer wonde Muhammed wul Abdel Asiis ina felliti jokkude politik mum ɗawgol ko ɓuri heewde e Muritaninaaɓe, ɓe goomuyel yimɓon seeɗa deŋi nder baasal ». O jokki heen ɗumɗoo kadi ina « seedtoo wonde gijaali feewde e won ɗiin goomuuji ɗi Abdel Asiis joopinoo nde woondata ndee, maa ciyne ». E wiyde Saamori toɗɗegol wul Hademiin ko « noddaango e wolde » (déclaration de guerre). Ñalnde alkamiisa 21 ut 2014, guwarnama « kiiɗɗo » (njaafo-ɗee, keso oo) oo saaktaama. Ko ɓuri heewde e makko, ko heen ngonnoo. Kono won ko maantini e makko, so toɗɗegol rewɓe nayo hesɓe (kamɓe fof ko ɓe njeeɗiɗo) : Doktoor Faatma Habiib (Ngaynaaka); Faatma Faal Suweynaaye (Pinal e ñeeñal), Saawo Huleymata (Cukaagu e coftal ɓalli) e Hinndu Mintu Ayniina (Kalfinaaɗo fiyakuuji Magreb e Afirik e Muritaninaaɓe wonɓe caggal leydi). Eɗen njaakorii tan maa ɓe kuccan golle ko yaaccii, sibu ko ina ɓura lebbi jeegom jooni, «laamu ko ko hoonti», yimɓe leydi ndii ina ɓeydoo tinde caɗeele nguurndam : ñalnde fof coodguuli ko ɓeydiiɗi, gila e liɗɗi, teewu, gaas, jinle nana tullinii baŋ-yoo-baŋ, beeli na lattinii, caɗeele safaara, caɗeele kisal … « Mo' Mo' Moberg Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Alaa doosgal yuɓɓinnoo lomlomtondiral e joɗnde laamu hee. Heen sahaaji ko miñiraaɗo, heen saahaaji ko ɓiy laamɗo oo lomtotoo ɗum. Kono kadi ine hasii ndee kooninke jontaaɗo keɓtirta laamu nguu doole mum (kuudetaa). To bannge faggudu, laamu nguu ƴoogatnoo ngalu mum fof ko e oogirɗe kaŋŋe e kiri e njulaagu mawngu taccusaharaa. Ko ndeen soñteende addannoo gure bayɗe no Waalata e Tummbuktu e Jenne e Ñaani ƴellitaade e soñtude. Renndo ngoo tuuginoo ko galleeji jaajɗi. To bannge diine, dowla oo alaano diine laawɗinaaɗo. Laamlaamo oo noon ko juulɗo wonatnoo hay so tawii ko ɓuri heewde e yimɓe wuurnooɓe e Mali ko sanamiyeeɓe. Ɓesngu nguu ina jaɓi wonde rokki laamlaamo oo semmbe mum ñenngeejo oo ko diine Lislaam. Kanko laamlaamo oo ne, o meeɗaa teeɗanaade tuubnude yimɓe ɓee. Njiyaagu ina laatinoo huunde woodnde e renndo yonta hakkundeejo Mali, tee ko kam woni sewnde ngalu ummoriingu e golwole ; ndaa juulɗo waawaa jiyɗinde juulɗo hono mum. Ko ɗuum woni nafoore wonnoonde e waasde tuubnude keeweendi ɓesngu nguu. Diiwaan Manding (walla Manden) oo feccinoo ko e tunɗe tati ɗe galleeji malinkee en ngardinoo : Konnde en laaminoo tunndu Do, Kamara en laaminoo Bure e Keytaa en, Tarawore en e Konaate en laaminoo tunndu Kiri. Hedde 1050, galle Keytaa en waawtii keddiiɗi ɗii. Ɓe tuubi, ɓe naati Lislaam, ɓe calii ɗooftaade laamlaamu Ganaa. E maayirɗe teem XIIɓiire, Naare Magan Konaate, baaba mum Suñnjata Keytaa laaminoo manding. O jooɗinoo ko Ñaani gonɗo e diiwaan Sigiri (Manding ɓooyɗo) e nder leydi Gine hannde ndii. O yiylii haɓɓondirde e laamuuji cawndiiɗi ngam dartaade ruggooji eggiyeeɓe Saharaa ndahrata jiyaaɓe ɗii. To Rewo, Sumaaworo Kante, laamɗo Soso, heɓti laamuyon cawndikon e teem XIIIɓiire, darni konu nehiingu no feewi. O yani e Manding ngam heɓtude oogirɗe kaŋŋe ɗee. Ko e rewrude e aadaaji jangtaaɗi awluɓe nganndir-ɗen nguurndam Suñnjata Keytaa : e mbaadi daarol, ɗi cifortoo mo ko no ŋanaajo ciiñcoowo. Kono tan, winndooɓe ɗiɗo aarabeeɓe berbeer en wuurnooɓe e teem XIVɓiire (Ibn Kaldum e huunde seeɗa Ibn Batuta), caytorii mo e ngonka jeopolitik jamaanu laamu makko. Ko noon kadi taarikaaji teem XVIIɓiire binndaaɗi teeŋtiniri ko o neɗɗo daartiyeejo o wonnoo, cemmbini kadi won e ñaamgolluuji jangteteeɗi. Malinkee en mballinoriima Suñnjata Keytaa nde Sumaaworo Kantee ñooli ɗum en. E no awluɓe mbiyiri, Suñnjata jibinaa ko ina woofɗi, ɗeɓaani waawde yahde. Ine wiyee mawniiko biyeteeɗo Dankaran ine ownunoo beelol makko, tee ko ɗuum addannoo mo ferde e mooloyaade to Neema. Hedde 1 230 o wonti laamɗo, o rentini galleeji malinkee to Sibi. Ine jangtee wonde o darniino konu ngu ujunnaaje sappo baɗɗiyanke e teemedere ujunere koninke koyɗe, o yaaɓani haɓde e laamɗo Soso. Ko hedde 1 235, caggal kareeli keewɗi, nde Suñnjata Keytaa fooli konu Sumaaworo to Kirina. E no daarol ngol wiyiri, Sumaaworo wirnii ko e kaaƴe saraaji Kulikoro. Ko ndeen Suñnjata Keytaa heɓti denndaangal laamuyon diiwaan oo, o rentini ɗum en, o waɗti fof e Laamlaamu Mali. O fiilaa “Mansa” woni “Laamɗo laamɓe”. O sompi njuɓɓudi njiiloori kam e konu. Yimɓe ɓee peccitaa e 30 hinnde : kinɗe 16 rimɓe ; kinɗe 4 awluɓe ; e kinɗe 5 fitiram golle en. Ngam renndinde ɗee kinɗe, o sosi ndenɗiraagu. O darni guwarnamaaji ɗiɗi koninkeeji to Sura (bannge Rewo) e to Sankaran (bannge worgo). O waɗi Ñaani laamorgo Laamlaamu Mali. Caggal ɗuum, laamu Suñnjata Keytaa ina anndiraa wonde laamu deeƴre, e soñteende e wellitaare caggal caaktugol ko anndiraa Doosgal Manden (Charte du Manden). Leƴƴi keewɗi (Malinkee en, Bammbara en, Jolfuɓe e Fulɓe) ine nguurdunoo e Laamlaamu Mali hee. Suñnjata Keytaa sankii ko hedde 1255. Ine sikkaa o yooli. Daarol ngol wiyi, nde o yoolii ndee, o wonti ko ngabu. Nde Suñnjata Keytaa sankii, ɓiɗɓe makko heewɓe lomtiima mo : Waali Mansa Wullen (hedde 1255 haa hedde 270), Waati (hedde 1270 haa hedde 1274), Kaliifa (hedde 1274 haa hedde 1274). Caggal ɗuum ko Abuu Bakar (Abuubakar I) (hedde 1275 haa hedde 1285), taanum Suñnjata jooɗtii e jappeere laamu hee. Nde oon sankii, ko Saakura, mo ummaaki e Keytaa en, heɓti laamu, woni heen fotde duuɓi 15, tuggi 1 285 haa 1 300, o tiiɗtini Laamlaamaandi ndii. Nde o sankii, taaniraaɓe Suñnjata keɓti laamu, keɓi Gaawo (hedde 1300-1305), caggal ɗuum ko taanum Saakura hono Muhammed Ibn Gaawo (hedde 1305-1310), rewi heen ko baaɗiiko Abuubakri II (1310-1312). Abuubakri II lollii sibu mum yuɓɓinde lappi ɗiɗi ngam anndude ɗo geec haaɗi. Ibn Fadl Alla Al Omari wiyi wonde Abuubakri II fuɗɗorii ko heblude teemedde ɗiɗi (200) laana ndiyam ngam yettoyaade ngoya fonngo Geec Atalantiijo. Ina wiyee hay gooto e yahnooɓe heen ɓee artaani. Caggal ɗuum, o hebli laaɗe 2 000 goɗɗe, o ardii ɗe kanko e hoore makko, kono haa hannde o artaani. Aada Malinkee en hiisii ko o maayɗo, lomtiniri mo ɓiyiiko biyeteeɗo Kanku Muusaa walla Kanngu Muusaa walla kati Kankan Muusaa. Kankan Muusaa ari e laamu ko hedde 1 312. Ko e makko Laamlaamu Mali heɓi kaaɗtudi mum, tuggi Adraar Ifogas haa deeltorde Gammbi. O hijjoyii e hitaande 1 324 hajju mo aadaaji e ƴoogirɗe aarabeeɓe teskii no feewi sabu mum mawnude : omo yahdunoo e ujunaaje keewɗe keedoowo e jiyaaɗo. Ina wiyee o naworiino kaŋŋe haa heewi (fotde tonuuji 10) haa ko ɗum addani coodgu kaŋŋe yande fotde duuɓi keewɗi. Kono tan, e wiyde Serge Daget e François Renault, ƴoogirɗe aarabeeje ɗee kawraani e haala, wonaa to bannge limooje (hakkunde 8 000 e 14 000) ɗoftiigu Kanku Muusaa nguu, wonaa e sifaa maggu, sibu heen sahaaji ine wiyee « jiyaaɓe », sahaaji wiyee « cibooji » makko walla kadi « yimɓe » tan, tawi anndaaka mbele Mansa Mali oo ko jeeyɗo ɓe walla alaa. Kanku Muusaa arti Mali ina wondi e annduɓe (siyaas) heewɓe kam e yimɓe pinal. Ine e ɓeen Abuu Ishaak es Saheli, dawɗo Grenade (wuro to Espaañ), mahdiijo (architecte) Jumaa Jinngareybeer mo Tummbuktu, mahaaɗo e hitaande 1 328 to Tummbuktu. Ina sikkaa Mansa Muusaa sankii ko hedde 1337. Nde Mansa Suleymaan sankii, kareeli ndonu laamu leefɗini Laamlaamu nguu. Mosi en, Tuwaareg en, caggal ɗuum Sonngaay en njani e maggu. Hakkunde teem XVIɓiire e XVIIɓiire Mali arti e keeri mum adan ɗii. Winndu ɗoo innde maa Manndelaa : “wonde dimo … ko wuurde e mbaydi kormotoondi e... Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Emin njogii weltaare e teddungal humpitde on wonde e Jonnde Halifaaɓe (Conseil des Ministres), e nder jonnde mum nyande alarba 24 Feebariyee 2010, ƴeftii jamirooje keewɗe, tawi ina heen yamiroore feewtunde e dokkugol FƁPM galle e mudda. Galle oo woni ko Tafrak Seyna, o ɓetata ko 3 600 meeteer kaaree. O ari ko ɗum lomtaade galle potɗo hono noon, gonnooɗo leegal Sebka, mo fedde ndee heɓnoo e hitaande 1979, yoɓi 273. 100 mb to Gollorde Toppitiinde Jey Leydi (Domeen). Ƴeew Daartol galle oo to les. Ko nyande 24 Marse 2010 Kalifu Gadano e Kalifu Kopporeeje laamu nguu ciifi Dekeree mo T° 2010.072/MF/DGPE/DD tabitinoowo yamiroore tottugol fedde nde galle e mudda. E fawaade e kuulal 4ɓal ooɗoo dekeree, fedde ndee ene foti yoɓde ko yaaccii to Gollorde Jey laamu (Domeen) Miliyoŋ e Ujunnaaji teemedde jeetati e capanɗe jeenay e tati e Teemedde ɗiɗi mbuuɗu (1. 893.200 mb), ɗum noon ko e dow jerondiral njaru galleeji ɗiɗi ɗi, e njoɓdi temmbe e kalasal galle, etee fof foti ko yoɓdeede ɗo gootel, e nder lajal lebbi tati tuggi e nyalawma mo ooɗoo dekeree siifaa. E dow ɗuum, e fawaade e teddungal maa, e ngenndiyankaagal maa, e moƴƴere nafoore njiyan ɗaa ɓamtugol e ƴellitaare denndaangal ɗemɗe ngenndiije e pine leydi ko aldaa e paltoor, Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani ene ɗaɓɓir ma ngalu paayodinngu, mbele ene waawa huuɓnude fodoore mum e laamu nguu e nder lajal biyangal dow ngaal, hono yoɓde kaalis biyaaɗo oo, e nder lajal dottangal ngal. Balle mon ene mbaawi yettaade fedde ndee : 1. E rewrude e goomuuji ɗi Fedde nde laawɗini yo toppito ɗum, e dow tottude on rusi ; 2. Juppugol (jettingol) ballan mon to gooto e ɗiiɗoo konteeji ɗiɗi fedde ndee, to Nuwaasoot, to Baŋke BCI, e to Baŋke BMCI : Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani ma hollit denndaangal inɗe yimɓe wallitɓe e njoɓdi galle oo (so wonaa mo yiɗaa innde mum yalta) : nder jaaynirgol mum jaltowol lewru kala laawol gootol (Fooyre Ɓamtaare) kam e nder lowre mum e internet (www.pulaar.org). Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Ngam Ngam Hou i lusieedo e oo" o n to&@ 1 o1 e. buna> poe arim. ,AM 24. Ko Ko Mo (I Love You So) 1659 CAGGAUUGUUAUAUACCAU 93 1659 CAGGAUUGUUAUAUACCAU 93 1677 AUGGUAUAUAACAAUCCUG 250 Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Pulaagu.com jaɓɓinooma Ousmaan Abdul Saar ngam yeewtidde e maako baɗte fedde AVOMM e golle mum e nder renndo Muritani. Fedde ndee daranii ko wallude ɓesnguuji kooniŋkooɓe ɓaleeɓe waraaɓe e nder yanooji jaasɗi laamu Maawiiyaa yanno e ɓaleeɓe Muritani, haa teeŋti e Fulɓe. Nde sosaa ko ñalnde 25 Bowte 1995 to Pari e daragol sukaaɓe kooniŋkooɓe dogɓe yanooji, warngooji e ngañamtumaagu laamu Maawiiyaa. Usmaan !Abdul Saar ena e darɗe e golwole kala ɗii duuɓi ɗi o ardii fedde ndee. Wonaa batuuji, wonaa seppooji, wonaa balle fayde e mooliiɓe, alaa ɗo o haɗtaa hay e sahaa gooto. Hol ko waɗi o weeɗti jappeere makko hooreejo? Pulaagu.com yeewtidii e makko. Gila ndeen, AVOMM meeɗaa seertude e ɓamde kuwle e eɓɓooji fayde e mooliiɓe Muritani to Senegaal walla ɓesnguuji kooniŋkooɓe wonɓe e Muritani walla leyɗeele goɗɗe. Kono, darnde maɓɓe ɓurnde teeŋtude ko raddo e joopaade kala jeyanooɗo e bonanndeeji baɗaaɗi e nder Muritani e ɗeen kitaale niɓɓe. Ko Alla e fedde ndee inɗe keewɗe e wornooɓe, leptunooɓe e wujjunooɓe jawɗeele ɓaleeɓe e kitaale yanooji ɗii nganndaa. Haa jooni ko AVOMM daranii wonde yoo hakkeeji joolinooji ɗii njeye e kala feere nde laamu ummanii ngam waɗtude Muritani leydi potal, demokaraasii e hakkeeji aadee. Ko e lewru maayndu nduu habraa wonde gonooɗo hooreejo fedde ndee gila e hitaande 2004. Oon sahaa, fedde ndee alaa no wayi dabu ko terɗe 20 tan nde waɗnoo, kadi golle majje ena ngonndunoo e lohre mawnde. Ko ndeen Usmaan Abdul felliti dogande ardaade fedde ndee. "Gila toɗɗaami, ngoƴam am ko ngoota: ƴellitde fedde ndee haa nde waawa siynude eɓɓooji e paandaaje fedde ndee" Usmaan Abdul wiyi e jokkondiral mum e Pulaagu.com Hannde, yettere Alla, golle njahrii yeeso no feewi sabu AVOMM ena jogii doole e ngalu e terɗe keewɗe haa addanii-nde wonde wootere e pelle ɓurɗe hiiseede e heɗeede e nder leydi ndii. O wiyi paandaale maɓɓe ɓurnooɗe teeŋtude ngoni ko e daawal siyno, finnde mum ko puɗɗagol artirde moolinooɓe, haɓanaade yoo wattam-boniiɓe njoope, kuwgal waɗee e mum'en. Usmaan, e wiyde mum, woppini-ɗum jappeere hooreejo ndee ko "yontii haŋkadi nde beeɗ-mi juŋngo woɗɓe ngam ena keɓa fartaŋŋe hollude baawal mum'en sabi amin njogii hannde rewɓe e worɓe heedɓe e mbaawka waawde addude ɓeydaare e fedde ndee". "Ena laaɓi", e wiyde makko, "keddotoo-mi ko tergal fedde ndee ngam jokkude ballondiral e jogorɗo ardaade caggal nde gorlal am diwi e maayirɗe lewru Bowte". Usmaan Abdul yettii kala jeyaaɗo e yiilirde AVOMM sabu darnde maɓɓe e tambitaade-mo e wallondirde e makko e duuɓi ɗo o ardii fedde ndee. O gayniri yeewtere ndee ko koŋngol fayde e lowre men: "Mi yettii kala garoowo e lowre men faayodinde Pulaagu.com, daraniide golle tiiɗɗe e ɗemngal pulaar." Ngannden ko Usmaan Saar dañni koo weeɓaani.Hay so o haɓantoo ko leydi, miin ngartirtu-mi jaaroore ndee ko he leñol Fulɓe, ngati aɗen nganndi ko ɓe ɓerɗe mum en peɗɗanta ƴellitde goonga e riiwde fenaande ɓee ngoni daraniiɓe nguurndam pelle pinal, ɗemngal e dawrugol. Usmaan noon miɗo anndi ɗum ko adii hannde. Baɗtane ɗowgol makko fedde ndee so wayaani nii, maa ɗuum juhatno mi. Usmaan so dariima, sooynete, so o haalii, nanete, so o winndii, janngete. Obamaa naatirii no yooɗiri, kono Usmaan tottitirii no haaniri. Garoowo oo yoo jogoro jam, Usmaan noon ferii ballaŋŋaawol. ko fof mi salmi nii ma aan demmba wan sabu mbodo heewi yiidi ada adda haala maa e nder winnder ndee hakuuji mbaddi faayii no fii duunoon ceer demmba mi wonii almuudu maa mbodo wii yokku golle ko abuu jaan gonndo to u s a kala ko qng cnu kausap mo. 4.48 MB » o kala o kala MP3 mo@barebarn-mo.no noí “Lxcoso mo” tXín íoí) vu “1hunk yoo” tCum on). “Xín íoí” SO O NO SO S O ko hono fale ko e ngaahi ʻakau ko e paini. Фула (Fulfulde, Pulaar, Pular) 🌟 hino 🌟 hinokit 100 no'ka mȧhtóhtȯhnó'e 1000 no'ka mȧhtóhtoha mȧhtóhtȯhnó'e pouce ma'haa'émo'e¨ko  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - Njuulen mo-wuuri! . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Banndiraaɓe Fulɓe, waŋngiyaŋkooɓe, goomu Pulaagu.com salminii-on. Hannde waɗi lebbi ɗiɗi e balɗe jeenay ko lowre men Pulaagu.com hurminaa. Haa jooni, ko min teskii e mon, ko yiɗde pulaar, yiɗde leñol ngol yoo yahru yeeso, tawa hakkeeji maggol ena njooltii e fannuuji kala e leyɗeele ɗe Fulɓe ngoni e nder duunde Afrik. Ngati hakkunde mon e amen lomtii ɗoon ko hoolaare e yiɗde renndinde semmbeeji, gannde e pellital men ngam haɓaade ko haɗi Fulɓe yahrude yeeso: human-binnaagu, majjere, e yeebaare! Lewru teddundu maayii hannde sanne! Lewru ndu enen, minen e denndaagnal juulɓe ummini haa heɓi dow, nguuri e nuunɗal, nguuri e mawninde Allah e juulde e Nelaaɗo makko Rasuulu'Allhi (SAW). Pulaagu.com ena toroo kaŋko Toowɗo OO, nde O waɗata barke e ko rewaa Allah, nde O jaɓata ko juulɗen e Muhammadu Rasuulu (SAW). E nde juulde koorka, eɗen ñaagoo Allah yoo en koor mo wuuri, njuulen, ndewen Joomiraaɗo (SWT). Yo a taw kisal, cellal e ɓamtaare ena cawndii-en kala e sahaa haa mbaawen addande lenyol ngol darnde ɓurnde darnde men hannde. Minen kadi goomu nguu, ami ñaagoo on yaafuya, amin toroo on nde ɗaccaton hakkeeji ɗi min ndoondii, njarlo-ɗon min nde wonnoo ndeɗɗo wonaani hay baɗte! Onon sawndiiɓe-mi e Pulaagu.com, duwawuuji am ɓurɗi teddude ena payi e mon. Ko adii kala, musidɗo men Mammadu Lih, neɗɗo waawaa woodde hannde e leñol men ɓurɗo-mo daraade e suusde golle. Wonaa hannde fuɗɗi, wonaa haŋki. Miɗo heewnoo wiyde e binndanɗe am "fenaande ena yaawi koyngal, kono suusaa yolnde!". Mammadu Lih gila nganndumi-ɗum fayde jooni, ko ñekko tan njiyrumoo-mi. So o wonaano e goonga, tawatnoo ko o horhortii gila ko ɓooyi! Banndiraaɓe, miɗo wiya on: yoo wuur Mammadu Lih, yoo Allah ɓosnu-mo kala nde o foofi faarna-mo e ɓamtaare e ƴellitaare, sabu o wonaa jaɓoowo woppude Fulɓe caggal! Ceerno Saajo Bah, woni ɓurɗo hannde jogaade humpito e golle Fulɓe e nder geese (Enternet), yoo o juul mo-wuuri, tawa kala ko saɗtunoo-mo Allah ena humti haa timmi. Ko o ɗaɓɓata e Aduna koo, yoo Allah waɗtu e juuɗe makko haa timma. Kaŋko kadi so o ɓamtiima, ena laaɓi o woppataa Pulaagu caggal. Mi waawaa wortaade koŋngol am tawa mi innaani ceerno am, mawɗo men Umar Bah. Ko kaŋko wiyi-mi (e hitaande 1979/80: "So a ɗigginii limto ngartaa mi hoku-maa defte taro!". Mbiymoo-mi "hokkam defte limto ɗee, e defte taro ɗee, e defte hiisa ɗee, e defte ko mi anndaa wiyde kala, foti ko e Pulaar winndaa"! O wiyi, mi meeɗaa yiyde suka jahroowo e duubi maa ɗii ena yiɗiri nih pulaar! Banndiraaɓe, ceerno Umar Bah hokki-mi kala ko nganndu-mi hannde e ɗemngal men! Emin caggal alla caggal mon woto kule woto paaye, so pulaar wuuri nguurden, so puular maayi maayden! gooto, ABorwAirr.} i so i> oo oi © ri cn eo ■* «5 «6 1> oo os© «-* cn oo "»• o oo o> c> i-I MusidÉ“e fulÉ“e, kadi calminaali payÉ—i e mon ena ngonndi e erraade-on kala sahaa nde É“eydaten tiiÉ—naare ngam siynude paandaale men. Ena jeyaa e ko É“uri tiiÉ—de e É—een paandaale, jaÅ‹de, wiÉ—to e winndude É—emngal pulaar/fulfulde haa sella. Mi arri kadi hannde ngam Æ´iklude hakkillaaji mon É—ii seeÉ—a, haa gilÉ—i majji korhorta Alla e ndee tigilde hese tekkude! Ngati Tigilde men tataÉ“ere toÉ—É—ii ko ganndal ngaanndi tigi, ngaal É—oon gonngal e addande hannde Æ´ellitaare mawnde, haa teeÅ‹ti e baÉ—te geese! Tigilde de ndee ena weeÉ“i sabu nde naamnii ko anndude farayseere walla eÅ‹ngeleere! Kono kelme pulaar É—ee ko cuuÉ—iiÉ—e! Ko maa njiytee. MiÉ—o yaafnoo onon kala É“e njaÅ‹ngaani É—een É—emÉ—e sabu ciforÉ—e É—ee so mbinndaama e pulaar ena tiiÉ—a jiiÉ“tude! Kono haa jooni ko toon payy-É—en: yaltinde tigille tawa ko pulaar haa pulaar, jillaani, jilÉ“aani. MiÉ—o eeroo hesÉ“e e lowre ndee nde Æ´eewata tigille É“ennuÉ—e É—ee! E ndaÉ“É“a, hannde njiÉ—-mi ko keefon ngaanndi mon ndii haa hora! Æ�ame kuÉ—i mon, ngoppen payka kaa, payon e golle!! Ko É—oo TIGILDE KELME 3 woni!! Pullo ar anndu fotde ma:Mbiymi ko ar anndu fotde e nder sahre duniyaa,renndo pulaagu dillii hoto yarlitaare nakku yoo hoolaare artu,fibnde men wona wootere kaben e kala daraniidi feycude en.cadeele mawde ina ndooki renndo pulaagu e nder leydi muritani e mbaydi kuubal kono mbete en njiyii deen cadeele ko naamnal?Renndo alaa kala do ndennduden kaben,neddo fof haadi wonde moyyo tan ko doon do ardaaki,soo ardiima ko buri fof bonde fawee e dow makko,dente fof ko cas kono ko nden ngoppirten.Jeertaade koy yontii ,hoto njejjitee ko hanki tan wonnoo,koko wirnii koy woddaani ,yoo allah faabo. mboÉ—o wiya hay so min donnkii jiitude tiigilde nde, anndu tan FulÉ“e fof ina mbeltani ma e golle ma baÉ—É—e faadi e pulaar/fulfulde mbela yahra yeeso. Miin hare ma nde ina weli mi no feewi, haÉ“aade humam-binnaagu ngam Æ´ellitde pulaar. Kala fulÉ“e É“e mbeldaani walla paamondiraani É—um yo haaÉ— hakkunde mum en, min coklaani, min É—aÉ“É“aani min njiÉ—aa anndude ko kewi !!! Minen min cokli tan ko worÉ“e fulÉ“e wayÉ“e no Ibariima SAAR ni ekn e makko, gadduÉ—o ganndal, karallagal, faamaamuya, softeende, yaajeende, jarlitiiÉ—o nglaluu mum ngam É“amtude leñol mum, e wallude, É“iÉ“É“e fulÉ“e no njaÅ‹ngiri, no paamri, no ngudditorii e gannde kese hannde É—e. mi jaarnimaa ma mi mantii ma e kala mbaydi haa teeÅ‹ti noon e "claÉ“ier " pulaar o o walliii min no feewi, sedy SAAR musiddo teddudo ibrahiima saar so teewu fof waynono heenyere jammere ruttatntaake jokku fulbe ina caggal ma hannde oo siberuuji jneewti fulbe ngam pulaagu.com kala ko miijida nani ndertoon mbeda tori bibbe lenyol ngol nde njuuynatoo nde lowre sabu buri-mi welde heen fof so mbeda winnda so,ebe naamniimami ko binndi ngoni?-mi wi,abe ko:fhulla walla fulani ma peul dum doo ko teddudungal wonan,de bi lenyol ngol.siree soh ho,reejo tabitalpulaagu catal gabon ko weltaare tan wazi mi ngada benyo neddo fof ina foti asde miijo mum haa yiyta ko suudii ndeke saarel jokku golle yoo Alla wallu Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Hono wahaab bun Manmbahi wiyi : “laatiima Sileymaani ɓiyi Daawuuda ina joginoo feggere e feɗeendu mum. Waɗi mudda gooto omo yiɗi yahde omo yaltoya, o ɓoorti feggere ndee, o halfini ɗum ɓiɗɗo debbo gooto jooɗɗo, nde tawnoo omo hoolii ɗum no feewi etee feggere ndee inɗe Alla ina mbinndaa e dow mum, ko ɗum waɗi mo ittude ɗum.” Waɗi sahaa gooto o yalti omo yiyloyoo feggere makko ngam ɗaɓɓitde heɓtude laamu makko, waɗi noon ko geɗe ɗee fof ngoni ko e feggere ndee, o woni e yahde e takko maayo haa o yiyi yimɓe ina ngawa liɗɗi o darii. Hono winndiyanke Wahaab bun Manmbahi wiyi : “laatiima ko woni keɓtugol feggere Annabi Sileymaani e duttugol feggere ndee e mum koo, ko ɗumɗoo : ko Sileymaani meeɗii yaltude ngam sarde diina, o waɗda heen wolde mawnde sanne, to leydi Japon, o fooli gooto e laamɓe mum en, o wari ɗum, o dahi heen feccere e yimɓe mum e ɓiɓɓe mum, o artiri ɗum en ɗo nokku maɓɓe ɗoo, ina e nder ɓeen korgel jooɗngel, yitere yiyaani ko ɓuri ɗum e njooɗndam, o waɗi ɗum e nder galle makko hee, ndeke yiɗde makko yanii e mum, o yiɗi ɗum gilli caɗtuɗi haa o holliti ɗum wonde omo yiɗi ɗum, ha heddii oo waawaa jooɗaade waktu o yiyaani ɓiɗɗo debbo oo. Ɗuum battindi e makko no feewi haa ɗum ɓurtii yiɗde makko e rewɓe makko heddiiɓe ɓee. Waɗi sahaa gooto, o ari e ɓiɗɗo debbo oo, o tawi ina ñirɓini yeeso mum, o wiyi ɗum : “ko heɓma ?” Oon jaabii mo, wiyi mo : “miijotoo-mi ko baabam no waynoo laamaade nii, e miin jooni mbiɗo-mi ɗoo mbiɗo wonti goɗɗum, jooni njiɗ-mi ko yo a ƴeew yoga e seyɗaneeji walla jinneeji maa ɗii, yo njah ngaddana-mi natal baaba am mbaadi mum no waynoo, ɗi ngaddana-mi ɗo nde pin-mi fof, mi fawa gite am e mum, ko ɗum tan waawi ustande mi mette. Nde Aannabi Sileymaani nannoo ndeen ɗoon daande tan, omo jooɗinoo o wiy gir ! O darii, o yahi, o naati to lobbudu tata too, o tawi ɗoon ɓiɗɗo debbo oo, o wari ɗum ngam hoto bonnude moƴƴere makko. Ko ɗeeɗoo geɗe ngaddannoo Alla toowɗo oo heɓtude laamu Annabi Sileymaani, caggal ɗuum, o tottiti ɗum. Hono biyateeɗo Abuu Bakiri Elhaafis wiyi : “laatiima waɗi sahaa gooto Israyiilnaaɓe ndañii yooro mawngo, ɗum waɗi hokkere hulɓiniinde sanne, e yonta Sileymaani ɓiy Daawuuda (JKM), ɓe njalti eɓe njarnikinoyii ngam heɓde toɓo, e gardagol Sileymaani, haa o tawi mettellu mbeɗɗaangu ina woni damal ngaska mum, ina weeyni juuɗe mum dow Asamaan, ɗum firti ko koykon mum ina ñaagoo, kanngu mettellu nguu, engu wiya : “eehey maa geno, minenne ko min tagoore lohnde, aɗa anndi min ngalaa semmbe, hoto boom min, hoto nanngir min ngam bakkatuuji ɓe njiydaa e amen, amin ñaagi maa nde ndaɗndataa min.” Annabi Sileymaani jaabii mettellu nguu, wiyi ɗum : “mbiɗo joortii maa geno yarnu on haa ɗomɗiton, ngam duwaawu ɓe njiydaa e mon.” Ko haawnii no feewi ina e oo ɗo qiissa, Winndu ɗoo innde maa Hol ko laawi laamu Muritani ? Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Ɓowde ko wuro fulɓe aynaaɓe dariingo hirnaange Ɓoggee e dow laawol godoroŋ tiindingol Rooso. Ɓowde darii ko e jeeri, Ŋoral Gidaala heedi ɗum e daande maayo , ɓe ndenndi gese, caaɗli, cehe e durnirɗi nde wonde kamɓe fof ko ɓe iwdi ngootiri : soowanaaɓe. Ñalnde alet 17 lewru settammburu, agaaɓe baali wuro Ɓowde ndawri ko yuɓɓinde ƴaro e nder wuro hee. Ƴaro noon so oɗon ciftora heewnoo waɗeede ko e hitaande yajeende, wonande fulɓe aynaaɓe tawa toɓo toɓii haa heewi, durngol dañaama, jawdi haarii, kosam heewii. Ɗeen maale fof hikka njiyaama e nder nguuɗoo ndunngu ngarngu e sahaa katojinaaɗo, tawde wonii jawdi taccii ɗoo fatara bonɗo e nder ceeɗu hee. Nde wonde ndunngu rawane toɓaani ilaani, jawdi e yimɓe fof lorlii e nguuɗoo ceeɗu. Yoga e ɓowdenaaɓe ko uujdunooɓe e jawdi tacci maayo, njahi haa e nder ferlo. Hikka noon hitaande artaani banndum, ko ɗum waɗi sukaaɓe agaaɓe ɓowdenaaɓe pelliti waɗde ƴaro baali, e nder ɗuum ɓe eerii yoga e gure hoɗdiiɓe maɓɓe nde ngarata tawtoree. Nii woni ko wayi no Daara Salaam en, Hamdallaahi en, Ŋoral Gidaala, Cidee, Ceenel, fulɓe e yoga e gure safalɓe catiiɗe (Daar el Afiya, Roymbel ekn..) alaa luutaaɗo. Kewu nguu fuɗɗii ko e saanga beetawe, aynaaɓe jeytoranooɓe e ƴaro ngoo fof curi baali mum en e saraaji wuro hee, haa nde yamiroore rokkaa yo fuɗɗe, aynaaɓe cortii, kalhali cukki e mum en, jawdi keddiindi ndii rewi heen. Kamɓe fof ɓe lommbii e laawol godoroŋ peccitngol wuro Ɓowde, ɓe teeɗti ɗum e otooji ummiiɗi Ɓoggee maa Rooso. Leelaani, ɓe loowi mbeddaaji wuro ngoo, punndi ruuki, boombi e seemedɓe ñaantiiɓe ina cacci, caati ɓe kelle e kuljinaali. Heddii ko heen gaynaako fof ina hollira gaatuleeje mbele baali mum en ina ndefta heen: ɓee ndiwa galleeji, naata e nder cuuɗi, taaroo wuro, baali ɓurɗi heen jolde fof ñemtinta ko ko gaynaako mum en waɗi koo. Ko noon wooraa haa naange darii e hoore, tawi sukkaɓe rewɓe keblii puukri mum en, ndakkii kodde, ndefii maaroji e ñiheeje mum en, e tewu ngam wottinde hoɓɓe nootitinooɓe e ƴaro hee. Ñalnde heen noon mbaarudi ŋakkaani sabu kala gaynaako ƴarinooɗo, joldaaɗo heen fof nanngii dammuhol hirsani tawtoraaɓe kewu oo. Bottaaje ngottaa, atayuuji e tufameeje njaraa e nder ñalnde welemme, gooto fof ina siimta hol no yiyiri ñalawma oo. Ɓowde hollirii wonde fulɓe ina njogii pijirlooji ganni baawɗi wuurtineede hannde, njanta e pijirlooji yonta hannde oo ko wayi no pijirlooji bal e fannuuji mum kala, jiidaani e mogooji, naalaŋkaagal keewɗi yuɓɓineede e sahaaji guurte elewaaji. Ƴaro noon ko goonga ko fijirde sukaaɓe kono kadi ko ɓeto golle sabu ko e oon sahaa anndetee hol gaynaako ɓurnooɗo toppitaade jawdi mum, ɓurɗo waawde faynude jawdi e nehde ɗum, ɗum ina ɓeyda martaba gaynaako. Miijooji ko fayti e neɗɗo, sahaa e weeyo : Neɗɗo e... Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Njillu Fedde «Sifaa Hanki Pinal Hannde» to Nuwaadibu ! KO KO MO + VURRO o do gorko o wiyete ko ahmed didaate; gurdam makko fof o wadi dum ko diiine islam; yo diine o bamto , ko tubbni o nanni e islaam hay gooto anda ne foti , kadi omo heewi waddede jewte ko faati e islaam e diineji goddidi hol ko woni hee goonga ; kono ko kanko tan heewi hawdebe , wonnon allah ine hokkimo ; hay dineji mabedi ko kanko buri famde ko diineji mabbedi kalatako ; kidi allah ine wallimo omo faami diine islam o famgol kawnigol ; eskey o gorko ;yo allah yurmomo yafoomo amine . Ko«ld<»ncw No. 20 Wxttwrn'Avonaa. liOvd, Xiord, open to ^ ' \\ ^' /i * λ ' 1 1 *' λλ w i mi « Kono S o, Mi yo! Manga Waumandee, WI Waunakee, WI Waupaca, WI Waupun, WI 239 O Ko en Weweki 6 NO 6 NO 6 ONO 7 O 9 OSO 9 SO 11 SO 13 SO No.4 nannde Furete mushibamareta kono mi mo Seek'o Sac 90 pièces SEEK'O Fouta Info Ko Fii en Fow Bookara Aamadu Bah ko pullo Muritaninaajo jibinaaɗo e hitaande 1956 to Sahre Ndoogu (Sara Ɓoggee) nder leydi Muritani. Ko e hitaande 1975 o fuɗɗii janngude Pulaar e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritanni. Kanko woni hooreejo bayyino jaaynde wootere wajjere yaltoore e ɗemngal Pulaar e nder Muritani wiyeteende FOOYRE ƁAMTAARE. Ko kanko kadi yiilata lowre geese wiyeteende http://pulaar.org men toon on lacta... kaddingol debbo ko diine walla ko aada noɗɗo fof neɗɗo kala ena juuma kono ɓuri mawnude e juumɓe e juumooɓe fof ko oon cikkuɗo walla cikkoowo ko kañum ɓuri yimɓe ɓee fof tee taw kadi koy fannuuji ɗ Ko e Politikale mo e Tohitapu Kalaouzis, E to E . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Gila Naasaande ɓenndunde ndee, ko ɓuri 10 000 diwal haaytii e nder Orop. Hakke 50% diwe Oropnaaɓe ko ko njogori haaytude hannde fayde janngo. Teemedde ujunnaaji ɗannotooɓe nana toobi e ayrapooruuji Angalteer, Farayse e leyɗeele Scanndinaawiya (Suwed, Norwees, Finlannda). Kono wonaa boowe laaɗe Orop tan jaayaa! Laaɗe payɗe Orop nana ndiiñaa to boowe Amerik, Ostaraalii e Asii sabu ruulde bonnde wonde e haytude fayde fuɗnaange Orop. Wummboldu Eyjafjallajokull ruppitii ko ñalnde Njeslaare, nde wukkitii ununnaaji tonooji cuurki e ndoondi fayi dow asamaan. Ruulde ndee ena mawni, ena tekki haa kulol ena wonndaa so nde hawrii e diwooje, musiiba ena waawi jibineede heen. Hohooɓe boowe laaɗe diwooje kollitii wonde ɗaminaaki ena artee e deeƴre ko adii Hoore-Biir so yaawii. Hay gooto meeɗaa yiyde ko wayi nih gila Siilo 2001 nde Al-kaydaa Biro horooɓe diwe laaɗe gonɗo to Briksel (Eurocontrol) ena kuli wonde maa caɗeele ɗee nduumo e nder waktuuji 24 garooji ɗii walla ɓura ɗoon. Ena hulaa kadi mawɗo leydi Amerik hono Barak Obamaa ena waawi waasde diwde ngam tawtoreede janaysa laamɗo Poloñ Lech Kaczynski e jom-suudu mum, maayɓe ñalnde Hooreè-Biir 10 Seeɗto caggal nde ndiwoowa maɓɓe yani to Riisii. Eɗen laɓɓitina wonde jangu kaan laana toɗɗondiraani e ruulde ndoondi nde kaalat-en ndee. Wummboldu nduu wonaa tan e asamaan addi tanaa. E nder leydi Islannda, teemedde ndognaama ngam mooloyaade to ɓuri hisde e kulol ndoondi, jaynge e nguleeki. Ndu acciima kadi laƴƴere heewnde addude amooji e diiwaan Reykjavik, laamorgo Islannda. Kono e kaawis, boowe diwooje leydi ndii uddaaka sabu ruulde ndee tiindii ko fuɗnaange. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Musiɗɗo Caam, mboɗo sikki ko noon pot-ɗaa yetteede, kono hade ɗuum, mi yett-maa saar tawo. Golle maa njooɗii peewii. Ina wela-min kadi, kala nde kuwtori-ɗon helmere hesere he noppi, nde firatee, hono no mbaɗ-ɗaa nii he frayseere e engleere. Yoo jam e kisal ɗon he men. Ko goonga enɗen ŋakkiraa kelmeendi no feewi. Kono eɗen etoo winndude e fannuuji keeriiɗi tawa ko e pulaar. Woni yiyannde am ko kelmeendi jibintee tan ko e binndol, wanaa e batu! Winndude e fannu keeriiɗo, huutoroo kelmeendi heeriindi woni ko annduɓe poti waɗde, gooto kala e fannu mo ɓuri anndande. Haa jooni ko golletee ena heewi, kono eɗen pelliti jokkude e addande fulɓe binndanɗe galɗuɗe e kelmendi kesiri walla mbirniindi sabu pulaar heɓɓi hannde ɗo ena huutoree e fannuuji ganndal kala! Enen fof ko en almudɓe ceerno Sayku Umar Bah! “Ko si etú, ko si múwolé”. "Mbe de yid ma" - Pulaar ON.OOOrHO'^OO'^O lOOlfl^«•0'OO^^^ON^oo^nMO^'Cpa'>0 ^ ^K> F^r-tO" .Mocoin«oo (M O «o^o^o^^oO^^^^■«^^^ O Ul «0 K O O* sO sO .^ m o ^ MO«OO^o>-^oooc■^vesl^.ooor^o^t ooN.O'^^oo^r'^oar^cooO'^oroo^oo^o^^ > to <« o ^ >o abaaru oo yanii gila kikiiÉ—e wonde Fran¨ois Hollande hawii Nicolas Sarkozy (51,9 - 48, 1) e lofu É—iÉ—aÉ“u toÉ—É—e laamÉ—oyaÅ‹kooje Farayse. Kono hay gooto yamiraaka saaktude walla haalde njaltudi ndii e mejaaje faraysenaaje. Ko goonga sonndasuuji ena ndokkunoo-mo kawgu gila kampaañ oo fuÉ—É—aaki, kono Nikolas Sarkozy wonnoo ko e artude ena sukki e makko haa sikkaa ma o hefto-mo. Kono Hollande ena toowondiri e mkko to toÉ“É“e e ko sonndasuuji mbaayini É—ee jonte kala. Ngati heftaade ndee yolnde wonaano ko newii e nder balÉ—e daÉ“É“e hay so Sakozy haÉ“aama tigi. Ngoo hello ngo Farayse uddi hannde daartol mum ko teskingo sabu lannda Sosiyaalist en mbayrii laamaade hoore leydi Farayse gila e François Mitterant. Caggal nde Lionel Jospin e Segolene Royal kawaa e 2002 et 2007, François Holande wontanii PS momti gonÉ—i hay so tawii hay gooto sikkaano omo ara haa É—oo. Ciftoren wonde ko Dominique Stauss Kahn wonno tammbiiÉ—o yaakaare ittude É—oo Sarkozy gila nde toÉ—É—e É—ee koyÉ—aani fuÉ—É—eede. Kono feere DSK bonii e suudu Hotel Sofitel mo New York, ñalawma mo o tuumaa Æ´eeÉ“o suka debbo Ginenaajo biyeteeÉ—o Nafisatu Jallo... Gila ndeen, araani, Hollande ko kanndidaa wonnoo e pooÉ—ondiral hakkunde PSnaaÉ“e ngam É—aÉ“É“ude kanndidaagal jappeere laamu Farayse. Kono heewÉ“e oo sahaa ena njawi-mo seeÉ—a sabu makko waasde jogaade nguurka É—owgol laamu. Æ�e mbiyi alaa ko o meeÉ—i ardaade so wonaa Conseil General, wadde o waawaa ardaade leydi. Kono Sarkozy weeÉ“nanii-mo golle makko nde bonni laamu mum haa boni: somaas heeÉ“ii É—o meeÉ—aa heÉ“de e Farayse, laamu nguu ena jiiÉ“ii e geÉ—e fenaande e yiÉ—annde É—e laawol woni e hiñtaade. Sarko e hoore mum kadi wiyaama ena famÉ—ini jappeere ndee sabu makko waasde nuunÉ—ude walla hormaade ngonka hooreejo leydi. Farayse yiiltii laana ngonka mum, waÉ—ii Holande e baar, kono hol to fayaa? Maa Pulaagu.com artu e oo kabaaru ngam faccirde kuccam leydi ndii to bannge dawrugol, faggudu e Orop. Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! O. oo no .j- rH o >n , so i rozkosznej woni piosnka si? ko?ysze, *»fii^«^. bs'iavllab b£;j-( -a^itifra^f^v.CXex larfo^oO to to^ajB© ©fii? no ,ounoVi- « ko- koacervát » Mum mum ^^ . . . #hotpot #crawfish #kc79 #cantho #vietnamfoods #vietnamdrink #coldweather #hangout #withfriends #insphoto #vsco #vscocam #instagood #instalike #instafollow #instagram #likeforfollow #likeforlike #like4like #followforfollow #follow4follow #followback #followme #thaoo___ #tksu KONO S O, MI YO! Manga E nder Arslan Ko-Ko e i microbi (Ko-Ko's Germ Jam, 1928) finasst e nii =) 22) Walla Walla 10 26) Pullman 9 E Dewo (Tenen) yawtuɗo, rajoo Renndo wernuno Misiide men nden ka Dinngiral Fulɓe ngam humpitude banndiraaɓe fulɓe heɗotooɓe rajoo on fiifampagol Misiide Ɓamtaare ka eenternet, ɗum woni kawral yuɓɓiingal, hebbiniraangal teddule e jonnondiro pehe, wonndude e faltondiraji; fof waɗuno e ngal kawral rajoo on nden ñannde. Kawral ngal non yahuno ko ɓadii leereji ɗiɗi, jamaa on hino lanndoo, misiide nden jaaboo fii faandaare e eɓɓooje mun. Tigi-tigi, yewtere nden feƴƴirno mbaadi moƴƴiri, haa sertaa tawi fof hino weltondirani. Haray non, miɗen njiɗi weeɓitannde on ɗoo yoga e kon ko feƴƴi e ngal kawral nden ñannde . Haray men mbi’a bismillah mon: Yewtere men nden ko fii humpitugol on, teddinira on sinncugol amen lowre pulaar sertunde e lowe (kumpite, ɓamtal pulaagu, pinal fulɓe, ekn), tawde non haray en jogitanooki lowre hertinanaande fii diina tan, waɗi si men sinncani ndee ɗoo, men innitiri nde Misiide Ɓamtaare, ngam wowtinngol ɓiɓɓe leñol ngol e kala haaloowo pulaar ; janngugol fii diina mun ka eenternet. R. Renndo : Misiide Ɓamtaare woni hen faandaare ko fii diina walla hinde jogii faandaare (goo kadi)? Misiide : Lowre nden ka lasli mayre ko fii diina e pinal, kono non meɗen waɗa ton kadi fii gannde kese, fii kumpite (kabaruuji), fii jalniika, fii taali e tinndi, e ko yowondiri e renndo fulɓe, … ko woni tun ko fii diina e pinal fulɓe men ɓurata dolnorde. Misiide : Firugol ɗen defte wonaa e fuutannkoore tun firetee, wonaa kadi e fulankunndere walla Adamawaare tan, ko woni tun men waɗii ngoomu gollideteeɓe fii immanagol ɗee golle, meɗen gollida e ɓe fuuta Jaloo, ɓe fuuta Tooro, ɓe Maacina,… Lamndal : Taw si ko defte sugu Lakhdaruyyu, e ash’maawiyyu en, ekn, eɓɓu ɗon firude ka pulaar, walla ko defte jamaanu hannde ngun ? Misiide : Defte ko men saatii firude kon ko noone ɗiɗi : • E defte diina winndiraaɗe aarabu ɗen; yowondirɗe e laawol Maaliyannke ngol. Ka timmoode, meɗen njiɗi hattude ɗoo ko yowondiri e ngal kawral Misiide nden e rajoo Renndo ka dingiral fulɓe. Ɓuri ɗum ɗoo yewtano nden ñannde, woɓɓe lamndii ɓe fallitaa, woɓɓe kadi jarni eɓɓoore nden, fof weltondirani, waynondiraa e yamondiral jokkude golle. So Alla jaɓii, ma men yowan on kawral ngal e mbaadi sowto (ojoo) hara on nanay hoore mon, ko adii ɗum, on yaakitoray ndee ñoggannde ɗoo. + fseeko (f, o, w)) + rpl_fseek (f, o, w)) + fseek (f, o, w)) !—ko oo on oj  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - Accueil - J A K K A A - P U L A A G U . C O M Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Musidɓe on calminaama, On teskiima wonde rogere men pulareeje, jaanis, tinndi, ekn, iwii ɗo waɗanoo to les lowre men toh. Haŋkadi ko ɗoo e JAKKAA men naatnaton pulareeje mon. Jakkaa oo ɓuri yuɓɓande ko wayi no pulareeje sabu onɗon mbaawi haabeede, kadi njaabto-ɗon, njeewton, udditon jeewte kese... Kadi rogere kala ena waawi waɗeede e yeewtere heeriinde tawa jiiɓondiraani e goɗɗe ɗee. Jakkaa oo kadi ɓuri yuɓɓude to baŋnge jokkondiral hakkunde naatnooɓe binndanɗe. oɗon mbaawi jokkondirde, neldondiron ɓatakeeji, naatnon heen nate e ɗisannɗe (attachements), ekn. Ko goonga Jakkaa oo maa neɗɗo faama no yahrata, kono wonaa ko saɗti no feewi. Kala ko aanni-on heen, njokkondiree e goomu nguu: jakkaa@pulaagu.com. Ibraahiima Saar Hooreeejo Home » Nde » Nde O Mavdi Maa On ■— r-« no to o mi yetti on mi salmininii on sago am ko jeyeede e mon e baydiiji kala Девиз: «Ko e ʻOtua mo Tonga ko hoku tofiʻa Гимн: «Ko e fasi ʻo e tuʻi ʻo e ʻOtu Tonga» Walla Walla, 7J1. I "Fow thowty." E jamma ooɗoo beetɗo Alet 13 Ut 2017 Saanga 3h jamma Ko Cumu muusɗo waɗi e Saaktirde Daakaafm Madiina Gunaas haa denndaangal ko wonnoo heen e kaɓirɗe bonii hay huunde heddaaki. Anndaaka kam ko woni sabaabu jeynge ngee kono kam muusii no feewii. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE 3 «a to O O A nderson.7 oo am kono o ozora no shita e tobikonde kono o ozora no shita e kowasarete Kala ko si Pakyaw... Ger mo mo'he. yo nde oo yebii =) No 13 ,medaketiya, tangalle, Tangalle Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji … Jaaynoowo ina foti wonde Jannguɗo, ɗigginɗo ɗemngal gollirta ngal, mbinndiin e njanngiin, jogaiiɗo pinal kuɓtodinngal jaajngal, deerɗuɗo e ɓeydude ganndal mum e sahaa kala, jiɗɗo ko gollata koo… Jaayndeyaagal ko e golle ɓurɗe saɗtude e hulɓinaade jeyaa, waɗi noon ko batte majje nder renndo hina keewi doole no feewi, fotii noon ko binndol walla ayaawo maa haala, hina waawi moƴƴinde so moƴƴinaama, hina waawi kadi bonnude so bonnaama. Nder leyɗe jahruɗe yeeso to bannge potal e dimokaraasii ɗee, jaayndeyaagal ko mbaawka (laamu) nayaɓa, sabu leydi fof foti waɗde ko mbaawkaaji (laamuuji) tati : mbaaka laawɗinoowa, mbaawka ciynoowa e mbaawka ñaawoowa, jaaydeyaagal yantinaa heen, woni mbaawka nayaɓa kaa. Waɗi ɓe wiyde noon ko toon jaayɗe e jaaynooɓe hina mbaawi lamminde, hina mbaawi liɓde laamu kadi, nde wonnoo ko kañum en ɗowata renndo to baŋnge miijooji, walla nih heen sahaaji ko kañum en miijatoo e innde renndo. Won heen jaayɗe e jaaynooɓe, to nguurorii fof, ko toon keewal renndo heewi wuuroraade. Ko ɗuum waɗi jaaynoowo (jaayndeyaŋke) hina haani tawa won geɗe hina tawee e mum, ko ndeen o waawata yottinde nelal jaayndeyaagal ngal no haaniri nih. Hina jeyaa heen toɓɓe garooje ɗee : Janngude, heertaroo jaaydeyaagal, annda nelal jaaydeyaagal, annda nehdiiji e loyi maggal, ko fawii jaaynoowo e fotdeeji mum ɗi kawre winndere lelnani ɗum, annda kadi sariyaaji leydi mum jowatiiɗi e jaayndeyaagal. Sabu leydi fof hina lelni njuɓɓudi mayri keeriindi ko yowatii e jaayndeyaagal, ko noon neh kadi jaaynirɗe laamu e jaaynirɗe jeyi keeriiɗo, wootere heen fof hina jogii dawrugol e kuule ɗe yuɓɓanirta golle mum. Ko jiidaa e won ko jaayɗe jeyi keeriiɗo kaalata tawa jaayɗe laamu kaalataa ɗuum, jaaynoowo hina haani anndude geɗe keewɗe paatuɗe e ɗum ɗoon. Ɗigginde ɗemngal gollirta ngal, mbinndiin e njanngiin, ɗiggina celluka ɗemngal ngal, annda mahngo e doosɗe maggal, sabu ko ɗigginde ɗemngal gollirteengal ngal woni 60% e golle jaayndeyaagal. Nde wonnoo jaaynoowo, heen bannge ko jannginoowo, ngam haala makko e konnguɗi makko o huutortoo hina keewi ñemtineede, waɗde alaa e sago tawa ko o jannginta koo, e ko o ñemtintee koo, tawa hina selli, hina feewi, hay sinno noon ko ɗemngal goɗngal o janngiri. Hina haani kadi tawa hombo waawi ɗemɗe goɗɗe hay sinno ko gootal ko famɗi fof, teeŋti noon so tawii ɗemngal o gollirta ngal wonaa ngaal woni ɗemngal laamu leydi ndi o woni ndii huutortoo, yeru ɗoo e Muritani, hina haani tawa hombo ɗiggini Arab e Farayse, walla kam heen gootal. Jogaade pinal kuɓtodinngal jaajngal. Jaaynoowo hina haani yaaja pinal, hay sinnoo anndude fof weeɓaani neh, tawa hombo faama ko heewi, teeŋti noon ko faati e njuɓɓudi dawrugol leydi makko e jokkondire mayri ɓurɗe himmude, wooda ko o anndi e dawrugol winndere, inɗe leyɗe, laamiiɓe leyɗe, gure mawɗe, laamorɗe, o annda kelme dooɓaaɗe yeru: RIM (Republique Islamique de mauritanie), USA (United States of America), UN (United Nations) AU (African Union) e ko nanndi heen, ɗuum noon heɓatoo ko e jaŋde jokkondirnde, e rewindaade jaaynirɗe ceertuɗe ɓurɗe yaajde e lollude. Ɓeydude ganndal. Jaaynoowo hina foti wonde neɗɗo kooliiɗo hoore mum mbo tinaani ustaare, kono kadi o fotaani yoneede ganndal makko e mbaawka makko haa o waasa ɓeydude humpito makko kala nde o dañi faraŋŋe no o ɓeydorii, bannge ɗemngal e karallaagal golle goɗngal fof, haa arti noon e gannde kese jooni ɗee, woni TEKNOLOOJI, ngam yonta hannde kaa naamnaade ɗum. Hannde, to won e leyɗeele, ko mbo waawaa huutoraade ngaal karallaagal woni humam-binndi, wonaa mbo waawaa janngude walla winndude ; ɓe njawtii ɗoon. Yantude heen kadi, INTERNET hannde ko ƴoogirde gannde e humpito mawnde. Yiɗde ko gollata koo. Jaaynoowo ko maa yiɗa jaaydeyaagal, waasa naatirde heen aande e ronkude golle goɗɗe tan. So neɗɗo naatarii e golle ngaanumma, heewi gollirde ko yo fawto ɗum, wonaa yo feewu. Jaaynoowo neh so yiɗii golle mum, tuma fof yiɗata ko ɓeydaade e hesɗinde mbele maa waawu ɓeydaade fooɗde yimɓe heɗatooɓe (wonande Rajo), firtaani noon wiyde hina adda ko hesɗi tan woppa ko tawnoo ɗoon koo, alaa, ko woto joom mum wiy tan alaa ko ɓeydata e ko tawi hina haalee koo, hay sinno feewaani, teeŋti noon e konnguɗi kesi pirateeɗi ɗii, gollidooɓe hina kaani sahaa fof jooɗodaade ngam etaade wootoɗinde konngi (konnguɗi) mum en, so wonaa ɗuum tan, heɗatooɓe walla nii janngooɓe mbeemat. So tawii noon ko ko yowatii e heertoraade jaayndeyaagal, e pinal kuuɓtodinngal, walla yiɗde golle ɗee, gollirooɓe ɗemɗe ngenndiije ɓee e gollirooɓe Arab e Farayse ɓee fof poti heen, ngam ko ɓuri heewde e maɓɓe ko hakkunde jaŋnginoowo tan, e mbo ngaanumma ronkere golle addi ngoni toon, heewaani e maɓɓe etatooɗo hesɗinde walla ɓeydaade, hay etatooɗo oo nih heewaani e maɓɓe cuusnoowo ɗum, saka ballitoowo ɗum, ɗuum hina waawi teskeede ko finnde alaa e maɓɓe jiɗɗo golle ɗee, keɓɗo heen gollal goɗngal fof woppata ko gila e lawu. Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Laamu Atholhu (2) “Nde Heena” Sheila E. koo koo Locatie: Hoo Koo E Koo 2009 Laamu leydi Senegaal ɓamii kuulal dartinde jiggoore pompiteer tuggi alet 15 colte. Ngal ɗoo kuulal ko ngam wallitde remooɓe ɓee pompiteer e waawde yeeyde ko ndemi koo. Dartingol ngol maa duumo hakke lebbi 4. Ngal ɗoo kuulal haa ɗoo woodannoo tan ko remooɓe basalle. Heddii noon ko faayre nani heen. Faayre ndee ko mbele ko remetee koo e pompiteer ina waawi yonde leydi ndii e lebbi nayi. Naamnal goɗngal ngal ko moƴƴugol pompiteer demeteeɗo oo Senegaal e waawde ɗum jooɗaade ko juuti. Burkina Faso yo ngenndi rimɓe ndii leydi gorgal Afiriki woni. Mbertudi leydi ndin ko 274. 200 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2014 yimɓe 17.322.796. Burkina ɓadaaki maayo, gennɗe fiiluɗe Burkina yo Mali, Niiser, Benen, Togo, Gana, Kodduwaar. Himɓe Burkina mbiitaakena Burkinaɓe. Laamorde (kapital) leydi Burkina yo Ouagadougou , na woni hakkunde leydi ndi. Burkina na woni nder kawtal leyɗe Afrik e nder CEDEAO. No roaft on "dow 6. 4fornumi. dow Hhudco, &o. on o ma teclmy Issho kono ko no, gila ! gila ! :D Dowlaaji Dentuɗi ko leydi nder Aameerik. Toon - maa. Oo allah e`7aleeleech e3yalech oo e`7aleech lehom 7bibty Ko seni to e On Salminaama Banndiraaɓe, yewtere men nde hannde men ngondi e musiɗɗo men. Giɗo men. Commission ) mo leydi Nijeriya (Nigeria) fof (fuu), yewtere men nde o wii oɗo nyaago leñol men fof Duwaawu kala so (to) Pullo woni fof e Banndiraaɓe dow ɗemngal men woni kala Pullo e Pullo fof haani gollira Pulaar(Fulfulde). o wii no (to) Pullo winndira ɗemngal fulfulde/Pulaar. men sabu kon mawnida e ɗemngal men. O wii so (to) en waɗii non en keɓan yaarude yeeso e nder maako e so (to) janngi e. Teddungal ngal o jogii e ndi leydi men ndi Niijeriya (Nigeria) ngam (wara) ngam non piɗɗe noppi moon ngam yewtere nde’e welnde. 'i wuv oo mum' O SO SO SO E NO putang ina mo ka mo no po so to yo kono mi mo kokoro mo warui imi de Hino 210 HINO Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Daartol ko fannu ganndal jaŋtotooɗo dille jawtuɗe, sifoo nguurndam, goowaaɗi e gañaaɗi, donaaɗi e jiggaaɗi yimɓe ɓennuɓe, ngonka laamaaɓe e laamiiɓe, jotondiral maɓɓe e jotondiral maɓɓe e yimɓe heediiɓe kam e laamaaɗi keediiɗi. So en njiɗii jaŋtaade daartol Fuuta Tooro e yonta almamaagal, en njaltintu kaɓirɗe e kuutorɗe Sileymaani Baal haa waawi yandinde satigaagal, kolliren holi Sileymaani Baal ; cifo-ɗen no nguurndam fuutankooɓe woorunoo oon yonta, no ɓe njiyrunoo lefol satigeeɓe e no ɓe njaɓɓorii dillere Sileymaani Baal (kitaale 1771 haa 1776) ; kabren hay golle e gollorɗe maɓɓe, koltu maɓɓe ; no ɓe laamoranoo e hol kubbe ɓe njoɓatnoo maa ɓe njoɓetenoo. . . kolliten jotondiral maɓɓe e lamaaɗi keediiɗi hono Waalo Barak, e Ngalam, e olof, e Kajoor, Tararsa, Barakna, ee Ɓunndu, Fuuta Jalloŋ . . . ekn. Keew-ɗen wiyde yimɓe wuurnooɓe ko adii yonta men ko «mawɓe adiiɓe». Won e «mawɓe adiiɓe» ko iwdi mum en tan nganndi ɗum en, won heen ko diiwaan fof maa leydi fof innitirtoo ɗum en, won heen kadi ina nganndaa e aduna hee fof ; fawii ko e no ɓe ngollirinoo e yonta maɓɓe, gollal potngal reweede maa potngal riiwteede. Ndeke daartiyankaagal ko gollal caɗtungal, mettungal. Daartol ina waawi yaltinde ko manata maa ko ñiŋata neɗɗo, maa leñol. Kono ɓayri «dawde bonngol welaani kono ina weemtina», daartol ina walla yontannde moƴƴitinde nguurndam mum. «Ɓuri majjude ko majjuɗo mo anndaa ko majjuɗo» ko konngol Pr Sek Maam Njaak. Mbaɗten heen mo anndaa iwdi mum, kumaaɗo e hanki mum. Ɗum tagi nafoore daartol arwaniire ko haɓaade majjere, refti heenko anndinde en hanki men, faamna en yoga e kereƴaaji men hannde, walla en feewnitanaade janngo men. Daartol ko tinndinoore yankinaare holloore ballal ɓesnguuji e leñƴi keewɗi goɗɗi ngaddi e pinal leñol toɗɗangol. Binndoowo daartol foti wonde ko jankiniiɗo joɓoowo diminna ; o annda, kadi o anndina so leñol makko teelno bannge mum ƴellittaako. Daartol ina hollira ƴellito kala leñol yaadata ko e ngo leñƴi cawndiiɗi koddaaɗi, kuutondiral hakkunde majji. Ngal kuutondiral fawii tan ko e ngoƴa haɓɓondirooɓe haa njumtina won ndeen fayndaare. Ko ɗuum woni firo maalde jolnoonde hakkunde Hassan’en e Satigeeɓe e Barak’en nder teeminannde XVII[1] , hakkunde Ndate Yalla eJommbot Mbooc e Muhamed el Habib haa wontoyi dewgal, hakkunde Abdul Bookara Kan e Bakkaar wul Suweyd Ahmed e Aali Buri Njaay, ekn. Ndeke daartol ko tinndinoore mbaydi koddigal leñƴi e yimɓe. [3] lannda : denndaangal yimɓe rennduɓe caɗeele e kereƴaaji, jiyduɓe ɗo keedi to banngal renndo; woni e ɗemngal farayse « classe social »e. [4]jeytaare : woni nde leydi heɓi hoore mum (indépendance). [6] . ndenndaandi: : leydi ndi «laamiiɗo» mum woni hooreejo cuɓaaɗo hakkunde heewɓe;woni e farayse «républiŋue». [7] . fiiltiingo :maayo geej fiiltiingo duunde Ñiiɓirde (continent). Woni e farayse «océan». [10] – Woni yonta timmuɗo duuɓi ujunere (1000 hitaande).ii kala ngaddee. Ñaawirde Kuuge Winndere : « Hol ko woni WARHOORE ? » Fedde Muritaninaare ko fayti e ɓernde “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Batu jaagorɗe Muritani, njooɗinoongu ñalde alarba 24 feebariyee 2010, yaltinii eɓɓaande doosgal sariya lomtinanoore Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani galle (boowal) rokkanoo e hitaande 1981 (ardinoo ndeen Fedde nde ko Mammadu Siley Bah). Ndeen hawri ko Jeŋ Buubu Farba ina woni jaagorgal ko fayti e kaalis ; kaŋko nii siifnoo dokkal ngal. Ɓeto wertallo boowal ngal ko 3 600 m2. Ngal heednoo ko bannge rewo «joofirde bisuuji». Ko kalifu cukaagu e coftal ɓalli keɓtunoo boowal ngal waɗti ɗoon Galle sukaaɓe e estaad leegal joyaɓal. Winndannde yeesoManndelaa : « wonde dimo … ko wuurde e mbaydi kormotoondi e tiiɗtinoori ndimaagu e wellitaare heddiiɓe ɓe » “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 9am - noon noon - 3pm 3pm - 6pm E-mail Guramu ikura de kono mi mo douzo OJk fjCm. To eSiMi Ouk e%«» 'AAAii ^ : mum metuebat, ne si e sublimi oon- O >0 oo O (N Itsu no mi mo aishite yo No, no Mum. Title: Hoore! Hoore! Haa haa - so "scary!" So mbeewa noottiima e lammba pobbi ko kanyum nyaamii hoyre mum. Accaa Saar e joom galle Abuu Paate Soh jeyaaɓe to Ganngel -fiji-borti sara Galoya e falnde podoor mbisminooma en hannde e hoyre-biir to galle maɓɓe e diiwaan Paris ,e tawtoreede Dawuuda Sammba Jeeyi naalaŋke keɓiiɗo,newiiɗo jarlitiiɗo e kala sahaa..Huunde fof e fuutankaagal waɗaama toon, gila e liɗɗi maayo: cide,koyɗaali porjo-borji haa e daneeji. . -- O yo t^ O SI f»i oo m o to o cn oo to oo oi -- to o> -- OO ^ OO o» -- ■* ■w cj o» ^■^■-- to oo en r-. OO to e^ oo" to -» to 2 ^' en oo «»— en cr» to to ffi O •-» tn ■*. en to O to u^ r- oo cm oo 3^_ ■«■ fvj OO — o to 10 en — oo «o "» oipo to o> » to 0> ^^ m o ^ oo ^^ CO ^ ^OCDOOOOOOOO O <— » ^3- (D OO O OO O CSJ o oo o o to c uj o^^oo rıjv vTTepr/tfiavîav ☉ 〄 º º ₪ 큐 « »↑ ↓ ← ↔→ ↖ ↗ ↙ ↘ ㊣ ◎⊕ ﹏﹋ ﹌ O OO O oo (3 I Navo, E to Mo Fulfulde: Gine (e Fulfulde Maasina, Lagine) ko leydi e Afirik Hirnaangeeri. Ɗalee haa yawaare laaɓa moƴƴaani e ɓuraaɗo doole. Ko ɗuum woni ko heɓtii wuro Maraysa, hakkunde mum e jagge jooɗaniiɗe laamu e diiwaan oo caggal ƴiiwoole muusɗe rewam toɓnooɗe. Ngam sufande banndiraaɓe kabaruuji jowitiiɗi e ooɗoo jaayya, nulaaɗo Jaaynde Fooyre Ɓamtaare yilliima nokku oo. Ƴiiwoonde moolanaande toɓii ñalnde alarba 12 lewru juko 2015 e wuro Maraysa to tunndo Ligisayba Gorgol haa waɗi batte muusɗe. Tuggude e weenndoogo haa naange darii e feññaange(feeñ-naange) walla kirsal layyaaji, maraysanaaɓe ndarodii ko e ndiyam, hakkunde horsude e weccude. Asamaan ena ƴaaroo ndiyam dartinaani, waameeji goɗɗi ena ngummoriima saŋre to bannge worgo ena njuppa e wuro ngoo. Waɗaani maayɓe kono mahateeje keewɗe njaniii, ndammiri cewndi keewndi yahdii e waame. Nde wuro Maraysa aandi e ndiyam noddi wuro Jiinge ngam faabeede. Sagataaɓe ngardi e kaɓirɗe, ngardi e keewal, nootitii, mbaɗi gaawi e gammbi ngam ɓoccitde wuro e ɗemɗe ndiyam. To bannge jagge jooɗaniiɗe laamu ɗoon e nokku hee gila e meer, perefee haa heɓi goforneer diiwaan oo tintinanooma gila nde tanaa oo waɗi ndee kono alaa heen mo konngol mum nanaa walla mo ballal mum yiyaa. Ndeke Maraysa wonaa Tentaan saka daña faabotooɓe. Winndannde caggalMuritani : Haala e golle e baɗle = Yoku mo maa kono samui naka, kooto mo kinai de arukeru ne. nii'oiiTs am i:riiifrs. Omo niyi, Omo lade, Omo lewa, Omo leso oo Syful Tamar: Ngam-Ngam Satu Ngam-Ngam Satu e) Kadi vasthi O kuma fɔnin kɔ, Yezu pɛrɛnna ko: «Tulo be min fɛ ka mɛnni kɛ, o ka mɛnni kɛ.» Am Inhntfttlarl foF Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Simmbaabuwee (Zimbabwe), talaata 21 noowammbar 2017, hedde waktuuji 5 kikiiɗe, Haraare (laamorgo leydi ndii) hiirdi ko e seppooji e ngamri weltaare, sabu Robeer Mugaabe (Robert Mugabe) gonnooɗo hooreejo leydi ndii gila heɓi jeytaare mum e hitaande 1980 (duuɓi 37) jaɓii woppude laamu. Weltaare ndee fawii ko e geɗe tati ɓurɗe teeŋtude : go’o sabu Mugaabe jaɓii woppude laamu tawi waawnaaka, ɗiɗi sabu lomlomtondiral maa aaɓno tawi hay gooto gaañaaki, hay bonannde wootere waɗaani, tati, weltaare sabu ɗaminaare maa ngonka leydi ndii waylo. E jamma 14 jofi 15 noowammbar 2017, konu Simmbaabuwee tellii e mbeddaaji, heɓti ngardiigu leydi ndii, haa wiyaa woni ko e waɗde kuudetaa. Weetndoogo, seneraal Sibu Siso Moyo haali e tele wonde wonaa kuudetaa konu fewjata, kono woni ko e etaade woɗɗitinde “warkoyeeɓe taariiɓe Robeer Mugaabe ɓee”. E oon sahaa Mugaabe ko baɗanooɗo e ndeenka. Rewi heen ko gurdu-gurdu yontere no woorunoo, ngam etaade jaɓnude mawɗo oo woppude laamu, waasaa huutoraade doole, sibu ko mawɗo kormoraaɗo darnde mum ngam dimɗingol leydi ndii. Mawɗo oo jattinii no feewi haa heddii feere woɗnde alaa so wonaa asaambele liɓa mo. Ko ndeen o felliti winndude ɗum ɓataake wonde o jaɓii woppude laamu e ɓernde laaɓnde. Hade woote yuɓɓineede, lomtii mo e gardagol leydi hee e mudda, ko gonnooɗo cukko makko, mo o ittunoo e darorɗe noowammbar 2017 ngam fittande jom suudu makko laawol faade laamu, hono Emerson Emnanngaguwaa (Emmerson Mnangagwa), jahroowo e duuɓi 75, gonnooɗo junngo makko ñaamo e ɗii duuɓi 37 fof. Robeer Mugaabe jibinaa ko ñalnde 21 feebariyee 1924 to Kutama nder leydi mbiyetenoondi Rodesi Worgo (Rhodésie du Sud), mbiyeteendi hannde Simmbaabuwee ndii. Ɗum noon omo yahra hikka e duuɓi 93 ! Nde leydi ndii heɓi jeytaare mum e hitaande 1980, o woni Hooreejo hilifaaɓe mayri hade makko wontude hooreejo mayri e hitaande 1987. Nde o woppata laamu ndee, kanko hecci hooreeɓe leyɗe winndere ndee kala. Ko Robeer Mubaage sosi heerto politik wiyeteengo Dental ngenndiwal afrikeewal Simmbaabuwee (ZANU), o ƴetti fetel ngam haɓde e laamu koloñaal añamngureewu Iyan Smit (Ian Smith) gardinooɗo Rodesi Worgo e oon sahaa. Ɗum noon, o jaggiraa ko no « baaba mum ndimaagu leydi ndii ». Ko o neɗɗo kormanooɗo no feewi sabu ɗuum. Jaŋde makko : Duuɓi 17 Mugaabe heɓiri seedantaagal mum jannginoowo, o tiindii duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fort Hare to Afrik Worgo ngam janngude Engeleere e Daartol. O tawtondiri ɗoon e Jilius Ñerere (Hooreejo leydi Tasaani 1967-1985), e Herbeer Sitepo e Robeer Sobukwe e Kenet Kawunnda (Hooreejo Gadano leydi Sammbi (Zambie) mbiyetenoondi Rodesi Rewo, hakkunde 1964 e 1991). O heɓi ɗoon seedantaagal e hitaande 1951, o ɓenni to Driefontein (1952), to Salisbury (1953), to Gwelo (1954) e to Tannganika (1955-1957). Omo jogii lisaas e ganndal faggudu to duɗal jaaɓihaaɗtirde Londres. O jannginii duuɓi 3 to Lusaka, laamorgo Rodesi Rewo e oon sahaa, caggal ɗuum to Akraa to Ganaa, hono koloni Afrik ngidiindi heɓde hoore mum, ɗo o anndondiri e jom suudu makko gadano, hono Salli Hayfron, mo o resi e hitaande 1961. Seedanteeje makko jaŋde timmii 7. Mugaabe arti Rodesi Worgo ko e hitaande 1960, ina yooɓii miijanteendi Karl Marx, sibu omo innitortonoo kanko e hoore makko wonde « markseyeejo-lenineejo-maaweejo » (marxiste-léniniste-maoïste), ɗum firti wonde neɗɗo deftiiɗo miijooji Marx e Lenine e Mao. O tawti Josuwa Nkomo (jeyaaɗo e leñol Ndebele) to heerto National Democratic Party (NDP) gontoyoowo Zimbabwe African Peoples Union (ZAPU) mo laamu Iyan Smith harmini ɗoon e ɗoon. E hitaande 1963 o sosi parti makko Zimbabwe African National Union (ZANU) kanko e Ndabaningi Sitole e amwokaa Herbeer Shitepo, kamɓe tato fof ɓe njeyaa ko e leñol Shona. Kanko e ngenndiyankooɓe woɗɓe ɓe njaggaa e hitaande 1964, ɓe cokaa duuɓi 10 e kasoo gooto na keerol hakkunde Rodesi Worgo e Mosammbik. Ko ɗoon o janngi ko faati e sariya. E hitaande 1966, ɓiyiiko gorko sankii, kono o ronki heɓde yamiroore tawtoreede wirwirnde mum, ɗuum ɓeydi ngañgu makko e laamu añamngureewu Rodesi Worgo. O woppitaa e hitaande 1974, o fayi Mosammbik ɗo o ardii catal konu ZANU ganndiraangal ZANLA (Zimbabwe African National Liberation Army) dartorinoongal hare bettel (guérilla) feewde e laamu Iyan Smith. Ñalnde 18 marse 1975 Herber Shitepo waraa e kalitgol oto tuufaaɗo, hankadi Mugaabe heddii gooto e ngardiigu ZANU sibu hay Sitole sosoyii parti mum bannge… E desaambar 1979, caggal nde Rodesi Worgo arti e njiimaandi Londres e caggal nanondire Lancaster House, woote eɓɓaa e lewru feebariyee 1980. E ɗeen woote ZANU heɓi siisuuji 57 dow siisuuji 80 baɗananooɗi ɓaleeɓe ɗii, parti Iyan Smith kañum ɓaafti siisuuji 20 ɓaɗanaaɗi raneeɓe ɗii. Mugaabe waɗaa mawɗo hilifaaɓe. O etii mahde leydi kesiri e weldinde Shonaa en e Ndebele en. O etii naattinde ZAPU nder ZANU, o rokki Josua Nkomo poostooji keewɗi e guwarnama makko. E hitaande 1982 o inniti denndaangal gure leydi ndii, Salisbury wonti Harare. E 1983 murto Ndebele en yuumti e wolde ɓesngu, Nkomo ittaa e laamu. Ko e 1987 nanondiral dañtaa hakkunde leƴƴi ɗiɗi ɗii, ZAPU saayti nder ZANU, wonti ZANU-PF. Ko ndeen kadi talde raneeɓe (depiteeji 20) ittaa, raneeɓe natti jogaade geɗal e darnde politik leydi ndii. Ko ndeen kadi Mugaabe ƴetti tiitoonde hooreejo leydi ndee, yaajtini mbaawka mum. Ko ndeen Josuwaa Nkomo waɗtaa cukko hooreejo leydi. E 1990 Mugaabe toɗɗaa hooreejo leydi. O toɗɗitaa e hitaande 1996. E woote 2002 o fooli Morgan Tsangiray hooreejo parti biyeteeɗo MDC e woote. E hitaande 1997 Mugaabe neldi fotde 20 000 soldaat to RDC ngam faabaade Loran Desire Kabilaa keɓɗo laamu ko ɓooyaani ina haɓa e murto ƴaañinoongo e Uganndaa e Ruwanndaa. Robeer Mugaabe toɗɗitaama e wooteeji jiiɓiiɗi no feewi, jedditaaɗi no feewi e hitaande 2008 e 2013. Ine jeyaa e geɗe maantinɗe e laamu Mugaabe, mbayliigu jeyi leydi ndema ngu o siyni e leydi hee. Nde o ari e laamu ndee, ko raneeɓe 6 000 pawnoo juuɗe mum en e ko ina tolnoo e feccere (40%) leyɗeele ndema leydi ndii. Ɗo adan ɗoo, o deeƴni ɓerɗe maɓɓe, o wiyi leyɗe maɓɓe keɓtetaake, o feccitii huunde e leyɗeele ndema ɗee (ujunnaaje hektaar), o totti ɗum en remooɓe ɓaleeɓe. E oon sahaa nii, Angalteer ina fotnoo soodtude leyɗeele ndema ɗee, hono no waɗirnoo to Kenyaa nii, mbele aɗe mbaawa tottiteede remooɓe heddiiɓe ɓee, kono leeli walla saltii waɗde ko huninoo. Ɗum addani Mugaabe miijaade wonde raneeɓe ɓee ngoni ko yiɗde jamfaade ɗum. O ɓuri joopaade heen kadi ko Tony Blair. O yuɓɓini referaandoom ngam ɓenninde mbayliigu jeyi leydi kesu, kono 54,7% wootnooɓe ɓee ndiiwti nguun mbayliigu. Kono o salii ɗuum, o huutorii doole ngam ɓolde raneeɓe ɓee leyɗe mum en. Raneeɓe heewde njalti leydi ndii. Limoore maɓɓe wonnoo ko 250 000 e kitaale 1980, hedditii e maɓɓe e leydi hee ko hedde 40 000 neɗɗo fat. Caggal nde Mugaabe joñtii, Emmerson Mnangagwa fiilaama hooreejo leydi Simmbaabuwee ñalnde aljumaa 24/11/2017. E nder konngol makko ñalnde heen, o huniima toppitaade ɓamtude faggudu leydi ndii, e waɗde ɗum ngoƴa dowrowo. O huniima reende jawɗeele janane gonɗe e leydi ndii. O hunnima laamanaade yimɓe leydi ndii kala e ɗooftaade jojjanɗe aadee. O huniima kadi yuɓɓinde woote gardagol leydi eɓɓanooɗe e hitaande 2018 aroore ndee. Emmerson jibinaa ko ñalnde 15 settaambar 1942. O naati ZAPU ko e hitaande 1962. O mawni ko e hare ndimaagu. E nder ɗuum, gaa gaa jaŋde nde o janngi e duɗe, o waɗii, e kitale 1963-1964, heblooji koninkaagu e tuddule ZAPU, to Daar es Salaam, to Heliopolis, to Duɗal koninkaagu to Misra, e to to leydi Siin. E hitaande 1965 omo tawtoraa warngo demoowo tuubaako gooto, e bonnugol laawol laana njoorndi. Ɗiɗo ɓe o waɗdunoo ɗum ɓee mbaɗaa ko yargo, daɗndi mo e ɗuum ko o suwaano hellifeede, kono o taƴanaa kasoo duuɓi sappo. Ko e kasoo o anndondiri e Robeer Mugaabe. Caggal ɗuum o yaltinaa leydi, o fayi Sammbi, o jokkoyi toon jaŋde sariya. E hitaande 1980 Mugaabe waɗi mo jaagorgal e laamu mum. Gila ndeen haa 2013 ko o jaagorgal. E desaambar 2014 o waɗaa cukko hooreejo, kono, ñalnde 6 noowammbar 2017 o ittaa. O mooloyii Afrik worgo. Balɗe 9 pawii heen (ñalnde 15 noowammbar) konu heɓti laamu…. So on njiyii eɗen njuutnoo e nguurndam Mugabe, waɗi noon ko o kaɓaaɗo haa o rimɗini leydi makko, ngonnoondi e njiimaandi koloñaal rasiste en, laamuyel paltoor Iyan Smith e ballal koloñaal Angalteer. Ko ɓuri heewde e haalaluuji kaaleteeɗi e makko ko jeeyngal leyɗeele jiimooje, hono jeeyngal ɓe mbaɗata hannde e Paul Kagame, jaltinɗo leydi mum e warhooreeji, gollii golle ɗe aduna fof yeeɓata hannde. En njiyii boom, Simmbaabuweenaaɓe njaɓaani hoynude mo, tee lomtiiɗo mo oo yettii mo no feewi. Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Jam, Jam, Jam - I am a fan "So!: o'bJct: bjDO o o fhjoc E'bco c trTro o o FOW on Dunkelgelb: http://www.flamesofwar.com/hobby.aspx?art_id=454 a fow dfiys. » 85 ð»ko, Ãkªshk (økýËuðe) 2)e»ergarßeif}igpatt Oo e Yóó si mo walla walla(TO): Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji “Sheex” Suleymaani Baal waynondiri e ceerno mum. Omo jogii noon anniya, anniya gooto tan woni e makko : taƴde ɓoggi e daaɗe Fuutankooɓe. Nde o ummii Maal, hade makko arde haa Boode, o saaŋoyi Baylaa Pereejo Soh, oon ko Pullo Jaawo. Ɓe njanngidiino to Duɗal Piir Sañakuur. Baylaa Pereejo jaggi mo ɗoon balɗe tati, ɓe njeewtidi. Caggal ɗum Suleymaani Baal ari haa e Boode, e enndu yumma e duhol baaba. O jooɗii haa o fooftii, o yiydi e yiɗɓe, e sehilaaɓe ɓe, e banndiraaɓe ɓe. E kala ko o waɗatnoo, o idii waɗde ko ñaagunde Alla, o waɗi e maayo ngo, o wiyi omo usta tooke ɗe. Oon sahaa ko ndunngu, maayo ngo wali e nder kolangal ngal fof. So tawii a jabbii, a aawii heen gawri, gawri ndi fuɗii, so a ñaamii, hakkille maa wonata ko e diine Lislaam. “Sheex” Suleymaani Baal ko “waliyyu“, ko o ganndo, etee kala ko o ñaagii Alla, o jaɓante. E oon sahaa, o felliti noddude ɓiɓɓe soknaaɓe Fuuta, mbele ma ɓe taƴ ɓoggi gonɗi e daaɗe maɓɓe ɗi. O noddi ɓe kamɓe fof yo ɓe kawroy to galle Alfaa Amar Saydu Yero Buso, to Hoore Foonde. Ndeen kamɓe fof ɓe kawrii ɗo Hoore Foonde ɗo, ene jooɗii Elimaan Buubakar Bun Huley to Dimat, Abderahmaan Sal to Jannde, Saydu Aljumaa to Halwaar, Abdu Kariimu Jaawanndo to Seeno Paalel, Almaami Abdul Qaadiri to Appe, aɓe njoni, eɓe keewi, ɓe limotaako. Suleymaani Baal ina anniyii haalande ɓe ko haaldunoo e Baylaa Pereejo Soh. – “Innde Alla… oɗon njawi ɗuum ?” Oon sahaa, nde tawnoo Deeniyankooɓe ina ngardii, ina cañii, ɓe mbiyi mo : – “Sheex” Suleymaani Baal, amin njaɓa kono e geɗel noon, so tawii min ndañii damal, ko aan laamotoo !” – “Onon ɓe njanngiɗ-mi ɓe to Duɗal Piir Sañukuur, hoto njejjitee “sirru” mo Ceerno men Seriñ “Ƴaal” Amar Faal haalannoo gooto e men fof. O wiyiino-mi, ma mi tampan diine, kono mi laamotaako !” – Ɓe mbiyi mo : “Ko goonga, ɗum noon min njaɓii !” E oon sahaa aadiyankaagal ene woodi, ndimaagu ina heddii ! Heen gooto fof garɗo, won heɗdiiɓe caggal mum, nde o hooti, o yiyondiri e ɓeen, ɓe nanondiri. Ɓe idii fof ko ƴeftude laawol, eɓe ƴeewoya Satigi Suley Njaay Mawɗo (laamɗo Deeniyankooɓe e oon sahaa. Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko weli haa mettita…” Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 dressing. E ko! — E ko ma! 2.SO MI TAN » Prospektst�nder (8) » Plakatst�nder / Fotost�nder (7) E kala, e Haumea wahine, Umar Shamsievdan «So’ra»! 6:42 napatawa mo ko. Lol Fulfulde ● ● fof vfjv fof Fii fong ko Ko en de wonderpit nMiog« . 3 KO 10. Kadi Kadi A ko «O bɛ minni?» A ko «E! Ko n bɛ faa sini!» “I seek Walla Walla park!” A cycloh e xadi en on e oon J . G. Galle. Saggitorde hesere waawnde wallitde jannguɗo pulaar e nande ɗemngal itali muulaama. Ndeeɗoo saggitoree wallifii ɗum ko biyeteeɗo Muusaa Bah jeyaaɗo Aañam Liiduɓe. Deftere ndee ko ummoraade e ɗemngal pulaar feewde e italiten. Tuggi alkule, kijjanɗe, limoore, terɗe haa e kelmeendi keeriindi. Deftere ndee ina tawee to Itali kam e to Aañam Liiduɓe. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE fow 2 yeers, Dow E 6/21/1914 Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji E ooɗoo sahaa mo ngon-ɗen, ɗemɗe keewɗe ko “paayaaɗe”. Ina hiisaa wonde balɗe 15 fof ɗemngal ina maaya; yanti heen, keewɗe e keddiiɗe ɗee ina kulanaa ɗuum e teeminannde ndeeɗoo. Won biɗtoowo gooto boom wiyi ko kaal-ɗen dow koo, ko moƴƴinde njoorto, sibu ɗum teskaaki wonde hannde, ɗemɗe naatɗe e internet keewaani. Hol nde wiyetee ɗemngal maayii ? Ɗemngal wiyetee maayii, ko nde cakkitiiɗo haalde ɗum wirnii, woni nde hay neɗɗo gooto natti haalde ɗum. Kono, ko adii ɗuum, ina waɗi geɗe maandinooje wonde ngalɗoo walla ngaltoo ɗemngal woni ko e maayde, ko wayi no nattugol huutoreede e won e ceŋɗe nguurndam, walla to bannge politik, nattude jogaade faayiida e nder won ɗiin goomuuji yimɓe, kono, kadi, ko ɓuri teeŋtude, sukaaɓe natta waawde haalde ɗum. Kanko biɗtoowo mo kaal-ɗen dow oo, hono “Andras Kornai”, o wiyi “so ɗemngal huutoraaka e internet, ɗuum ina yaawna geɗe limtu-ɗen dow ɗee kala”. Yeru, ko 287 ɗemngal softi e nder lowre wiyeteende « wikipedia ». O jokki heen wonde “ ina teskaa wonde denndaangal ɗemɗe ƴellittooɗe ɗee, ina ɓeydoo naatde e internet. Yoga heen noon ngoɗɗoytaa, sibu gaa-gaa yarlitiiɓe walla yiɗɓe, alaa hujja woodi, gaddanoowo ɗum en ƴelliteede e nder Internet.” Won e leƴƴi ina paamii nafoore wonnde e goodal nder internet ngam waawde hisde e ƴellitaade. Yeru, ɗemngal biyeteengal “Catalan” ngal, haalooɓe ɗum ɓuraani miliyoŋaaji 10, kono “Viquipèdia” maggal woni sappo e joyaɓo to bannge mawnugol e winndere ndee. Waɗi ɗum ko humpitaade e kiram ngool leñol e daraade ɗum ngam daɗndude pinal mum. E tonngooɗe Fooyre Ɓamtaare jawtuɗe ɗee, en ngoytinooma ngonka Pulaar to oon bannge. Hannde, eɗen mbaawi teeŋtinde ko kaalno-ɗen koo, sibu Pulaar, hay so daɗii e waasde woode e “wikipedia”, jeyaa ko e ɗemɗe ɓurɓe leefde, kanngal fof e heewde haalooɓe (hedde 70 miliyoŋ) e saraade. Ɗemɗe ɓurɗe famɗude haalooɓe, deŋiiɗe e nokkuuji ganndaaɗi, ngoni hannde yeeso maggal. Ndokken kadi yeru e wolof. En ndokkiraani oon yeru kiram mbonɗam, kono ko mbele eɗen ñemmba gootal e ɗemɗe men ngenndiije, ngal ngolli-ɗen e ɓamtaare mum. Eɗen njeyaa e semmbinnooɓe cosgol Fedde Ɓamtaare Wolof e Muritani, tee eɗen njokkondiri e maɓɓe, eɗen ngollodoo e maɓɓe kala ko faati e ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije. Fedde 1 : jogiiɗe ko ɓuri miliyoŋ (1 000 000) winndannde Fedde 2 : jogiiɗe ko ɓuri teemedere ujunere (100 000) winndannde Fedde 3 : jogiiɗe ko ɓuri ujunnaaje sappo (10 000) winndannde Fedde 4 : jogiiɗe ko ɓuri ujunere (1 000) winndannde : ko ɗoo wolof woni. Kanngal waɗti 218. Fedde 5 : jogiiɗe ko ɓuri teemedere (100) winndannde : ko ɗoo Pulaar (peul/Fula) woni. Kanngal waɗti 273. Woni e doggol hee fof ko 287 ɗemngal. E nder ndeeɗoo ɓetirde, en tawii ɗumɗoo : Winndannde yeesoƁorƴitgol leyɗe daande maayo : “min njaɓaani !” Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 nunaj » «awl«rtgr, mI iw4 wi#J oo bf ibo liijiifidl. TUrtru-ftrf^BtWr. 1 ENE WALLA WALLA 0.49 IN 0702 AM 10/09 0 Mo - So Mo - Fr OKDINANC'E NO fii Enen kadi en mawninay ɗemngal Arabu ngal? Sakiraaɓe tedduɓe, Ñalnde 18 Deesaambur / Bowte 2017– wano woowiri non e hitaande kala- winndere nden fof mawninno ñalngu ɗemngal aarabu ngal e yamaruyee Unesco, suɓiiɓe nden feere mawningol ɗemngal aarabu ngal Jokkito » Fulfulde e gannde kese, ko tiitoonde winndannde nde wiɗtooɓe ɗiɗo (2) misranaaɓe hawtiti winndi, ɓen ngoni : Dr. Aadel Usmaan Imam Ayat, jannginoowo ɗemɗe afrik, to Duɗal Ɗemɗe e Eggo (faculté de Jokkito » Taariika Fulɓe Progressive Union (FPU) ko mojobere daraniinde fiyaakuuji renndo e pinal. Ko e hitaande 1966 nde sincaa e nder Sarlon. Innde mayre aranere nden fewndo nde sincaa ko Fullah Youth Organization Jokkito » Gila internet layi, humindiri jamaaji ɗin, wontuno laawol lumbinirngol miijooji e eɓɓooje, maandinirngol jannde e gannde. Ko e ngol laawol kadi yimɓe ɓen waɗti daɗndirde ngaddamaakuuji maɓɓe e finaa-tawaaji maɓɓe, seɓitoriiɗi mulugol. Jokkito » Si neɗɗo juutii balɗe, lollirii gandal e faamu, jalbii waliyaaku e hoore naɓideede, huuwondiree fii ontigi fenhoto e ɓernde jamaa on, o daɗa mulde. Kono e nder ɗun, ɗuuɗay sifiiɓe fii ontigi e no fii ontigi sifora: wooday yewtirɓe mbelɗe mun maa peewal; wooday jantorɓe haasidi maa mbeleeɗe; wooday siforɓe majjere maa faayere. Ɗun hollii wondema mo wi’ii no yewta fii Cerno Muhammadu Samba Mombeya, sifoo lanna, tuuta yooray, ndaha ɓeeɓa tawa karambol siwaa ka deyƴa. E nder ɗun, mo no ɗaɓɓa goonga on, bee ontigi heɗoo fillayeeji ɗin, janga taariikaaji ɗin, yiltoo taskanoo hoore mun, ardina hagghil. Ko non gerdaa si koy ɗeroy ɗoo windaa ko uytana en kumpa nde hiɗen fonta Oogirde Malal. Cerno Muhammadu Samba Mombeya ko geɗal Cerno Muhammadu Saiidu e Neenan Habiibatu Tooro. Ko Mombeya ɓe danyaa telemma e 1765, ɓe wajibaa e 1852. Hari Mombeya ko e Diiwal Kollaaɗe (Kankalabe) jeyaa. Kono ka wonii ɗoo ko Rondiisiman humiiɗo Dalabaa. Cerno Samba tigi maakanii en ka Hunorde mun Oogirde Malal wondema ko ɓe ‘gorel’ : En andii hari ko Seeleyankeeɓe. Woo hari maamaajo maɓɓe ko maaketenooɗo Moodi Addulaahi Suwaaree no fewndodunoo e Karamoko Alfaa mo Labe, eyri e maɓɓe. Woo Moodi Addulaahi ɓen ko Sarankulleeɓe no maaketenoo Karamoko Suwaare jannunoo ɗun Alghur’aana, ko ɗun yettunoo ɗun Suwaare: ɓe jammano Addulaahi « mo » Suwaare haa « mo » on soli wattaa wieede tun Addulaahi Suwaare. Ɓay Cerno Muhammadu Samba toɓɓanaama, ɓe duumii e jande haa ɓe dursi Alghur’aana, ɓe ɗiggini Arrisaala, e Tuhfa, e Hariiri, e Kalil. Ɓe tawtini ɗo defte cewɗe goo kadi buy; onsay non ɓe tafsiri, ɓe cernini. ɓay ɗun gasii, ɓe jindi non ɓe haylii, ɓe yulindiri Diiwe e lare buy, ɓe tindi e waliiyaaɓe Fuuta Jaloo, e Fuuta Tooro, e Maasina, e Murtanii kaa Salfaaɓe ɓen. ɓay ɓe maakodii e ɓen fow, ɓe okkondiri annasiya, ɓe ɓurti ɓeydorde gandal e faamu, danya maandaaku e maghaamu no Allaahu On rewretee, no wondirtee wuuriree. Ontuma ɓe sentii, ɓe newnondiri e karamoko maɓɓe, ɓe sinci duɗal mawngal, ɓe woni cernooɓe nootaaɓe ko alaa nando. Nde tawnoo fewndo maɓɓe hari ko laamu alsilamaaku, ko lislaamu on ɗoworanoo e ɗi fow; ko haala Aarabu kan kadi jannirtenoo, waajoree. E nder ɗun huutorgol kan haala janana (ka seeɗaaɓe tun nanaynoo) dillini kisan jilɓere ka diina: yoga laatii jiiɓooɓe tun ɓe andaa no rewretee. Majjere feƴƴi kisan, no ardini dinnhe e mbeleeɗe, no kurndoo naamuuji Fuuta e finaa-tawaaji mun, no jaɓɓitoo bidi’a e sirku. Ƅun fow addi Cerno Muhammadu Samba Mombeya taskagol haa tawa ko angal yewtugol jamaa on ka haala mun woni neene nden jilɓere. ɓe nangiri non firugol defte diina ɗen, fensita, wallifoo goɗɗe e haala pular, sifoo no Allah rewretee e no aduna yaarata. Ko e nder ɗun ɓe windi Oogirde Malal, ɓe ewnii: Nde o fahminiree ko wiaa to ƴial. » Ɗun ko seedee hari Cerno Samba no yiɗi jamaa on, ɗoftii mo, yankinii. Ko ɗun addunoo yo ɓe himman fensitugol alhaaliiji ɗin haa fow heɓa gandal e faamu, waawa naftorde siyansi on e tekniki on. Ko ɗun si ɓe yiɗaano ko jilɓi, mumaa, waɗi sii e saa. Wano ko nyawdagol e misal, ɓe hoolanooki wano ndureyaagal. Ɓe maakayno wiigol no nyawndora ɗun ko fijindaaru: Nafa woo alanaa ma e ngol fijugol. » Goonga ko wietee kon, mo joltinii hoore mun e leydi, yimɓe ɓen townay ontigi haa ka kammu. E nder ɗun, jikkuuji moƴƴi, e gandal, e needi e yii’de jamaa ko Cerno Samba siforaa ko’o wanno haa Jamaa on waɗi ɓe jowlol mun. Tawi kala humpaaɗo, tikki maa aani hewtay Mombeyaa. Hay Almaamiiɓe ɓen waɗi ɓe ko hormora, ɗowora. Ɓe woni wurtooɓe turiiɗo, fewna aaliiɗo, ɗaha gaguɗo, rippa nyaaɗuɗo, fewjana ɗaytorma. Kono ngal teddungal e nooteede haɗaali Cerno mo Mombeyaa woɗɗinoo manti e townitaare, sabuna hay ɓe gollirayno sookeeje maɓɓe. Mo innii no jaɓana ɓe, ɓe saloo. Ɓe maaka yo acce kamɓe kadi ɓe danya halal, ɓe wuura lakkere maɓɓe. Ɗun ko hattirde yankinaare e andude gandal ko ko holla aaden o anda huunde, o ɓurta andinaade. Jooni hannen ɗoo, fonten Oogirde Malal, sabuna wiigol no ɓeyda ko junnere haala e hoore ko gaynataa. Gila internet layi, humindiri jamaaji ɗin, wontuno laawol lumbinirngol miijooji e eɓɓooje, maandinirngol jannde e gannde. Ko e ngol laawol kadi yimɓe ɓen waɗti daɗndirde ngaddamaakuuji Read More » Musiɗɓe tedduɓe, juurotooɓe Misiide, Men hewtidii hannde kadi e kumpital mawngal, kumpital ɓamtaare Fulfulde, e jurol gannde kese. Wano woowiri non, tuma kala, men humpitay on Read More » Fii mawningol ñalaande Hakkunde-leyɗeere wonande Ɗemɗe Muynaaɗe Ɗen ñalnde 21 Fabraa’iru 2017, UNESCO, fedde kippunde nden fii ɗuuɗal pine e ɗemɗe.. ka aduna, okkuɓe kadi ñalaande Read More » Banndiraaɓe tedduɓe, E hitaande 2014 nden, men yowuno winndannde ka Misiide ɗoo, nodditugol on mawningol haala men muynaaka kan battane ñalnde 21 Fabraa’iru wondude e https://fr.globalvoices.org Read More » Waɗii duuɓi tati e ko fawi, gila yarlitiiɓe men fuɗɗii firde laylatol renndo ngol facebook e Fulfulde. Ko ɓaawo nde yimɓe maghribi ɓen newnananoo huutorde ɗemngal Tamazight Read More » Ina @andreasso1951 e @UniusRei Home / Joljole / JAANGOL KEEWNGOL E FUUTA : FEERE NDEE KO … JAANGOL KEEWNGOL E FUUTA : FEERE NDEE KO … Maa won balɗe jooni tati fuuta e kummbaaru woni e ɓuuɓol keewgol doole. Kala joomen sukaaɓe tokosɓe naatii e jehreeji ngam ndaartande ɓesnguuji mumen comci tekkuɗi. Tee jammaagu ngu e mbeddaaji ɗi ko pooye tan njiyataa yimɓe ina ngitoo, haa teeŋti noon e ɓeen reenooɓe nokkuuji. Ko ɓuri heen muusde fof ko ñalawmaaji ɗi kala jogitinooɗo njallaaba mum yaltinii, nawdi heen bugawol mum nde wonnoo henndu ndu ina heewi, ɓuuɓol ngol ina fakiti haa alaa ɗo tolnitttee. Ngol ɗoo ɓuuɓol hay sinno ina aratnoo wayrii arde e ɗoo yontaaji. Sabu ina tiiɗi ɗo njiyataa ɓoorniiɗo wutte goybuɗo. To bannge daande maayo ngo so a faandiima wuro 1km a waawaa yiyde ɗum hakke no puseer o heewiri. Otooji dogooji kam ko maa waɗtee hakkille no feewi sabu keewgol puseer. Haa e oo ñalawma ɓuuɓol ngol ina wutta no feewi. SO S O NO O O ...enngo sabu ko e cufal hooreejo leydi pay-ɗen so hitaande nde maayii. Ɗum firti tan e yiyannde makko ko partiiji politik gonɗi e wuro ngo ina poti waɗde hirjinooji mbele woote hooreejo leydi garoow... ... o jooɗii tigi rigi e jappeere he ko ñalnde 13 yarkomaa 1981, kadi o waɗaa hoyreejo lannda Pnd (parti national democratic). Mohammed Hosnii Mubaaraak resi ko debbo go’to ina wiyee Suzan... ...aɗeele makko ko waasde jaɓde wellitde lanndaaji politik, ko lannda go’to laamuyanke o tan woodi (parti unique). Caggal batu Beaule to Farayse keneeli potal nguttiri baŋ-yoo-baŋ e aduna o, Ni... ...�agol ngal wayi e mum’en no maayde naata jaynge nii. Mettaaɓe ɓe fof no mbayi heewde nii, lannda Parti Sosiyaalista (PS) e konngol Yiilirde mum Ngenndiire ɓuri salaade ngaal toɗɗagol, sabu ... ...miltipaartismo naat e leydi ndi e nder ɗum kuulal ngenndiwal kesal pul wallifaa. Nde tawnoo e oon, tuma partiiji luutndiiɗi ɗi ko pecciiɗi, Laasana Konte heɓi fiileede Ho’reejo leydi e cufa... ...�e, banndiraaɓe, sehilaaɓe e gollodiiɓe politik jeyaaɓe e lannda makko politik mo o hetti biyeteeɗo Parti Demmokaraatik Gabone haa heɓi hakkunde leyɗeele alaa fof mo woyaani sankaare makko, sab... ...e subngooji ɗi 19 Bowte e hitaande 1993. E oon sahaa ko lannda mo Laasana Kontee nawi raay, hono “parti de l'unité et du progrès". Kanko o dañi e teemedere kala ko kar... ...hii, Baakar Jah e « Front Populaire » njehii, Abdul Asiis Soh e « Nuwoo parti » ko noon heen. Heɗdii tan ko Jiibo e lannda mo Aañ, sibu e oo sahaa ... ...ncudi ndi welataa laamu ngun. Ɗimmitel mum ko leƴƴi-leƴƴiyaagal (lenyo-lenyomaagu) e nder polotik: partiiji ɗin no heewi tuugaade e leƴƴi, ko ɗum waɗi foolotiral hakkunde Kibaki e Odinga ng... ...ɗanooɗo ɗum to leydi Senegaal ngam "diisnondireede" caggal nde gooto e howhowɓe lannda PS (Parti Socialiste) hono Jacques Baudin wiyi Senegaal ena wonndi e leydi Saharaa kaaɓantoondi nd... SABU (Sabu Dastagir, dit) “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal… Kaawis : ko gooto e waajiiɓe ɓee kadi wonnoo E tonngoode 154 FooyreƁamtaare lewru saawiyee, eɗen njowinoo e ñalɗi 10 e 19 lewru saawiyee, lajal gadanal ngal, ko gullitagol Y. Jammee to ñaawirde rowrowre Gammbi wonde « woote hooreleydaagu Gammbi laaɓaani, yoo niilne, waɗtee », lajal ɗimmal ngal ko ñande heen Aadama Baro mo Goomu woote ngenndiijo seedtii ko kañum fooli e pooɗondiral lefol hooreleydaagu foti fiileede E nder ndeeɗoon yolnde, dikkondiral waɗii hakkunde Yaayaa Jamme e Dental Faggudu Dowlaaji Afiriik Hirnaange hono CEDEAO. Yaayaa Jammee jahnooɗo haa jebbilii wonde foolaama ruttii saltii sabu Goomu Wooteeji Ngenndi (GWN) nannii mo wonde « juumre waɗii e limoore woote ndee, o daɗondiri e Aadam Baro ko 2 000 tan, wonaa 6 000, kono haa jooni ko o poolaɗo tan ». Ɗum ina jeyaa e ko addani mo ñaamtude konngol makko kono kadi kulhuli wonde bonanndeeji ɗi o waɗnoo, kanko e wallidiiɓe makko, ko keborɗi ñaaweede. Ɗuum addanii mo jattinaade, wonti amo yiiloo hol no o waɗata haa ñaawirde rowrowre Gammbi dagniranta mo pirtugol woote ɗee, ɗe ɓamtee laawol goɗngol. Ɗum hittirii mo nde wonde goomu nguu nattiino woodde, dartingol mum ina ɗaɓɓi dumunna juutɗo, hay ñaawooɓe ɓe o yiɗnoo jiggoyaade leydi Niseriyaa mbattini ko salaade arde. Konu Gammbi ko salndu ƴaañnoondu laamu Yaayaa Jammee sabu hooreejo konu oo heɓiino wiyde «keɓtin-mi laami Gammbi ko Yaayaa Jammee, ko ɗum waɗi ko e yamiroore makko tan noototoo-mi » Nii woni Yaayaa Jammee dañii ƴaañgal tiiɗngal, o yawnoraa ɗum o laawɗini sariya lollirɗo « Etat d’urgence », ɗum firti tan ko o lommbii Gammbi e der ngonka keñoraaka keeriika ko ina dagnana mo walla kam mbiyen « ɓeydana mo » (sabu ko e ɗum tan o wonnoo) tabitinde bonannde rewrude e konu e heblanaade dartaade konu CEDEAO. E nder ngol « kaɓgol e wonki » laamu Yaayaa Jammee, fedde CEDEAO e dow gardagol MARCEL ALAIN DA SOUZA hooreejo goomu ngardiingu fedde ndee, hollirii caggal batu njooɗinoongu Niseriyaa ngam yuurnitaade jiiɓru jolndu Gammbi e sakkande ɗum feere, wonande CEDEAO, woote baɗnooɗe Gammbi yuɓɓinaama e nder laaɓal, ko Aadama Baro fooli etee Yaayaa Jammee seeɗtiima wonde foolaama, ɗum noon, e miijo maɓɓe, yo o dirtu e jappeere hee, o tottita Aadama Baro laamu nguu ñalnde 19 lewru saawiyee no doosgal ngenndi Gammbi yamiriri nii. Ko ɗum waɗi konngol DA SOUZA ina laaɓti feewde e Yaayaa Jammee « woppu laamu nguu e dow teddungal, walla ngoppine-ɗaa e waawnere » ɗum ina jeyaa e mbaawka CEDEAO, waɗde law fedde nde mooɓii konu e gardagol Senegaal e jeytorogol Niseriya e Gaanaa e fuɗɗoode, ngoni e heblaade no tabitiniri ndeen feere. Goonga goonga noon, yoga e leyɗeele ɗee ɓurani ɗum en ko feere maslahaa dañee, Yaayaa Jammee woppa laamu, doole konu mbaasa huutoreede sabu no mbiyruno-ɗen e winndannde ɓennunde ndee « bone piltat ». Nii woni o rokkaa fartaŋŋe cakkitiiɗo, Alfaa Konnde yahi Bañnjuul kam e Abdul Ajiiju, ɓe kuufii mo. Caggal diisnondiral balɗe ɗiɗi Yaayaa Jammee jebbilii, jaɓi woppude laamu, waɗi bayyinaango e telewisiyoŋ Gammbi, yetti ɓesngu Gammbi. E ko fuɗɗii siyande en Yaayaa Jammee jaɓanaama : kisal mum, jawdi mum e wondiiɓe mum kala, waawde sahaaji fof yillaade Gammbi. O salanaa ko heddaade e Gammbi to wuro maɓɓe, o ɗaɓɓiino gaddananeede wonde Ñaawirde Kuuge Winndereere (CPI) nanngataa mo, maslooɓe ɓee kolliti mo alaa ko mbaawi e ɗuum. Ɓurnoo tiiɗde CEDEAO ko o woppa laamu o woppira Aadama Baro, o yalta leydi ndii mbele deeƴre ina tabita e leydi hee, e diwaan oo kala. E miijo gardiiɗo CEDEAO, waasde mo ñaaweede defaaki ɗum, fawii ko e heborɓe wullitaade sabu bonannde nde o fawnoo e mum en. Ko ɗum woni ko laatii, ñalnde 21 saawiyee saanga waktuuji jeenay jamma Yaayaa Jammee diwi boowal laaɗe diwooje Bañnjuul feewde Konaakiri wondude e Alfaa Konnde, padnooɗo regginde mo. O luɓaa abiyoŋ mawɗo o jolni heen ɓesngu makko e kala mo o renndidnoo bonannde ɓurtunde, ɓe ƴaaŋi Konaakiri hade maɓɓe juuroyaade moolorde maɓɓe MALABOO to Ginee Ekuwaatoriyaal. Sawuud ɗaɓɓiranooma ɗum kono jaabtaaki. Nii woni daarol Yaayaa Jammee ngol aldaa e manoore joofiri « jaɓde ɓuri jaɓtorde ». Hedditii hannde ko hol nde Aadama Baro artata ƴettitde lefol mum to Bañnjuul. Ina yaakoraa ɗum neeɓataa, CEDEAO yeeytiima ko kañum adotoo mo toon gaddanoo mo kisal makko, haa yenanee kisal e deeƴre ngartii e leydi hee, sabu saysayeeɓe heewɓe ina cornii toon tawo. Aadama Baro ina wondi e sokla : artirde kisal e Gammbi, rokka ɓesngu wellitaare e hakkeeji mum kala, mumta bonanndeeji Yaayaa Jammee aawnoo kala, ɗum fof tawa wonaa e hakkille njoftiigu. Ma a taw ko ɗum addani mo wiyde ma o sompu goomu lollirngu « Goonga tawo hade beldital ». Ko laaɓi koo tan, nawi manoore ko CEDEAO sabu ɓe kolliri fiɓnde tiiɗnde ngam daɗndude demokaraasi e nder diiwaan hirnaange Afiriik oo. Ɓe ndokkii winndannde wonande laamɓe waawɓe jarribeede e feere Yaayaa Jammee nde kala ko wayi no wiyooɓe ina memtoo doosɗe leydi mum en mbele ina laamtoo walla so njuɓɓinii woote kaka, alaa mo mbiy-mi noon, alaa mo mallu-mi kono jeeytiiɗo fof yo ƴettu ! Winndu ɗoo innde maa Go’o njogoram gorko ina jokkee “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? Hay gommbal ɓe palaani heen ! © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Gila o toɗɗaa hooreejo leydi Senegaal e lewru abriil 2012, o seeraani e reftude heen. Ko o wiynoo koo ina laaɓti “Oɗon nganndi mi fellitii artirde manndaa duuɓi 7 toɗɗoraa-mi e les ngalɗoo Doosgal leydi oo e duuɓi 5…” Jooni noon o wiyi ko o joofnoowo manndaa duuɓi 7 mo o toɗɗoraa oo, sabu suudu sarɗi Senegaal rokkii heen miijo mum wonde ko o wiyi omo waɗa koo yahdaani e laabi sariya Senegaal. Mbele ɗuum ko huuja ? Ɗii duuɓi fof Senegaal ina moɗti poofaali ngam anndude mbele Makki Sal maa ɗoofto ko haalnoo walla ɗooftotaako. Ñalnde16 feebariyee 2016, Diiso sarɗinoowo saaktii miijo mum, hollitii wonde laawol hokkaani Makki ustude manndaa duuɓi 7 toɗɗiraa oo, sibu eɗum « luulndii Doosɗe leydi », kono diisnondiral ina waawi waɗeede ngam naamnaade ɓesngu Senegaal mbele ina jaɓi walla jaɓaani ustugol dottugol manndaaji paaɗi e duuɓi 5 kam e kuule goɗɗe ɗe Makki sakkiti ɗee. Caggal ɗuum Makki e hoore mum haalii, habrii juɓɓingol woote diisnondiral (referaandoom) ñalnde 20 mars 2016 jowitiingal e Doosɗe leydi, kono kañum ko timminoowo duuɓi 7 manndaa mum ɗii. E nder haala makko, o saytoraani nii ko o huninoo gila o toɗɗaa e hitaande 2012. « Alaa duttal, maa mi ustu duuɓi ɗiɗi e manndaa am oo » Gila o toɗɗaa hooreejo leydi Senegaal e lewru abriil 2012, o seeraani e reftude heen. Ko o wiynoo koo ina laaɓti « Oɗon nganndi mi fellitii artirde manndaa duuɓi 7 toɗɗoraa-mi e les ngalɗoo Doosgal leydi oo e duuɓi 5. Miɗo yiɗi kadi kuule doosɗe leydi dottooje manndaa Hooreejo leydi e duuɓi 5, kesɗitintooɗo laawol gootol, ngona kuule piɓiiɗe, ɗe mbaawaa wayleede.» O siftinii ɗum kadi e lewru mars 2013 to Farayse nde o wiyata : « Ko miin suɓii ustude njuuteendi manndaa am hooreleydaagu. Toɗɗiraama ko duuɓi 7. Mi umminii mbayliigaaji rewrude e goomu njuurnittoongu Doosɗe leydi ngu kalfin-mi Aamadu Muttaar Mboh. Nguun goomu maa sakkit miijo, tawi kuulal mum gadanal ko ustugol duuɓi manndaa gonaaɗo oo, artira ɗum e duuɓi 5. So ɗum yontii, maa ɗum waɗire diisnondiral (referaandoom) walla woote to Suudu sarɗi ngenndi. Kono ko huunde nde alaa duttal, maa mi ustu duuɓi ɗiɗi e manndaa am oo ». O haalii ɗum kadi to joɗnde USA-Afrik e ut 2014 : “Oɗon nganndi, kala ko naat-mi, naatirtu-mi heen ko goonga e am. So mi huniima huunde, mi ɗooftoto ɗum. Hay huunde waylaaki e ko kaalnoo-mi koo “. Kaa haala tiiɗka addaniino François Hollande e Barak Obama e Martin Shulz, hooreejo parlemaan Orop yettude mo e hitaande 2015 nde wiyata : Makki Sal ko « jaalal demokaraasi nder Afrik e nder winndere ndee ». « Ko o yeru e nder nguurndam politik. Ngol woni go’o yiyde-mi toɗɗaaɗo ina usta manndaa mum kam e hoore mum ». Hay so tawii Makki ina waawi haande fadde haa timmina duuɓi 5 woppa ngam heɓɓitaade konngol mum, eɗen nganndi Diiso doosɗe ngoo wonaa miijo sakkiti, ko yamiroore rokki, ɗum noon ma a taw alaa no Makki waɗata so wonaa ɗooftaade yamiroore laawol. Winndannde caggalNguyka woote : Hol ko Maasina waɗi ? Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 $& gnUjj ndin. To Reatan Haa Haa 1) Ko e Tu'i tapu ange mo 'ene 'Afio ano ko mo kono ko mo minna 2oebclI, «©ottljolb Gpfyraim 2.» (berau8g. oon 21. «cfttoitj ($an8 €igi8munb non), prcufi. ©ene« terldnbifd)e 3){ufeumgranci8co:(Sarolinum oon iBe» « GYAA, Haa, Haa, KUKUKU. » . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Nollitere ganndal lislaam ko duɗal ngal ɓeduuɓi 40 fayi dow, tawikadi ko janngunooɓe haa ɓaari sariiya walla njiyi deftekeewɗe he yiyanndeAlmaami Maalik. Duɗalngal huɓɓaa ko ñalnde02/05/2009 to wuro wiyateengo Besoo he leydi waala fenndoo (Farayse). Janngateeko ñalnde hoyre biir e dewo mum tuggi waktu 15 haa 19 ɓu. Ko ngaal musidal jibini miijo dentin'gol inɗe kala almudɓe yiylotonooɓe ɗereeji ngam ñaagaade heen Alla he hitaande 1991 he nder mawluuda Montarsii. Caggal balɗe 9 ɓe kawroyi jamaa Mantu ngam timmin�de duwaaw oo. He nder duuɓi ɗiɗi, kamɓe kala Geno newnaniɓe ɗereeji gollorɗi he leydi Farayse. Caggal nde almudɓe heewɓe njiytondiri, ɓe pelliti waɗde fedde, ɓe nginniri nde: Fedde pinal Islaam ngam ɓamtaare Fulɓe he gardagol Ceerno Aamadu tijjaani Aan mo Ngijilon. Caggal ɗuum lomtii ɗum biyateezo Ceerno Yaayaa Njaay mo Cali. Ndeen so mawluuda yontii, ko damal gootal woodnoo ngam yottaade almudɓe. Kala ɗo ɓe ngari, ɓe njogatoo ko konngol gootol. Ndeen fedde jokkondirii enɗameeje keewɗe to bannge ballondiral nguurndam, kono kadi won yiyrunooɓe nde ko dentel almudɓe arɓe jooni tawi yiɗde mum en ko fooɗanaade e heeroraade teddungal almudaagu, ɓe mbaɗti soowrude fedde ndee: Pellel rofiseeji (dogɓe leyɗeele mum en mooloyii he leydi Farayse). Haalaaji keewɗi nanaama haa fayndaare ndee fuɗɗii dalƴude; joom en jili(hakkillaaji pelliti yoo fedde ndee waylu sawru mbaggu. Ko ndeen yiilirde ndee fusaa, nafoore woodnde waɗtaa he mbaydi ngonndi: Kala jiɗɗo yoo bismo yimɓe to galle mum, silke ɓuraana waɗee, duwawuuji keeriiɗi mbaɗee he mbaydi lasraari, toɓɓe diine njeewtee haa futuro juulee, yimɓe caakoo. Almudɓe ɓee ko noon nguurdiri fotde duuɓi 17. Joo e joo kala wooda laaɓndaaɗo ko fayti he ñaawoore islaam, o jokkondira e heddiiɓe ɓee ko adii nde o jaabatoo mbele ɓe ndokkondira heen jiyɗe ngam o jaaboo heen ko laaɓi. Almudɓe heewɓe ena ngoytoo rafi jogaade defte �aawruɗe ɗee, kadi ɓe ndeentoo ñaawde tawi ɓe njiimaani he binndi ngam ko ɓe wayruɓe duɗe ko ena ɓura duuɓi 25. Ko ndeen miijo arani biyateeɗo ceerno Yaayaa Sal mo Banaaji mbele duɗal wooda tawa almudɓe ɓee ena mbaawa siftorde ko njanngunoo e ɓeydoraade ganndal. Ngoon miijo yiriima hakkunde maɓɓe fotde lewru, woodi fellitɓe jeyeede he ngaal gollal. Ɓeen ñaagii yoo biyateeɗo Katante leñol waɗan ɗum en njuɓɓudi jaŋde ndee mbela golle ɗee ndunnja. O rentini defte 10: Lakdari, Asmaawiyyu, Muqaddimatul-isiyya, Arrisaala, Burdi, Hamsiyya, Ibnu duraydi, Ajurruum, Miira Ibraahiima e Arba�iina hadiis. O fecci ɗum he binndanɗe 36 he daawal lebbi 4. Ɓe njokkondir e Ceerno Belli Sal mo Banaaji mbele waɗana ɓe ngaal gollal. Golle ɗee puɗɗama, winndiiɓe ɓee kala ena nanondiri he waɗde heen juuɗe mum en ngam wallitde ceerno oo e njoldi mum ummaade Mantu laa jolii kala ñalɗi fayde Bosoo. Hay mo da�aani arde ena nelda toon maña mum yoo jaggane e ballal mum kala lewru. Ko sabu teskaade ko janngunooɓe haa ɓaari walla ngoɗɗoyi ndenti ngam yiɗde rewtaade mbele siftorde e faggoraade gannde kese, addani min innirde duɗal ngal NOLLITERE GANNDAL LISLAAM. Ngal duɗal ena udditanii kala jiɗɗo janngude e wallondireede to senngo Lislaam. Fof noon firatee ko he ɗemngal Pulaar. Le�ol Fulɓe seeratah e ɓamtude hoyre mum he kala bannge mbele ngol yahra yeeso to jaŋde, pinal, diine e ɓamtaare. Aɗen njogii kadi eɓɓoore wollondirde e huwtortooɓe mbinndiin Pulaar haa ngannda heen diine mum en. Kala jiɗɗo humpitaade no toon ardatee e ballondiral njoldi ceerno oo no yahrata; yoo jokkondir e ceerno Yaayaa Sal nod: 01 30 76 35 29 Mi uddatah ndee winndannde tawa mi jaaraani Ceerno Ibraahiima Maamuudu Bah mo Aañam Siwol ngam darnde mum, yarlitaare mum e yankinaare mum haa kala ko min ƴeɓti; o yahdat e am en, o rokka min heen peeje moƴƴe e neɗɗaagtu ŋarɗungu. Amin nduwoo yoo Geno moƴƴan mo aduna e laakara, o moƴƴanora Fulɓe kala e juulɓe kala. hoohoove seeremve, musizve san'zaaji fuuta, feddam almuvve e kuuval, darde men seeraani hatojineede e men, wadde jokkondral diisno'diral ina himmi, firti waylo waylo nguurndam aduna seerata, kono diina waylotaako, waylaaki kadi haa..., ko yimve vee mbaylii, haa wazii juumve mbiyi diine yoo wayle, wonaa noon wonaa noon, geno waylaaki nullaazo gozzo arataa, deftere vuraana makko o ustaaka veydaaka haa wutta guttoowo, wadde njokkon'diren, mballon'diren,paamon'diren almuvve e juulve kala, geno yoni ballo. min mbeltaniima on he ngal gollal paayodin ngal, ko fewjaa fof noon hayso ko huunde lobbere woodad seyfitɓe ɗo haanaani, kono tan geno yettama dalƴiino kono tan rufaani, haɗi ɗum, rufde noon ko huunde ndee roondoraa ko pellital, e nuunɗal, kala ko mbaɗaten so ɗee geɗe ɗiɗi ɓenndii he men tan so geno yantii heen en keɓat paandale men, en paamat kadi ko renndo way noon, hono koon pellon ngoodad tan sabu wonto geno haaltnoo he deftere mum seniinde hee hombo wiya (TIS ATU RAHƊIN YUFSIDUUNA FIL ARDI) e raɓɓikinaade yoo geno ɓeydu cellal he paamondiral ىلا و Hono ngal duzal fotiino udditeede ko vooyi, no feewi. So hono ngal woodanno ko adii jooni, won e sukaave men jibinaave e Farayse, cikkataano won'de en nganndaa diine. Saka wozve na kuutoroozum en; ngam halfude en e warde pine men, tawa ndewri ko Lislaamu, kono tawa ndaranaaki Lislaamu. Zum noon mbiyatmi on tan: ko yoo Alla wallu en e fukkude ndeezoo waalaare e won'dude e poolgu.kadi so tawii ko dazzuve zum ve nysi zum, hoolaare na heen. Mi gaynira wiyde on yoo Alla wallu.On njaaraama No ma’am. No. – Wi, Men wi. 2-1 to NUFC …TOON TOON! Ko ko ko ko kouluuuuuuuu..... • Almejas • IRC-Galleria ↔ kabast(e) golle ↔ kajiet(e) golle o So So jmOmU £ „ So „ m A mO _ _ Som „ ^OpqOpq 4 qjubrttt oon I« «t-^eoooiooe^ oo «o «2 2 ^o oooooooo e»o» ooooooc^ Mi Geno Geno Mp3 4 Mo en 8 Mo 3/25 Magalle Lane, Megalle, Galle Kadi no: 145 @sathyaraj_throttlerz @sowmi.ravindran87 #kadijoke #couplecomedy #couplegoals #tamil #fullcomedy #funday #tamizhan #mokkai #comedy #funnyvideos #coimbatorediaries #coimbatoreboys #fun #webotharecrazy #tamiljokes #tamilkadijokes #laughter #goodvibes #justforfun #justforlaughs #daddykedi #daddykediarmy maa kitto kono yo ni seikai mo HAZURE mo Mum \\Mum\\, interj. Mo^'^ina ^ . . kono sutairu de (So!So!So!) « E √ WKOI_ « E √ WJOL U½d³ « d²? «E e-( qOGA² « Walla Walla Aerie No. 26. F.O.E. Somaaliya ko leydi e Afirik. i^eHTa 3a Ko»4e Be4po, mo npuHocHTe 40 Ka- O E S SO O O NO SCHOOL WAIIA9M«^WI»mi. Am IVMiRV* 7M juntintcd htniMlf (uuy, »• Mo on* «aama« to Roswell Surgery Center yaada e keeri kawtal lesdi ɗi hake ɓii Adama kadin taa peerootiral wona ngam daliila tagdi e nonnde e asngol lesdi e duuɓi e ŋakkere e mbaadi. dtZ = - 3Xk = - axk- 2: goo = - axk (2"" (1 + E Yoo) ) = - OXk 2 E Yoo Allah ko mawɗo, baasal ngal yejjittaake waɗii e ndee jofnde alarba to cuuɗi men Seyyeen Woro Moolo, ngaal baasal ko duttagol baaba Ceerno HAMMADI SAAJO BAH oon ganndo Allah de ruttii e joom mum e nguu jammaagu ! Yo Allah yurmo mo yaafoo mo haarna mo aljanna barke makko heddoo e ko o ɗacci aamiin ! Soh Muusa Sammba. noɗɗo fof neɗɗo kala ena juuma kono ɓuri mawnude e juumɓe e juumooɓe fof ko oon cikkuɗo walla cikkoowo ko kañum ɓuri yimɓe ɓee fof tee taw kadi koy fannuuji ɗ O Haleakala no he makua—e, O Kalaehiku he inoa—e. O Makahuna no he makua—e, O Waialii no he makua—e, Taal Naam: Ngam: Ngam Tel 46 So Mi Tan StjfSQteS* oooooooo6ooeoo«oo»o»»»«oo E ɓeynguure makko E Wondiiɓe makko Ko fii Allaahu taguɗo kammuuli e leyɗe. Ko Kando woni ko Aranun Ko Kanko woni ko Sakkitii Kala huunde ko O Anduɗo. ko woni e hoore leydi ndin Wanaa ka nder kammuuji. Ko onon woni waasuɓe no e nder kammuli maa ka nder leyƊe E kala huunde Ko O hattinɗo waawude. Huunde ko O muuyi. Jiyaaɓe Makko. Ko O waawuɗo. Ko potttinaaɗe (riiwaaɗe) e fii Allaahu ta'aalaa. Allaahu tagii on e huunde ko huuwoton kon. E fii ko'e mo'on tigi haani ka yi'on. Ɗee ɗoo jowi woni aruɗe e fii Allaahu Towɗo On. Allaahu tagiraali jinna e yimɓe si naa fii yo ɓe rewu Mo. Jooman maa tagay huunde woo nde O faala O suɓa. Ko Allaahu tagi on e huunde ko huuwuton E nyiiɓugol ko wonnaa. Ɗee jowi ko pottinaaɗe e liddu ko ari e fii Allaahu Towɗo. Ko Nulaaɗo addani on kon jogitee ɗun. Ko o haɗi on e mu'un kon haɗitoɗon Oo wondidɗo mo on majjaali, o oonyaaki. Yottingol huunde ko jippinaa e Nulaaɗo immorde e Jeyɗo. Ko ɗee tati wajibii e fii hagghee Nulaaɗo me'en, mo jam e kisiyee woni e mu'un. Ɗe'e tati ko pottinaa e fii hagghee Nulaaɗo. Laatanooki ko ɓe luttayɓe e leydi. Ɗe'e ko aruɗe e fii hagghe Nulaaɗo Mo'on mo jam e kisiyee woni e mun. Allaahu gomɗinanii Nulaaɗo on koyɗol makko ngol. Huunde ko O yamiri ɓe. 7. Kadi Kadi  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - MURITANI: Hol ko Ahmed Wul Daddaa yiɗi? Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Lannda RFD mo Ahmed Wul Daddaa suɓiima baŋnge mo yahrata: wonndude e happiiɓe laamu, njooli dañɗe demokaraasii leydi ndii. Wul Daddah woni gardiiɗo seŋngo fooɗantooɓe laamu (opposition) caggal nde o arii ɗiɗaɓo e toɗɗe laamɗoyaŋkooje e hitaande 2007. Omo jeyaa e foɓɓanɓe militeeruuji ɓee caggal nde laamɗo toɗɗaaɗo oo yanndinaa ñalnde 6 Juko. Kadi, hay so aduna fof renndii salaade kuudetaa oo, Daddah kañum ena yenanaa hello Sidoca uddaama, yejjitaama! Toɗɗe laamɗoyaŋkooje biyaaɗe ena njuɓɓinee ɗee, mbele wonaa ɗeen lewñinta gite makko? Gila caɗeele puɗɗi sugginde dawrugol leydi ndii, RFD meeɗaa moomde laamɗo janndinaaɗo oo. Wiyaama nih Daddah naamninooma yoo Sidoca woppu jappeere laamu waɗta gorlal mum e peŋcu. Kono, ko ɓuri haawnaade ko kaŋko hooreejo RFD, o wiyi hannde Sidoca wonnoo ko e fewjande lanndaaji goɗɗi ɗii. O wiyi ɗi njeyaaka e laamu ɗii njogornoo tan ko fuseede. Hol ko waɗi-mo faɗde haa hannde omo haala ɗum so tawii omo joginoo oon kabaaru? Hay gooto anndaa, kono ena saɗi hannde gooŋɗinɓe ko o haali koo. Hannde yeewɓe ena tuumi-mo meeranaade jappeere laamu hay so tawii nih ko ɗum o daranii. omo tuumaa kadi, yiɗde laamaadu haa fakiti haɗi-mo feertude gite makko sabu hol no mawɗo fooɗantooɓe laamu jaɓirta kuudetaa e leydi demokaraasii? Kaŋko Daddah o wiyiino ko kaŋko fotnoo hawde e toɗɗe 2007 ɗee so juŋngo militeeruuji naataano heen, hol ko addi hannde omo jaggana-ɓe juŋngo? Ahmed Wul Daddah ena anndi juɓɓingol toɗɗe goɗɗe ko ko salaa haa yoori e leydi ndii e caggal leydi. Kono ena wayi no to makko, hitaande makko ko dariinde. So toɗɗe ɗee mbaawii waɗeede, hol jogorɗo lomtaade militeeruuji ɗii? Wonata tan ko mo ɓe cuɓii walla mo ɓe njaɓi. Haa yeeso daɗaani gite. Hoto puunten koyemen, e nder Moritani, wazde dawrugol ko yiilaade laamu tan, wonaa yiilaade vamtude dawrugol, faggudu, renndo, pinal ekn... Ahmed nyingaama, bonnitaama, huzaama, kono ina miijo am, o fotaani huzeede. Moritaninaaze fof ina njanananoo ko koninkoove ngaddi Siidi e laamu, ko haznoove, wootande Ahmed hay sinno ko ngam jarribaade zum mandaa gooto, kono ko vuri heewde suvii ko Siidi. E dow zooftaare, Ahmed yiilortoo laamu kono kala moritaninaajo yiilortoo ngu nih. Fotaani haawde hay gooto. Potal meezaani wazde e Moritani, demokrasi suwaa taavo e leydi men. ina laabi ko haala ko muritaani ina heddori nofeewi sabu ko bonnoobe buuri fewnoobe ko heewi e mabbe ko yidde laamu ta e galle moyyo oto moyyo debbo joddo ko heddi ko wodaaka so moyyi so moyyani wondaaka. neddo nde timmaata ko ma TIDDIINA LEYDU MUM Maa talabgaar-e-to aim o to gorezani ze maa 45O Yo Ko Oo Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Ɓuri jonte ɗiɗi Hooreejo Renndaandi Sira Liyon keso o na fadaa noy o toɗɗorta laamu makko ngu. Ɓayri o lamndaama ko neeɓini mo e ɗum o nootii: “… mi hawjaa, mi heppaali, kadi miɗo yiɗi waɗde jaagorɗo kala e nokku to o waawi gollude ɗon…”. Joonnon, neeɓataa o gasnii toɗɗaade. Ko nii laamu ngu lelori taho: 1. Ko Hooreejo o, ko adii fow, woni Jaagorɗo Dartaare e Adrdiiɗo Kuuɓal Konuuji Renndaandi Sira Liyon, o lomtini ɗon koniŋke Roŋkituɗo (retired) Major Palor Konte. Ko o Lomto (Deputy) gooto toɗɗaa taho. No tijjaa tuma kala, nde o toɗɗotoo lomtotooɓe ɗuuɗuɓe wonande jaagorɓe ɓe fow, tawtude Jaagorɓe Hoɗuɓe e Nokkuuje Diiweyaŋkooje ɗe tati, to Nano, Nyaamo e Fuɗnaange. Si golle Hooreejo o, Ernest Bay Koroma yahdii e fodoore makko nde, haray fedde APC ( All People’s Congress) nde neeɓay jooɗaade e laamu taho, ngam Liyonaaɓe ko golloowo hatojini e mum fewndo (yonta) hannde, so ko weño mum le, cuɓe goo woɗɗaali arde, ko duuɓi jowi pet o rokkaa. La aliura no mo alocia. ^o comor no mo alocia. E-iar -olo on ol II no mo no mo iomo ma- vï « I am So Noisy Mum Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji En ngadiino e daartol haa haa ɗoo : “E wiyde winndiyaŋke oo, Annabi Sooyib noddi denndaangal juulɓe wonɓe ɗoon e nder Mudeyyana yo ngar tawtoree dewgal ngal. Ndeen yimɓe ɓee ngarii, ɓe kumi hakkunde Annabi Muusaa e ɓiyi Annabi Sooyib debbo oo. Nde yahi haa mudda mo ɓe kaaldunoo oo yonti, Annabi Muusaa heblii ngam ruttaade to umminoo.” Jooni njokken … Ndeen Annabi Muusaa fellitii hootde to Misra o haalani ɗum Annabi Sooyib, Annabi Sooyib woyi, wiyi mo : eehey maa Muusaa, aan no mbaaɗaa nafde min nih fof, hol no njaltirtaa min, njaltidaa e ɓiyam dewbo kootaa, etee aɗa anndi mi naywii, gite am nattii yiyde no feewi, añɓ-am ina ɓeydii yaha heewde, fawii heen kadi, mi alaa gaynaako mo ina reenana mi ndammiri am ndii ? Annabi Muusaa wiyi mo : waɗi noon ko mi ɓooyii gaa no feewi etee mi yeewnii neene am e bandi am dewbo e mawni am gorko, mbiɗo woppi ɗum en e nder leydi Firaawna. Annabi Sooyib wiyi : miin kam, mbiɗo añi haɗde ma yahde to yumma maa, ko waawi wonde fof kam, ooɗoo galle, ko galle maa, yo Alla reen en, o daɗnda en. So ɗum ɓennii hono ɓiɗɗo dewbo oo, wonan ɗum newiiɗo, njehee, yo Alla reen on. Wiyaama nde ɓiyi Annabi Sooyib oo nde saɗtiraa ŋatiwere, denndaagnal ko hoɗɓe ɗoon e nadde ɗuwaa ndee e jinneeji nanii ɗum, etee ɗi ndentii e dow ɗuum, ɗi kuɓɓani mo jeyngol, ɗi ɓadtii mo haa o jibini, nde ɗi puɗɗi woɗɗitaade mo. Caggal ɗumɗoon, Annabi Muusaa arti ina weltii, o yetti Alla no feewi. Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Daartol njiyaagu e nder defte laawol Maalik NON ! NON ! NOON ! Kono Jinruiiki no Zelphy 10 Kono Jinruiiki no Zelphy 9 view : 1,056 ko ndee toŋŋoode heɗtortee jooni haalirde Dingiral Fulɓe to leydi FRANCE. Hino Hino 268 Kono S O Mi Yo !(2) þat wedlak{e} to fulfulle. 1344 Mazomanie, WI Mayville, WI Mauston, WI Mattoon, WI Oonna no ko otoko no ko Ko É—um waÉ—i, ñalnde 14 lewru seeÉ—to hitaande 2001, nde Alhajji Abuu Sammbooru Barka lollirÉ—o Tijjaani Aan heÉ“tanoo e juuÉ—e men, en ngoyii mo . Woondu saÉ—tundu, en ngoyii mo haa waameeji gonÉ—i ndogi waraango, mbaÉ—i bempeÆ´Æ´e. Addani en woyde mo haa teeÅ‹ti ko jaÉ“de mo wonde e nder nguurndam makko, sagata timmuÉ—o basorÉ—o leñol, joom ñalaaÉ—e e ñaam-golluuje mo rootaaki donngal haa maayde joli. Hannde ne, e ooÉ—oo ñalawma dewo, 05 lewru mbooy hitaande 2006, ko nawnoonde Aamadu Maalik Gay, Doktoor Umaar Bah e Seek Faadel, ruttanii Kodda Elimaan e Aamadu Muktaar Ndonngo e yoga e yeeynooÉ“e pittaali mumen sabu ndimaagu leñol, ko ndeen kadi artani Yero Dooro Jallo, dummbi leñol FulÉ“e e yiÉ—nooÉ“e Pulaagu e nder jookli winndere ndee, teeÅ‹ti e nder duunde Afrik e sunaare saÉ—tunde, e baasal mawngal. Yero Dooro, ngenndiyanke gooÅ‹É—uÉ—o, gooÅ‹É—inÉ—o. Yero Dooro daarÉ—o, tinnduÉ—o, ciftinÉ—o, coftinÉ—o, coftinirÉ—o tinndol e binndol, ruttii tabitiniri golle mum, darnde laaÉ“nde nde aldaa e mbuÉ—u sikkitaare. Yero Dooro, ganndo nuunÉ—uÉ—o, pinÉ—o teyliiÉ—o, salndu ngenndi wuurndu, jaalal leñol kerngal. Yero Dooro daraninooÉ—o, dadaninooÉ—o e nder nguurndam mum fof, É“amtaare ÆŠemngal, Æ´ellitaare Pinal e kisal e ngootaagu Leñol FulÉ“e. FulÉ“e mbaasii e oo subaka dewo sagata mo ndewaani ñamaande. FulÉ“e mbaasii ko weeÉ“aani heÉ“tude. FulÉ“e mbaasii É—oo lekki maamaawi, mawki , É“esnoowi, ki É“esnoore mum siilataa, teelnooki e nder yolnde jeereende. FulÉ“e kordaama É—oo weendu mawndu, É“uuÉ“ndu, deeÆ´ndu wonnoondu faabu e daÉ—ndorde lohÉ“e e É—omÉ—uÉ“e e der yolnde mawnde nde keeri ngalaa, jaaÆ´nde woodaani : Kono e kaayitaaji makko laawÉ—inaaÉ—i, o jibinaa ko e hitaande 1947 e wuro Lummbol Sammba Abdul e nder falnde Wuro Soogi to diiwaan Maatam Senegaal. Hakkunde maayirÉ—e hitaande 1959 e darorÉ—e hitaande 1960, o ummanii laawol feewde Misira. O yettoyii Ejipte ( Egypte ) walla Misira ko e hitaande 1966, caggal nde o waÉ—i duuÉ“i jeegom( duuÉ“i 6) e laawol. - e hitaande 1966, o winndii e duÉ—al biyeteengal Al ashaara - e hitaande 1968, o heÉ“i " berwe" makko -e hitaande 1972, o fooÉ—i " bak" , o fiyi e jiifa tawi alanaa mo tanaa - e hitaande 1973, o winndii e duÉ—al jaaÉ“i- haaÉ—tirde Ejipte - e hitaande 1978, o heÉ“i " lisaas" makko. Ko o woni to Misira koo fof, kanko fof e wonde janngoowo baÉ—É—o jaÅ‹de himme mum dowrowo, haÉ—aani mo waÉ—ande leñol ngol ko majjataa. O yuÉ“É“inii jeewte Pulaar e rajo Keer, tuguude e hitaande 1970 haa e hitaande 1981. Omo jeyaa e adduÉ“e miijo e darnde haa Kawtal janngooÉ“e Pulaar e leyÉ—eele aarabeeÉ“e sosaa. Ko kanko wonnoo kalfinaaÉ—o jaÅ‹de e geÉ—e pinal fedde ndee. O woniino kadi gardiiÉ—o jaaynde wiyeteende Peeral. Yero ko wiÉ—tiyanke-winndiyanke mawÉ—o gila omo woni to leyÉ—eele AarabeeÉ“e. O winndii defte keewÉ—e, ganndaaÉ—e, kuutoraaÉ—e saÉ—ne e nder É“iÉ“É“e FulÉ“e. Ena jeyaa e É—een: Yoga e É—eeÉ—oo golle, o gollodii É—e ko e worÉ“e ngenndiyankooÉ“e É“e o wuurdunoo toon to Misira tawi kadi haa hannde giÉ—gol tabitngol wonii É—oon haa wooltii e É“esnguuji maÉ“É“e gaay e hirnaange Afrik. Ena e É“een: jaagorgal cellale nder leydi Muritani. - Suleymaani kan, jeyaaÉ—o to Wul Yense Gidimaka, gonnooÉ—o hooreejo DuÉ—al ÆŠemÉ—e ngenndiije e Muritani. -Suleymaani Jah, jeyaaÉ—o Wuro BooseyaaÉ“e to diiwaan Barkewol, jannginoowo engele to jaaÉ“i-haaÉ—tirde Nuwaasot Yero arti e ngenndi mum Senegaal ko e hitaande 1981. E hitaande 1982, o tawtoraama cosngol Kawtal Bordoo. Tuggude e nde o naatti leydi ndii fayde e É—o o ruttii e joomiiko É—oo, o gollaniima Leñol FulÉ“e ko maayde waawaa ubbude. Yero udditii duÉ—e keewÉ—e saÉ—ne nde tawnoo, wonnoo e fayndaare makko ko mbele, kala É—o É“iyi Pullo waawi wonde, ena seerta e humambinnaagu. O laatiima kaaÉ—di nguurndam makko tergal guurngal Fedde Æ�amtoore Pulaar Senegaal. ÆŠo o ruttii e joomiiko É—oo, hooraagu fedde ndee wonnoo ko e juuÉ—e makko. O waÉ—ii heen warñeende makko e Æ´iiÆ´am makko, haa ko weli e ko metti fof tawi mo heen. O jeyaa kadi ko e doosÉ—e yummaaje eÉ“É“oore wiyeteende ARED, nde ardinoo Soñaa Fajeerbeer Jallo. E nder ndeen eÉ“É“oore, É“e cosii heen goomuuji É—iÉ—i pattamlami: Goomu Fulo e Wallifo Defte Diine e Goomu WinndiyankooÉ“e ÆŠemÉ—e Ngenndiije. Goomu nguu waÉ—i ko É—eeÉ—oo terÉ—e: BanndiraaÉ“e, É—um É—oo ko jubbannde tokosere e nguurndam ceerno men, jinnaaÉ—o men, mawÉ—o men, musiÉ—É—o men Yero Dooro Jallo. En mbaawaa haaldude ñaam-goolluuje Yero Dooro Jallo hay so en ndokkaama yaajeende timmunde walla gollorÉ—e timmuÉ—e. Mbiyaten tan ko yo Geno yurmo mo, yaafoo mo, kanko e denndaangal maayÉ“e juulÉ“e. Yo Geno waÉ— toon fooftorde makko, waÉ—ta barke makko e É“esngu makko. Heddii ko waÉ—de eeraango feewde e leñol ngol. Haa hannde ko eeraango ngo mbaÉ—noÉ—en e maayde Tijjaani Aan ko ngoon woni ngo É“amtaten É—oo sabu ko payÉ—i mettondirta; deftere janngirtee ko deftere banndum: " No Tijjaani Aan nii, maayde Yero Dooro Jallo ko baasal mawngal wonande leñol ngol. Nde tawnoo hono Yero-en, hono Tijjaani-en, mbeeÉ“aani en, en ngoyii É“e haa saÉ—ti. Kono paamen noon, aduna oo dartotaako e É—ee É—oo maayÉ—eele, ko jokkoowo. Nguurndam leñol ngol ne kay ne dartotaako, ko ko jokkata. ÆŠum firti ko leñol ngol ena hatojini e sagataa Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! ...ko ko Kodduwaar to leydi Houphouet Boigny kanko e musidɓe makko ɓe Allah faabii e kasooji Baañ e Walataa, ɓe cosi ɗoon catal FLAM, tawa ko kanko wonnoo ɓannginoowo ngal.O dogi toɓo, o yan... ... Jallo Alassan: Oo nanngaa ko Nuwaadiibu ɗo o liggotonoo, o nawaa Nuwaasoot hade makko naweede Walata, ɗo jaambareeɓe men kadi lelii, nde o rokkaa konngol, Ceerno Jallo wiy: hannde mi haa... ...aande 1987, hono Seydi BAH, Saydu SIH, Aamadu SAAR. Ko jiidaa sokaaɓe fotde duuɓe, e Nuwaasoor, e Walata, haa woodi e mum en maayɓe toon, ko wayino, Tafsiiru JIGGU, Yuusuf Gey, Alasan Umar Ba... OSMB ATSB E ATSBFB 48O OO, O OO, O OO, O JOSlA STS3 F STS3FA 2O8 OO, O OO, O OO, O Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji 21 feebariyee, ñalngu ɗemngal muuynangal : « Ɗemɗe nokkuuje e ganndal » Hikka, tiitoonde ñalngu nguu ko « Ɗemɗe nokkuuje ngam ɓiyleydaagu winndereewu : mawninde ganndal » ngam hollitde no ɗemɗe nokkuyeeje mbayi teeŋtude e keɓgol ganndal kam e cargol mum e keewal mum. Yimɓe hewɓe ina cikka wonde ɗemɗe nokkuyeeje mbaawaa loowde ganndal. Ɗuum ko miijo ngo sellaani. Ɓeydi rokkude ɗee ɗemɗe himme ko kañje ɓuri heewde haalooɓe e winndere men ndee. Kono kadi ko kañje ɓuri farwude. Waasde huutoraade ɗe, ko haɗde haalooɓe ɗe ɓee hakke mum en aadeejo ɓurɗo famɗude e kuuñitagol ganndal siyaas. E wiyde kadi sokna Irina Bokova hooreejo UNESCO « hannde, winndere ndee wontii wuro wooto. Ɗumɗoon noon ina foti addande yimɓe waɗtude hakkille e nanondiral e gostondiral pine. E aduna hannde oo, gooto fof ina foti waawde ko famɗi fof ɗemɗe tati : ɗemngal nokkuyeewal, ɗemngal ɓurngal waawde haaleede e nokku ɗo o woni ɗoo, e ɗemngal winndereewal. » Ɗum ko mbele omo waawa faamondireede e nder nokku o woni e mum oo, e leydi makko, e nder winndere ndee kadi. Toɗɗii mawningol nguu ñalngu ko batu kuftodinngu UNESCO gila 1999. Kono ngu fuɗɗii mawnineede ko e hitaande 2000, ngam semmbinde keewal ɗemɗe e heewɗemɗiyaagal e keewal pine. Hono no heewnoo waɗireede, Sokna Irina Bokova, Kuuɓal kuftondinngal Fedde UNESCO nde, waɗii diskuur mo o huccitini e ɓesngu winndere ndee. Margol ɗemɗe keewɗe, jaŋde ɗemɗe koɗe e firo, ngoni tiiɗe tati politikaaji ɗemɗiyaagal janngo. Eɗen poti gollaade ngam hokkude ɗemngal muuynangal hakke mum, tawa noon ko e yeeso kormondiral e muñondiral, ngam udditde dame deeƴre e kisal. Fotde men : holi ko woni rafi renndo men hannde? Naamngal jowitiingal e binnditagol, feewde e kalifu geɗe nder leydi “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 « I am Spa Mum Ka neni madiba ma ma ko no o tongo Walla Walla Anniversary » E / EN / ENE cutivo en Walla Walla. No men fodirnoo on non fii sooditangol lowre men Misiide nden innɗe domen lolluɗe ɗen, haray fuɗɗike laataade, ko teddungal e mon en eggirii dot net taho haa njuɓɓudi ndin timma, hertoren dot com on kadi e innde lowre nden. Gila ɗoo haa yeeso, on ɗaɓɓitiray men ndee jokkorde ɗoo : www.misiide.net Miɗen jokki golle fii hertoragol ɗeya innɗe domen kadi e innde Misiide. Miɗen jokki golle fii hertoragol ɗeya innɗe domen kadi e innde Misiide.Haray hiɗen ka jaɓɓorde men, ko bismillah mon ton. Fii diina, pinal e ɓamtaare E E S SO O O NO wonnderfullwonnderfullwonnderfullwonnder(...)  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - SENEGAAL: Lulnde mawnde yuɓinaama to Nammarel, falnde Podoor. Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! alnde 26 haa 29/ 06/2012 wonno sabaabu juɓɓingol ndeen lulnde, ko yeewtitde ko faati e jeyi-leydi. Hawruno e ndeen lulnde ko fedde ADENA (Arwande Dental Aynooɓe) nde Nammarel, ADID (Assocition pour le Developpement Integré et Durable) nde Daara, FBAJ (Fedde ɓamtoore Aynaaɓe Jolof) nde Lingeer e CISV Fedde nde wona laamuyankoore jeyaande to leydi Itali waɗnde ñiiɓirde mum to wuro men ena wiye Luga. E ballal CNCR, heblo mawngo waɗaama ko faati e no yimɓe ɓe mbaɗata ha keɓa leydi ndi njeyani koye mum en sabu teskaama laamu ngu seeraani darnude kuule ko faati jey-leydi kono ngaynaaka yiytaaki heen hoore mum, ete kala saha leyɗeele ina ndokiree. So ɓe umanaki ɗum gila law hay to aynaa ma nattu dañeede. Ndema ena sokli leydi, ngaynaaka ena ɗum sokli, kono ngaynaaka sokli koo heen ena yoni sanne, nde tawnoo gaynoowo ena yiɗa dirtude saatu nde ndiyam e huɗo ustii. Ɗuum noon ko heɓde hettere yajnde waawi wallude heen joom mum en, kono kadi ko wonaa ndema e ngaynaaka tan, yimɓe ɓe ena cokli e leydi mum en to bannge koɗki. So ɓiɓɓe ngenndi ndii ñaagaaki leydi ndokka, ena mbaɗa heen golle mum en, ko joom en barke (ngaluuji) ummoto caggal leydi ngadda ngaluuji mum en cooda leydi ndii. Ngoon saango ma horte ɗo remaa alaa ko haali ɗo aynaa, ete laamu ngu na waawa yiide joom mum ena jooɗi gollaani hay huunde joom’en ngalu ena ndari ina cokli. Holliraama ɗoon, jeyi-leydi ko geɗe ɗɗii tan: jeyi-leydi ngannduɗa ko ɓiy-leydi jeyi ɗum, walla mbo laamu nguu jeyi ɗum. Kono faamaa wonde ko laamu nguu jeyi ena ɓuri heewde ko ɓiɓɓe ngenndi ndii njeyi ko, jeyi-laamu oo ena feccii pecce tati (3): go’o jeyi peeñɗo: ko nannde weeyo e maaje; ɗiɗi jeyi cuuɗiiɗo: ko nannde oogirɗe kannge, kaalis jaka; tati jeyi pewnitaaɗo: ko nannde boowal diwooje, laabi godorongaaji…. Kono pelle ɗee kolli so laamu ngu waawii tamtude huunde seeɗa, tawa ena totta ɗum ɓesngu nguu ma moƴƴatno sanne. Kono kadi holliraama won heen geɗe mbaawa wonde e juuɗe ɓesngu ngenndi, sabu so en ƴetti jeyi cuuɗiiɗo tan, famminaama ɗuum ena waawi addude barondiral, sabu petorol yiitaama nokku, yimɓe ena mbaawi fooɗondirde haa mbarondira heen. Laabi godorongaaji toh, aɗa waawi ɗaɗde laawol maa hakkunde Linger e Maatam, so woodi mbo tikkondirɗa kaɗaa ɗum rewde heen. Ko e nder ooɗo fannu ɓe ngonno e jumpude, pelle kadi ngadduno ɓimɓe mawɓe e nder pelle mum en, gooto heen fof hollori weltaare mum nde dañi ñalaande e ganndal daña ngal heen ngal, haa ɓura laaɓde keɗo ɗen Muusa Soh jeyaaɗo e Fedde ADENA nde Nammarel ko ɗum haali: Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! 4. Leydi Ma 10. Kowoni Maayo (Mi Yeewnii) LFS32-E INA Под заказ. 0,00 INA Guideways LFS32-E ð»ko-2011{kt rnsheMkLkLkwt Lkðwt ð»ko : 354 rËðMkLkwt PEDROLLO NGAm 1A PEDROLLO NGAm 1B ka ko e lavea, mo e volu, mo e pala kovi: Non so yo tan atreuido yo nii taalol yo soobee pinndinoowol. Galle, Tangalle, Galle, Colombo E SO SO O NO E [Kitazaki taku] Kono S o, Mi yo! 6.zip 12 o'oloclc, noon; on ΜΕΤΟΧΗ ΠΛAΣTIKA KPHTHΣ (KO) PEBOΪΛ (KO) ΣAPANTOΠOYΛOΣ KYΛ/MYΛOI (KO) ΣEΛONTA (KO) ΣIΔMA (KO) ΣΠYPOY AΓP. OIK. (KO) ΣΦAKIANAKHΣ (KO) ΣΩΛ/ΓEIA KOPINΘOY (KO) TEXNIKH OΛYMΠIAKH (KO) TZIPAKIAN ΠPOΦIΛ (KA) THΛETYΠOΣ (KO) XAΪΔEMENOΣ (KO) XAΛKOP (KA) XATZHKPANIΩTH E. YIOI (KO) KΑΤΗΓΟΡΙΑ YΠΟ AΝΑΣΤΟΛΗ ΔΙΑΠΡΑΓΜΑΤΕΥΣΗΣ ALTIUS AEEX (KO) BETANET (KO) AΛYΣIΔA (KA) AΛYΣIΔA (ΠA) AΣΠIΣ ΠPONOIA (KO) ATEPMΩN (KO) ΔIEKAT (KO) ENΩMENH KΛΩΣTOΫΦANTOYPΓIA (KO) KAPΔAΣIΛAPHΣ (KO) KΛΩNATEΞ (KO) KΛΩNATEΞ (ΠO) ΛAN-NET (KO) MAΞIM ΠEPTΣINIΔHΣ (KA) MICROLAND COMPUTERS (KO) MEΣOXΩPITH AΦOI (KO) ΠETZETAKIΣ A. (KO) ΠPAΞITEΛEIO (KO) ΠPAΞITEΛEIO (ΠO) ΣAOΣ (KO) XAΛYBΔOΦYΛΛΩN (KO) onononono non on on o no no no nononon Fii yo on heɓu balal e ko yowitii e haala Pular noddee e oo numero ɗoo 866-353-9802. Njodi woo fawaaki on. mum == mum, mm 15 Ko e ngaahi tamapua ʻoe hiteni ko e siliva mo e koula, XanO. oeooooeaoe«»o«e<>o9 ■^ oo ON o — — PATLIFF.MO INA E CM O «» O OO ■ oo ^ o ^ to < oo o*> en O") en to r* oo en o -^ ■ ~-t IT) 0"> OO «— « OO ^^ O^) C75 — H CJl OO «-^ t^ OO CJ^ en oo oo uo o Doko he de mo jiyuujizai yo Toon Toon 9 1 ●» Toon Blaàz Woni pe ko sowo, omo jawole ka nowo Hanti kam neɗɗo yananaama won’de ɗo woni ɗo way ko no woodaani nih, sabu Ngaawe ko ɗaŋel pamarel, Naange ko koodel tokosel so waɗdaama e miliyaaruuji koode catiiɗe nge, tawde ɗaŋe ina keewi e ngoo weeyo luggiɗngo, waasataa ɗo nguurndam woni e wootere e majje, Ngaawe jeyaa ko e seto-naange, rewniinge ɗaŋe 8, ina mbanngoo e magge. Naange ne jeyaa ko e dental koode moolanangal ina wiyee Lillungal Fedannde Malaaɗo, ngaal lillungal ina mooɓi ko ɓuri 200 miliyaar hoodere, keedɗen ko sera e lillungal he. Ngal lillungal kadi teelaani, ngal lommbii ko e nder ɗaccere lilluɗe ɓadondirɗe gabbatooɗe e 30, ko heddii ko, ko lilluɗe goɗɗe cariiɗe e weeyo fof maa ɓur 200 miliyaar lillungal. Jooni kam en puɗɗiima yananeede ɗum no way mawnude ni waasataa wooda ɗo nguurndam woni, Njahen to Yumma Njenaare walla Mbaañ, heewɓe cikkatnoo yimɓkon pamaron ina koɗi toon, e yonta 19 ɓo lonngotonooɓe ɗaŋre nde ina cooynotonoo e dow mayre ko way no gammbi walla caalli gasaaɗi portiiɗi, ɓe ɗeɓi yananeede ko junngo gollii ɗiin caalli. Hannde kam en nganndii won’de ɗaŋre nde meeɗiino waɗde ndiyam sabu baɗte ndiyam ina laaɓti heen, balwaltirɗi e caalli joorɗi, jiydaani e bere mawɗe ɗo maaje e ilameeje lattinino . Nguurndam ɗam ngannduɗen ɗam iwata tan ko e ndiyam e karbon, ndiyam ɗam noon ala-e-sago wona ndeelam, ko ndeen ɗam waawata jillondirde e karbon weeɓna jokkondiral hakkunde mum e geɗe goɗɗe haa mbaawa mahde mahre ɓurnde hittude e jiiɓaade. Mbela ndiyam wona ndeelam ɗaŋre nde ɗam woni nde fotaani ɓadaade Naange no feewi, fotaani kaddi woɗɗude haa ɓurta, so woɗɗii no feewi ndiyam fenndoto haa yoora wonta ɓooɗde, so ñoosiima e naange no feewi wawña haa wonta cuurki faya dow. Tolno nguleeki e dow ɗaŋre fawii ko e tekkeendi faandu henndu huuriindu e dow mayre, sabu ko faandu ndu dammbata nguleeki ki e dow ɗaŋre he. E dow Ngaawe, carfe naange cooroto e faandu henndu he haa mema leydi nduuya peewta dow to weeyo, kono huunde e nguleeki carfe ɗe haggat e faandu henndu ndu ɗuum wiyetee hido-faandu henndu (effet de serre), so ɗum alaano ɓuuɓol doolnatno e dow leydi haa wonoya -15 degre selsis! Haa jooni ngarten e Yumma-njenaare, ndeen ɗaŋre woni ko e nokku moƴƴo hakkunde mayre e naange, kadi e nde jogii faandu henndu, kono tan ndu tekkaani no feewi, ɗuum waɗi ndu waawaa dammbude nguleeki no haanirta ni, ɗuum waɗi hakindo nguleeki toon ko -60 degre ɗuum ko ɓuuɓol mawngol, wadde ndiyam ndeelam woodataa saka wooda ko wuuri heen. To lobbuli to noon penndam karbon ina toon won’di e ndiyam penndiɗam, maa taw ni mbiinam ina to nder leydi to, alaa ko haɗi kullon pamaron wuurde toon..! Hitaande 1976 baagal Wiking etiima yuurnaade batte nguurndam e dow Yumma-njenaare kono ronkii heɓde heen ko laaɓi, hannde weeyo ɗaŋre nde no way ni waawaa huufde nguurndam, kono duuɓi miliyaaruuji 4 caggal weeyo ɗaŋre nde ɓurnoo saɓoran’de nguurndam. Hitaande 1996 wiɗtooɓe ameriknaaɓe kollitii won’de njiyi batte nguurndam mikrobaaji e haayre siirtiinde ummiinde Yumma-njenaare yani e leydi, kono annduɓe heewɓe njeddii ngoon wiɗto, nguurndam woodata tan ko ɗo ndiyam ndeelam ɓooyi wejaade, balwaltirɗe keewɗe ina e dow ɗaŋre he kollirii won’de ndiyam keewɗam dogii heen ko ɓooyi. Ngam ɓeydaade laaɓtindaade ngonka ndiyam e dow Mbaañ, baage goɗɗe neldaam toon hitaande 2004, Ameriknaaɓe neldii baage ɗiɗe deegooje e dow wertaango Mbaañ, ɗe mbiɗa ɗe mbiɗta leydi mayre, ɗe ngasa e ndiƴo yoorko ngam ubbitde ko meeɗnoo wuurde heen so meeɗiino kay. So tawii maaje meeɗiino woodde e dow Mbaañ, gaas CO2 gonɗo e faandu henndu ndu saayat e ndiyam he, diƴa les e nder kaaƴe booge, ɗeen kaaƴe ina poti yiyeede e dow wertaango Mbaañ so eɗe ngoodi. Jaayre ko ɗaŋre ɗiɗmere e seto-naange so a ummiima to magge, ɗo nde woni ɗo e nde foti waawde huufde nguurndam kono haɗi ko faandu henndu mayre ina tekki kadi sukki, ɗuum waɗi ko dammbotoo e nguleeki ina ɓurti, hakindo nguleeki e dow mayre ko 400 *C wadde ndiyam ndeelam wonataa toon saka wooda ko wuuri toon. Ɗaŋre Ɗiiña walla Batuure ina ɓadii naange no feewi ina wuli wonotaako. Kono woto ngoɗɗitoɗen ɗeen ɗaŋeeje sabu won ko ɗe ndewni ko jari waɗtude hakkille. Rojju ina rewnii lebbi keewɗi, Oroppaa ko heen jeyaa, nduun lewru ko muhiindu penndiɗam haa woorti, kadi cirƴe ndiyam moolanaaɗe ina njalta e lewru faade weeyo, wadde nder mayru ina wuli fotde ko saaynata penndiɗam ɗam ha ɗam wonta mbiinam walla maayo. Ngoon maayo ronkaani waɗde kulle hay so ko pamare no feewi. Fommo walla Galliire kadi ina rewnii lebbi keewɗi, wiyeteendu Titan ndu ina mari faandu henndu nanndundu e ndu Ngaawe joginoo e fuɗɗoode tago mayre, Ameriknaaɓe e Oropnaaɓe neldiino to mayru baagal ina wiyee Kasinii-hiigens ngal waɗi duuɓi jeeɗiɗi e laawol, nde ngal yottii ngal wam’biti Hiigens e lewru he, ko yiyaa toon e kaawisaaji ngasataa, kono tan humpito laaɓngo heɓaaka so won ko wuuri toon. Baagal Kasinii ɓaawo nde wam’biti Hiigens jokki wanngaade Galliire ngam jokkude wiɗto. Anselaad ko lewru woɗndu e lebbi Galliire ndu ɗeɓi wayde ko no Oroppaa ni, ala-e-sago baage gasooje haa keɓtoo maaje gonɗe nder lebbi ɗe, neldee toon nde keɓen ko laaɓi, ko ɗuum woni daawal maɓɓe garowal. Nde wonnoo pellitɗo aanaani, jiylotooɗo majjere wiyetaake haaɗ ɗo, njalten seto-naange payen to naangeeji ɗi ngasataa e ngoo weeyo sabu koode ɗee kala ko naangeeji ɓoli, waɗde waasataa ɗo wootere e majje rewnii ɗaŋre huufnde nguurndam. Ko hitaande 1995 ɗaŋre nde jeyaaka e yuɓɓo-naange fuɗɗi yiyteede e juurnirgal ndoogu to Farayse, gila ndeen yimɓe ceeraani e yiytude ɗaŋe goɗɗe. Hannde eɗen njahra e ɗaŋe 3726 jiytaaɗe e weeyo, e yuɓɓooji 2 792 kono ina heddii ko heewi sabu ko famɗi fo milyaaruuji 100 ɗaŋre ina e Lillungal men Fedannde Malaaɗo, ɗuum noon waasataa wooda e majje huufɗe nguurndam. Ɗiin beɗi keɗtorɗi ina ngoodi to Portoriiko, to Farayse e to Siin e leyɗe goɗɗe. Angalateernaaɓe naniino dille kaawniiɗe ina ummii koode, nde ɓe keɗtii ɓe tawi ndeka ko dille hoodere maaynde horŋoore (pulsar), kono haa jooni annduɓe njebbilaani nan’de dille tagoore woɗnde. En kaaɗaani e heɗtaade dille tagoore woɗnde tan, hitaande 1972 baagal Piyoonyeer 10 neldaama to weeyo, ina rimndi nulal yimɓe ngam habrude tagoore woɗnde (so tawii ina woodi kay) eɗen ngoodi e dow wootere e ɗaŋe Lillungal Fedannde Malaaɗo, nulal ngal ko alluwal ina siifaa natal debbo e gorko e mbaydi yuɓɓo-naange. Haa hannde to njahraten ɗo, alaa tagoore woɗnde ummiinde e ɗaŋe goɗɗe jokkondiri e yimɓe! IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE UMMU BAH JANNGOOWO TO MALEESI : « MALEESI FAWI BAMTAARE MUM KO E JANDE E NEHDI » ko ene neneŋo naŋone tunoqeweya.” Waupaca, WI Waupun, WI Wausau, WI Wausaukee, WI 4 34 Xena Maali SO 20:00.4 Mate yo. Kono ~o, yurusane~e ze! Kamalenku Diop (Abdulaay Muusa JOOP) -Ko Alla addunoo tagoore mum ngam humpitaade aduna e mette mum. Hannde o nawtii ngam gilli makko e mum. Yo Alla yurm o ceerno am naatna ɗum e aljanna mum, mbiyanee kam aamiini mbele omo… A ko mo O tan ko se r^» cn en so \\o o oo 80 Kadda woni ya goata woni. ©. CT>oiCT>CTiCTicr>OTCT)CTiCT)CTieT>eT>CT>cncr» r*«.oooooooooocr)cn en i 12-02-2012 COFTAL ƁALLI: Kodduwaar walla Sammbi, hannde ko leyɗeele ɗe ɗiɗi cokli poolgu IBRAHIMA SARR 12018 02-07-2010 KAWGEL WINNDERE: Duunde Afrik fof ena caggal Alla, caggal Ganaa! IBRAAHIIMA MALAL SAAR 11186 ☉ 〄 º º ₪ 큐 « »↑ ↓ ← ↔→ ↖ ↗ ↙ ↘ ㊣ ◎⊕ ﹏﹋ ﹌ I, OON> rpni-noN A 1.1 00 ON^ ON NOOro rh ON ^OON NO toONONTh- -0 ONt^ i/^ CNOO "-> ^v O N f} *^ O O t~^ ^'l WI^O O OO O" OO fO t^. O ^OO \\O dblp: E. Taal Lofu nguu juuti kono ɗo fayanoo yettaama caggal laabi 5 ko diisndirteeɓe renndo teeru Ciloñ, mbiyi loppet ɓetataa koppareeje potɗe golloreede e ooɗoo sahaa nanondiral woodi caggal nde mawɗo leydi ndi holliri yo ɓe laawɗin koppareeje ɗee. ɗum tolniima e 146 miliyoŋ pawɗi 195 ujunere pawɗi. Booñ ; tawi ko e pecce ɗiɗi waɗaa. 99 miliyoŋ pawɗi 75 ujunere e 716 mbuuɗu e fiftinaaji 7, cfa ɗum fayi ko e nguurnrndam meeri oo. 47 miliyoŋ e 17 ujunere e 136 mbuuɗu e fiftinaaji 4 ɗum ko darnirgol golle. E ciifondiral nguun ngalu, ko 46 diisnondirteeɗo ko gooto woni mo tawaaka, 8 calii wootde 37 ɓennini ɗum. Saliiɓe ɓee noon kollirii wonde ko renndo ngoo darni ɗumen toon, wonaa hooreejo leydi ndii. Ndeen noon ɓe mbaawaa yawtinde ngam weltinde hooreejo leydi ndii e ko rewaani laawol. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE LOM MAALIK MO KAWTAL : « MA MIN NJILLO OROP FOF NGAM HIRJINDE » JAANGOL KEEWNGOL E FUUTA : FEERE NDEE KO … xehino, xetaihino, hino9t, hinotai, hino1t9, xehinotai, 10. Kadi Kadi buloony, and a fow eo-oaltod wi»<>'rooma, TUuro oi-o lii?« knL-e. Hini:iUivjtii Inii^^'iij;;; }^(nii^ on iiU tlie lini4?, o^ocMlnc^o»oo» ^ ON O^ TO ON en o» >n (^ o* TO »£^ NO ON 00 E I -J' r^ TO «o «o O nO O 0» rH On «o to 01 ix) ojyjOfMf^ ^-^oO(^«^ ry sO ^ t O 0» -O 1 t- o o r- o TO to ry o^ «r» O on m m oo o 45 Heb 12 Heb 13 Jam 1 Jam 2 Jam 3 Jam 4 Jam 5 1 Ko e ngaahi foha eni ʻo ʻIsileli; ko Lupeni, mo Simione, mo Livai, mo Siuta, mo ʻIsaka, mo Sepuloni, 2 Mo Tani, mo Sosefa, mo Penisimani, mo Nafitali, mo Kata, pea mo ʻAseli. o TîOHG 4- GocoooeoooeooftOOo«oooo©oooooooo«o*oooooooo»ooeoGooooooo o ••(- E tan to baonal ...ulaar fartaŋŋe wonde ɗemngal Afrik gadanal naatngol e ngoon yuɓɓo. Firefox OS noon dognata ko cinnde smartfon ɗee. Woni cinnde baɗte natirgal, Enternet, GPS, e goɗe goɗɗitiiɗe. Caggal n... ...ot; ngam aafde ngol e cinndel walla taable maa. - Firefox OS: Ko yuɓɓo huuɓnungo ndognoowu cinnde smartfon (nanndo mum ko Android walla IOS). Wonaa wanngorde. Kadi a waawaa aafde ɗum e ci... I am so tan Genocide. WALLA WALLA! ...Alla lomto, lomtina ko hawrani hakkillaaji e ɓerɗe". Alhajji Buubakar Balde jibinaa ko to wuro Mansajang Kunndaa to leydi Gammbi. Ko toon o anniyinoo wirneede. Sete werlaaji nawii-mo haa... Resurgens Surgical Center yaada e keeri kawtal lesdi ɗi hake ɓii Adama kadin taa peerootiral wona ngam daliila tagdi e nonnde e asngol lesdi e duuɓi e ŋakkere e mbaadi. omoishi kono yo no tengoku umarenu. 8 Yo Yo Jam So Kaphakala o Kalek Ko Allah C3 — »o OO o oooooooo o to oo en •— i csi pv o rv oo en to ■— « oo en i 'OOCSJCsJCNJO— «•— < O O « omo, mo ma sick o ON OON O'-o ON »-o O OO ON O ^ -^ oo ^ C^ l-H On ON OO O o -* 1^ NO 1937 2 - Ashihei Hino, Funnyō tan (糞尿譚) Fiiji ko leydi. No Ka 'Ilio Mo'O Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Ɗum wonaa bulet e Abdullaay Wad. Haalde ɓutta walla mbonka. Kono hay gooto meeɗaa miijaade omo waawi yettaade ɗo o yettii Makki Sal ɗoo, so wiccude ɗum mbonɗam e haalde coofka ka yooɗaani e hunuko neɗɗo baawɗo wonde fof, alaa ko haali mawɗo saka nayeejo, saka kadi dokkanooɗo teddungal ardaade leydi no diidorinoo. Kono, haal pulaar ina mbiya « hoto ƴeew ñiŋaaɗo, ƴeew ñiŋoowo » nde tawnoo haala mbonka, ina hasii yaltata ko e hunuko luuɓko. Hol ko Abdullaay Wad haali kadi ? Abdullaay Wad wiyi wonde Makki Sal « ummii ko e jiyaaɓe. Ɓe njaltina wuro maɓɓe sibu ko ɓe sukñaaɓe. Ɓe ñaamatnoo ko sukaaɓe. Ɓe koɗoyi ladde. Caggal ɗum ɓe ngartiri seeɗa seeɗa. So cukalel bonii nehdi maa nan jangtawol duhagol baaba mum. So wonaano golle makko ma o wuur haa o maaya o nantaani ɗuum. Yo o naw am tirbinaal. Jeyɓe jiknaaɓe Makki Sal ɓee ina ɗaa ina nguuri. Yimɓe mbaawaa jokkude e suuɗde goonga. Hay gooto waawaa faamde ngalɗoo bonneedaagal Makki Sal. Alaa e sago o dartinee ; ko doole paddotoo doole. O waawaa woppireede nii tan. Miin dey mi jaɓataa ; onon senegaalnaaɓe noon, so oɗon mbaawi woppirde mo nii, ko haaju mon, miin dey mi waawaa. Mi woppataa abada o wona dow am, ɓiyam jaɓataa abada o wona dow mum. Ko njiɗ-ɗon ? En njiɗaano yettodaade e makko ɗoo. So o jokkii tan, mi jokkat Mi woppataa mo abada. Mi jaɓataa abada o wona dow am. Kariim jaɓataa abada o wona dow mum ! » Ko tesketee heen, ko konngol battanol « Kariim jaɓataa… ! ». Abdullaay Wad alaa fof no waɗaani mbele ɓiyum ina woppee. Ɓiyiiɗo noon ko cokaaɗo, ko e ñaawoore woni sibu ko tuumaaɗo forlude jawdi laamu. Kono, eɗen mbaawi wiyde « kala ko maayi e raddo ko jaawngal difii » firo mum ko « kala bone keɓtiiɗo ɓiyiiko, ko kanko saabii ! ». Waɗi noon, ko kanko ƴetti ɓiyiiko, o halfini ɗum kam tan gooto, ko yimɓe njoyo potnoo halfineede e nder laamu makko, tawi oon na hawaa e woote gardagol meeri Ndakaaru. O yawnoraa ɗum o wiyi omo wayla doosɗe leydi, ɗum fof ngam weertande ɗum jappeere laamu. So wonaano pellital senegaalnaaɓe, laamu senegaal wontatnoo ko ronaa ronti. E ɗemngal makko kadi kanko Abdullaay Wad, « Kariimu ko karallo ko faati e takndugol ko faati e kaalis jiiɓingol ». Ndeke kala ko ina fota tuumde neɗɗo, o fawi ɗum ɓiyiiko, gila to golle haa to haala. So artii e konnguɗi cewɗi, walla haala taƴ-enɗamaagal, ɗum wonaa go’o e Abdullaay Wad. E woote gardagol Senegaal e hitaande 2012, to Maatam o haalii toon haala ceerndoowo leƴƴi, o gijii fuutankooɓe to Podoor e Maatam e Cees e Tiwaawoon wonde so ngootanii Makki, ko o keɓtoowo denndaangal eɓɓaaɗe baɗanooɗe e nokkuuji mum en. O etinooma kadi seerndude pelle diine haa ko ɓeen mbaɗti werlaade mo konnguɗi yo o wallit yimɓe e deeƴre. Yeru, e ɗeen woote goote 2012, ceerno gooto wiyi mo « seernaaɓe ina nduwanoo on, ina ɗaɓɓira on gollanaade nafoore leydi ndii, kaaɗon e sariya, ndaranoɗon jam e deeƴre ». Ceerno goɗɗo kadi wiyiino e ko ɓooyaani koo « Jooni ko Makki Sal woni persidaa Sengaalnaaɓe fof, ko aldaa e paltoor. Oɗon mbaawi artude e leydi mon, kono mballee en e deeƴre…». Kono kay yimɓe fof ina nganndi, Abdullaay Wad ko « neɗɗo ko kesi mum kaɗi kiiɗɗi mum haaleede ». Mawɗo kadi fotaani « ŋatde waare e ŋata gacce ». Heddanii en tan ko ñaagaade Alla nde rokkata en battane moƴƴe, ngonen mawɓe malaaɓe. Winndannde caggalGo’o njogoram gorko ina jokkee Galle F.Ɓ.P.M. (GALLE PULAAR) e Nuwaasoot Yimɓe fof ko “annduɓe” Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Sukaaɓe etijaaji rentuɓe e Dental Ucad njuɓɓinii jamma aljumaa oo hiirde ngam ruttude teddungal Baaba Maal sabu darbde bde o darii e haɓaade baasal. 1800 jonnde wonnde e nokku oo in apamɗirnoo yimɓe heewɓe arnooɓe nootitaade e noddandu etijaaji ɗii. Baaba Maal caggal nde heɓi njeenaaje e pille keewɗe fiilaama hanki kadi lefol JAARAAMA LEÑOL. Ngol ɗoo lefol ko sabu teskeede daernde makko e hare baasal e wallitde famarɓe doole. Ina teskini e hiirde ndee seedantaagal Mansuur Sek e jokkondiral mum e Baaba Maal. Nde naalaŋke oo ŋabbi kadi, ruttaniima pille mawɗe gaawɗe jotondiral hakkunde makko e Mansuur Sek e Mbasu ñaŋ kam e Taala Fay. Caɗeele ɗee tan ko no yimɓe ɓee ɓurtiri bih, joƴƴingol won e hoohooɓe yantude e luuteede teleeji potɗi mooftande ñalaande ndee aduna. ABUUBAKRI MUUSAA LAM E DOKKIRGOL LEYDI TO DODEL E DEMET : « KO PITTAALI AMEN MIN PAWI HEEN » o To aan, malla goɗɗo mo mballata, e ƴama dow ProCare Idaho, a woodi baawɗe heɓuki habaru malla wallireeki wolde maaɗa naa maa a yoɓii. Mbolda e pirtoowo, nodda 1.855.433.6825. boku no asa mo hiru mo yo mo yume mo AC093614.4 35948 CAGGACACAGAGCCCTGGACGACCACCCTTGCTCCTGTCTCAGGACACAG 35997 Pulel, ɗum wonnoo tiitoonde winndannde njaltinno-ɗen e tonngoode 108, faatunde e bismegol suka biyeteeɗo Abdallaahi Jibriil Jah to Tiznit (to leydi Maruk) ngam hollitde filmo mum biyeteeɗo «Le destin d’un petit peul». Abdallaahi artii. O dañii toon martaba mawɗo e humpito heewngo, e jokkondire keewɗe… Kewu nguu waɗnoo ko 1 haa 3 marse 2013. E nder 300 filmo kollitaaɗo e koolol Tiznit ngol, ko heen 3 tan njeyaa e Muritani. Filmo am oo woni gooto cuɓaaɗo e nder filmuuji 20 gummorinooɗi e leyɗe 20 jeyanooɗe e kawgel ngam tawtoroyeede koolol tataɓol winndereewol filmuuji daɓɓi to Tiznit. E njillu am hee, mi yiyndirii e hoohooɓe heewɓe, ko wayino guwerneer wuro ngoo, walla Sokna Claire Simon jannginoowo e ekkol mawɗo sinemaa to Farayse, walla skna Chantal Bot, gardo fedde gostondiral ko faati e ñeeñe e pine wiyeteende FRACTALESPRODUCTIONS to wuro Toulouse. O suɓiima yo mi won jooɗaniiɗo FRACTALESPRODUCTIONS e Muritani. Kono, mi dañii toon ko ɓuri jokkondire mehe, mi dañii toon sehilaaɓe. Mi yiyii kadi leydi Maruk. Dañal am heen ɓurngal mawnude noon, ko « ɓeydaade yiɗde sinemaa e fellitde jokkude golle ɗee, miin fof e ŋakkireede kaɓirɗe ». Winndannde yeesoFooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? Juulaa e Ɓurɗo mo ɓurnudaa dow maawɗi fow, 43 ●mo_ko_mo_koさんの 01 Kono Yo no Kagiri Ngam semmbinde ɓeen heɓooɓe bursi e kala lebbi 3, to bannge hirjino so tawii ɓe keɓii kaalis ujunnaaje joyi. Ina jeyaa e sarɗiiji ɗi waɗtorde heen kaayitaaji jibinannde sukaaɓe ɓe. Nde wonnoo sahaa kala so ɓe keɓii ɗiin ngaluuji ɗi ɓe keewi huutoraade ko e ngoƴaaji goɗɗi, mbaasa toppitaade, cellal, jaŋde e kaayitaaji jibinannde. Ardiiɓe bursi kisal ɓesnguuji waɗii ngoon heblo e wallidiiɓe maɓɓe ñallal hannde 16 01 2018, ngam wonana ɓe njogitaari timmundi. Kaayitaaji ɗiin ko ngam hollitde heɓooɓe neɗɗo waawataa heɓde bursi tawi alaa kartal dantitee, walla keɓatnooɗo o so tawii saŋkiima alaa e sago lomtatooɗo adda kaayit kolliroowo mo o lomtii o ko ko saŋkii ummoraade e doktoor. Ɗuumɗoo maa wonanɓe hirjino laaɓtungo e ɓeen heɓooɓe bursi. JEYNABA BUUBU SOW : DEBBO MO JANNGAANI SO WONAA PULAAR MAWNINAAMA E GOODAL hahahahahahahaha...umar, umar.. Bedrooms No min 1 min 2 min 3 min 4 min 5 min mo e no フィレンツェ Waɗ koomoy fuu teddina innde ma. Ngam an mari laamu Wanginan min laamu ma. E teddungal, haa foroy. Kono yo de itotsu no O O SO NO O E S ngloa, nogla, ngol, ngolaa, ngols, ngolla, ngolae, ngolai, ngolao, nngola mitDem4>e(e»on^eenoDer Dem ®e(famindie/oDerDema«^ Pistei ka ‘en eddunetti ka o’ vastà Priorato, Buil & Gine, "Gine Gine" 2013 Porfeseer Muhammed Wul Mawluud kanndidaa e woote gardagol leydi marse 2007, ko kam woni horeejo Dental Doole Ɓamtaare (UFP), parti ɗimmo to bannge keewal depiteeji. O jibinaa ko e hitaande 1953 to Tiisiksa, diiwaan Tagante. Omo jogii sukaaɓe tato. O jannginta ko duɗal jaaɓi haaɗtirde (Iniwersitee) Nuwaasoot. Ko 1965 o naati jaŋde hakkundeere. Kono o riiwaa e hitaande 1972 sabu gerew. O jeyanoo gila oon sahaa ko e ardiiɓe dillere elewaaji e sanɗaaji suuɗiinde. E hitaande 1981 o winndii to Iniwersitee Ndakaaru, o heɓi, e hitaande 1985 seedantaagal biyeteengal DEA, o waɗti jannginde to Iniwersitee Nuwaasoot. E hitaande 2000 o heɓi doktoraa makko e fannu daartol to Iniwersitee Pari I Panthéon Sorbonne. Laawol o rewi to bannge politik waawaa seerndeede e laawol luundo e nder leydi Muritani : – Ummaade 1970 haa 1972, ko kanko ardinoo Goomu ngenndiyankeewu ngardiingu hare elewaaji jaŋde hakkundeere (CPASS). Ko o tergal Goomu politik Sayhat el Madluum (Wulaango kiiɗaaɗo) mballiftonoongu jaaynde wiyeteende kadi Sayhaat el Madluum. – E hitaande 1971 o woni tergal ardorde suuɗiinde Dillere Demokaraasi Ngenndiyankoore (MND) wonande diiwaan Nuwaasoot, hade makko naatde, e hitaande 1972, ardorde ngenndiire dillere nde. Eɗen ciftina tan ko hare ndeen dillere addani laamu ndeen waɗde won ɗiin mbayliigaaji to bannge faggudu e politik e kitaale 1970 (juurnitagol jotondire hakkunde leydi ndi e Farayse, baɗtugol Mifermaa e njiimaandi leydi ndi … ). – Ummaade 197- haa 1975 o ardiima luulndinooɓe pusgol MND e naattugol mum e nder PPM, hono parti Muttaar Wul Daddah laaminooɗo leydi ndi e oon sahaa. Ɗum addi ceertugol, e hitaande 1976, e wonannooɓe naatgol e PPM, anndiraaɓe “Chartiste” en. Nde wolde Saharaa ummii, o meeɗaani seerde, kanko e terɗe dillere makko, daranaade dartingol ndee wolde fenaande hakkunde ɓiɓɓe yummiraaɓe. Oon jam danyoyaa ko e hitaande 1979. Ko e hitaande 1976 Muhammed Wul Mawluud arditii mahtagol Dillere MND nde o ardii haa nde fusaa e lewru ut 1998. – E kitaale 1980 o daraniima no feewi haɓaade miijooji peccooji (safalɓe e ɓaleeɓe fof). Omo jeyaa e fuɗɗuɓe pottitte ngam nyifde fitina hakkunde Muritani e Senegaal, tuggude 1988 haa marse 1993 (yeru : semineer Ndakaaru lewru marse 1989). – Sabu darnde makko seedtinnde ngam haɓaade batte kewkewe 1989, laamu Muritani sukki mo diir, woppaani ha o uuji o mooloyii caggal leydi fotde duuɓi ɗiɗi. O arti ɗo ko caggal yaafuya (Amnistii) laamu, ngam tawtoreede daawal compugol demokaraasi, caggal nde Doosɗe leydi kese ngootaa e lewru Sulyee 1991. – O arditii golle MND ngam cosgol Dental Doole Demokaraasi (UFD) kam e woote gardagol leydi 1992. Caggal nde luural joli e nder UFD (1997-1998), MND felliti fusde njuɓɓudi mum cuuɗiindi, wonti UFD (b), yuɓɓini batu mum mooɓondiral kenyoraangu, toɗɗii mo yo o won hooreejo parti o. E hitaande 1998, UFD (b) wonti UFP (Dental Doole Ɓamtaare). Nii woni UFP ummini politik mum kaaldigal, ɗaɓɓiri ɗum denndaangal pelle politik luulndo salinoongo oon politik. Ɗum addani laamu Wul Taaya jaɓde naatnude won ɗiin mbayliigaaji e nder doosɗe woote (code electoral); kadi, e hitaande 2001, laamu ngu etii yuɓɓinde woote laaɓtuɗe : ko ndeen luulndo ngo ganyii meeriiji e depiteeji. – Muhammed Wul Mawluud fof e jokkude noddude laamu ngu e kaaldigal, meeɗaani seerde e daranaade hujjaaji luulndo ngo e suurtude e nyiŋde bonanndeeji e tiiɗ-koyaagu laamu ngu, haa arti noon e dummbugol hoohooɓe politik. Tuggude 1992 haa jooni o meeɗaani jaɓde wonde kandidaa, sibu o woppanta ko yahdiiɓe politik walla ndeen kanndidaa bajjo wonande luulndo ngoo fof. Dow Química - Dow Aratu, Dow Isopol, Dow Carbide e Dow Estireno お o ko so to no ho mo yo ro o~> en oo oo to o ! «s i *: > oo o — «3-to— >oo— 'ooooooo-i oocncncno^^Tioiooo oo to en ^^ oo oo o - ) en OO OO OO o to oo ttj « •«r — i en oo oo to O > «r oo oo o-> to OO O *3" — * to to to o oo en o — ■•o-cNjrn e=> en o to <=> to <=> en en OO to OO OO — t CM O ~-» OO en to oo to to o-> oo oo o 0"> to o o*> en ctj ct> — -» O OO CT> to OO -=r «a- oo oo to to non en ningn mo- kartal o macceer ko pirtangal e (2) 73 K962 K109 Ekn83 E fii rokkeede Ɓurɗo me'en Ma’mum masbuk . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Miin dee ko do ngon-mi e Senegaal,tee 2stv yobetaake e leydi hee. hah sinni noon ko caggal leydi ngonnoo-mi jarantaano-mi yobe ngati ko woni e tele dee Pulaar timmani hay 2%. On njaaraama. 509-593-XXXX Level 3 Communications Walla Walla Walla Walla 509-897-XXXX Qwest Corporation Walla Walla Walla Walla Meɗen teddinira on wonnde men sinncii yiitirɗe go’o ka waaweten jokkondirde, ko kannje woni lesɗoo (leyɗoo): •Yiitirde amen ka soundcloud fii ojooji ɗin ko: https://soundcloud.com/stream •Yiitirde amen ka filkr (fii fotooji ɗin) ko: •Jokkorde amen nden ka Twitter ko:@Misiide Kala non e mon jogiiɗi miijo walla feere e nduu muraadu, o toraama neldugol men giiɗe (feere) makko ɗen ka jokkorde amen ɗoo: misiidemedia@gmail.com, sabu feere gooto wonaa feere! Haray meɗen weltora pehe mon ɗen muraadu moƴƴuru. 8. NGENNDIYAŊKAAGAL: Pulaar ena siftora gooto e ɓiɓɓe mum tedduɓe, SIH Umar Donnaay 1952-1989 Mohammed Hosnii Mubaaraak wiyanooma cahen tan wi’i alaa kañum muuɗat, nde tawnoo lacciri ndi ko kaangaandi o yaawii ɗeɗɗaade. So en mbelaama nii mbiyen ko joorngol Tunisii ngol sumo Ɓe pawaama kala kiite, ɓe mbiyaa ɓe laaɓaani, sukuñaaɓe e yoga e leyɗeele; keddiiɗe ɗee mbaɗi ko ɓe aaɓɓe sabu terɗe maɓɓe ina liggoree faggoraade ngaluuji maa martabeeje. Holi Caggal nde maamaare toɓi, leydi uuri huɗo fuɗi Waame tellii e dow jeeri, leydi yuusi pete tuɗi, Njaltumi mboɗo aynoyaa, miin tan e bajjo e nder ladde Hakkunde kelle e nammaade, caŋe e le Ñalnde Alet 26 jofi Altine 27 lewru Koorka ko juulɓe Winndere Mawnini Jamma « Leylatul Qadiri » walla Mbiyen jamma Tellagol Deftere Allah Seniinde nde woni Quraana Akariim. Ɗo 32. NGONKA AFRIK: Caggal Duuɓi Capanɗe jeytaare doŋre Afrik, Hol ko waylanii En? Yoga e Leyɗeele keewɗe e nder doŋre Afirik ina njogori mawninde (maa mawninii) hikka ( 2010 ) hitaande 50ɓiire ko ɗe keɓi jeytaare. Mbele ndeen jeytaare addii ɓeydaare haa hokki afiriiknaaɓe To worgo-kiwu, diiwaan e nder NDenndaandi Demokaraasiire Konngo (RDC), koɗanɗe keewɗe e nder wuro Sange njaɓii jayngol caggal nde werlaa kamiyon-siterna marɓii e leydi, loonde (siterna oo)mu 8 lewru Korse 2009 , 8 Lewru Korse 2010 ko Hikka Waɗi Hitaande Arwaniire Ko Alhajji Umaar Bonngoo Ondimba Ho’reejo Leydi Gaboo gila 1967 haa 2009 Sankinoo to Barsalon (Espaa 40. YONTERE AMG: Njettor fayde e renndo ngoo caggal nde uddu-ɗen yontere ndee Yontere Aamadu Maalik Gay uddii, kono hello ngo uddit-ɗen ngoo uddataa haa aduna gasa! Hitaande kala nde Alla addi, so nguurndam ena woodi, cellal ena duumii e weleede Alla, ko en waɗooɓe kadi Mi yeewnii ! Ŋabba e ŋuuraale, Ŋabba ŋuuri ŋataani Ko toon woni jatti Salli Amar e Kaasu Amar, sahre taani am Mbayyel Ko Ŋabba niymi aduna e sahaa mo aduna oo wonnoo e “wolde ɓuu Ko hannde ceeɗi-ɗen yuman golwole hakkunde Alaseri e Kodduwaar, fooɗondirooɓe taccugol e ndee nayaɓiire! Kodduwaar hollii mbaawka mum e kawre gadane ɗee, haa taccugol maɓɓe e rogere ndee-ɗe Ena haawnii, haawaani Alla, hay gooto ɗaminanooki yiyde fettidiiɓe Emanuel Adebayoor e diŋiral Kabinndaa caggal nde yano bonngo boomi tato e taariiɓe diɗɗal Togo fuku. Ko e jamma Hoore-Biir fa Min ndaranii ko Pulaagu. Komin fulɓe yooɗaaɓe Pulaagu, fellitɓe ƴellitde pullo kala, e Pulaagu, pinal fulɓe, ɗemngal Pulaar. Kono S o, Mi yo! – Cupid no Itazura Kono S o Mi yo! Parkwest Surgery Center yaada e keeri kawtal lesdi ɗi hake ɓii Adama kadin taa peerootiral wona ngam daliila tagdi e nonnde e asngol lesdi e duuɓi e ŋakkere e mbaadi. Jam Jam ! oO yo yo baby e on Shakbsp. Meaf. fof Mcaf. Ndaarki lesɗuki kolliroowi kerse e hormo mo gorko oo jogii, jaɓɓal leefngal hannde, oon dogannooɗo hanki e cukaagu mum ina roɓindoyoo kabaruuji. So a fotii e makko hannde, aɗa rokka mbo natal almuudo Seek Tijjaani jeewtidoowo e kurus mum. Ndeen ne dey kii ndaarki ina moofti kelle taarik jaayndeyankaagal e sirluuji renndo keewɗi baɗooji yiiloo banngoo e nder ndee hoore fawaande kufne ina fiilaa kaala daneejo. Siley Njaay hannde ko mikroo jumaa e jamaa ɓuri ɗum ɓadtaade e mikroo rajo Senegaal mo o woownoo. Omo jeyaa e jaayndeyankooɓe Senegaal walla nih Afrik ɓurɓe hormeede e ittaneede geɗal. Ina gasa tawa fawii ko e darnde makko e ngal gollal hakke duuɓi 33 tawa o takkaani, o moddaani, o wiyaaka haaltu ko kaalno-ɗaa ; ɗuum no saɗtiri fof ɓuri hittude kadi ko e rajo Senegaal.Siley Njaay, tawde ko kam kaalaten, hannde nani e fooftere mum e nder Caaroy Siir Meer, ɗo kurus e e wuurnaango lomtinii mbo hannde mikroo e sawto mo o anndi tigi rigi. Siley Njaay ina jeyaa e ɓeen adiiɓe sosde yeewtere himmunde e rajo Senegaal tawa ko heblaaɓe e duɗal heblo jaayndeyankooɓe Cesti. Ngon-ɗen ko e hittaande 1981 nde kanko e Ibraahiima Saar en ndarii ndarni yeewtere « Anndu so a anndii anndin »; yeewtere dogoore haa hannde e nder rajo Senegaal. E oon yonta, ɓe nanngiranoo ko famarɓe haajuuji. Ndeen ne dey yeewtere ndee mawnii haa haala mum yettii suudu sarɗiiji leydi Senegaal. Etee e wiyde makko, e oon sahaa, « fedde ɓamtoorere pulaar Senegaal rokkiiɓe njeenaari mawndi mbele ɓe mballitoroo golle. » Siley Njaay jeyaa ko e haralde 9 yaltude CESTI e 1981. Omo yaltidi e oon sahaa e Ibraahiima Saar en, Mammadu Mallaay Joob en… Siley Njaay sosii jeewte keewɗe e rajo Senegaal etee o halfinaama toon ko heewi. Ko kanko sosi TUFNDE GANNDAL, yeewtere dogoore haa jooni. O wonii cirlidiiɗo gardiiɗo Rajo Senegaal caggal nde o ummitii Ndar to o nawanoo ngam ardoyaade catal Rts gonngal toon. Toon nih o gollii toon ko heewi, sabu ko ndeen, haalirde ndee waɗti noddireede Oolel Daande Maayo.O rokki toon pulaar fotde mum. Hade makko yahde Ndar, o wonii kebloowo jaayndeyankooɓe to Cesti hakke duuɓi jeegom. Ko e oon sahaa kadi o wonnoo jooɗaniiɗo Rajo Fraas RFI e nder Senegaal. Gorko mo Njum oo,kala hello ngo udditan maa e daartol rajo e ari-kor mum, a yiɗataa o udda ngoon hello, sabu sawto makko fof ina janngoo. So nuunɗal e peewal ngonii ngooroondi gollal, ina gasa so joomum leliima ɗaanoo e nder fooftere mum. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE Yo yo yoo.. on fire 😎😎😂 509-540-XXXX Walla Walla Walla Walla 58781 Airtouch Communications, Inc. 509-866-XXXX Walla Walla Walla Walla 58781 Oneeighty Networks, Inc. 509-876-XXXX Walla Walla Walla Walla 58781 Rcc Holdings, Inc. Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Aamadu Sih lollirɗo Maccuɗo Pulaar waɗanaama ñalaande teddungal ñalɗe 6 e 7 duujal 2017 e nder wuro Asnde Balla sara Hoore Foonde to leydi Senegaal. Faandaare ndee ko waɗde feere no o dañiri daabaa no fotiri fof, oto walla moto mbele omo natta hankadi yahrude koyɗe hakkunde wuro Asnde Balla, ɗo galle makko woni ɗoo e Cilon, ñiiɓirde Rajo Salndu Fuuta to o gollotoo too sabu teskaade caɗeele ɗe o wondi gila e gargol, kootgol haa e bismagol walla nawtugol hoɗɓe yeewtere makko. Ɓesngu Asnde Balla e kuuɓal, ɓesnguuji gure catiiɗe, ɗanniyankooɓe maa wonɓe e nokku hee, ko wayi Hooƴo, Njaakiri e Wuro Moolo, njaɓɓii miijo ngoo, ndarii heen darnde tiiɗnde, lelnani ngo tuugnorgal juɓɓungal e kuutorgel sahaa. Kala joom kattanɗe mo ƴiiƴam ngenndiyankaagal yahata e ɗaɗi ɓanndu mum, gonɗo e diiwaan hee, goomu nguu yettii ɗum, hollitii ɗum goodal ñalɗi ɗii e sababuuji majji. Ñalnde 6 duujal 2017, subaka mum, wuro Asnde Balla jaɓɓiima e jaati hoɗɓe ko jiidaa e waaltuɓe ɗoon. Tuggude e Hoore Foonde wonande gure jeeri worgo haa e Ndulumaaji Funeeɓe e Demɓe, alaa keddiiɗo. To bannge Daande Maayo, tuggude e Sillaa Rewo e worgo, Caski, Jowgel, Jorbowol haa addan maa e Neere, alaa kattaaɗo. Nde o yettii, jamaanu nguu haftii, darii ngam salminde garal makko. O jooɗii sara hilifaaɓe nokku oo. Duwaaw cakkitaa ummoraade e elimaan wuro Asnde Balla hono Ceerno Jibi Sammba Bah. Caggal duwaaw oo, ko Ibraahiima Aamadu Bah, joom-wuro wuro ngoo waɗi konngol bismaango feewde e hoɗɓe arɓe ɓee. Nde o rowi, Muusaa Cuun, gonɗo sabaabu ñalɗi ɗii, ɗowɗo golle ɗee, ari ena lommbii hakkunde sukaaɓe ɗiɗo rewɓe sinkiiɓe, sinkoriiɓe ganni laaɓtuɗo e ndaaratnde. Kanko ne o woɗɗaani ɗoon sabu omo daadii leppi ɗiɗi cañaaɗi, jaltuɗi e ñeeñal domre, ɗaldugal e niire jarno fanniyanke dowrowo cañu. O ƴetti konngol, o haali sabaabu ñalɗi ɗii e no golle ɗee ɗowiraa haa ɗe njettii e oon kikiiɗe. Ɗoon seppo ganni, rewɓe e worɓe, naati dingiral, rokki winndooɓe, haalooɓe e ndaarooɓe ngaanumma, hakkunde feewde e yooɗde. Seppo ngoo haastaaka, dartorii bannge, Gertooɗe Koli Makam Maysa Joolaa, ngari ena pawi e mafe harbiyankooɓe mbaɗɗu, sormitiiɓe sormatuuji wolde, ena palindii gaawe, ena mbakkii petelaaji. Pucci ɗii njarfaa, ngamnaa, punndi mukki haa yimɓe majjondiri, ƴeeŋi. Nde pucci ɗii njalti, woodi rokkaaɓe konngi, kaali e Aamadu Sih, Maccuɗo Pulaar seedantaagal ngal neɗɗo fof yiɗi yo seedte e mum, gila to gooŋɗingol ɗemngal, ngondiigu hakkunde mum e yimɓe, foti ko hoɗdaaɓe walla ko gollodteeɓe, foti ko musiɗɓe renndaaɓe nguurndam walla ko enɗam. Ɓe njuutnii e neɗɗaagal, ngal Alla waɗi e makko, hakkilantaagal, ngal loowi e makko haa e muñal, ngal yeɗi mo. Uddi kikiiɗe oo ko naalanke biyeteeɗo Siley Hoogoore Bah e diɗɗal mum caggal nde mago teskinngo waɗaa. Ñalnde 7 duujal 2017, arnooɓe ɓee mbeeti ko fooftaade walla e yahde e haajuuji mumen keeriiɗi, ko wayi no juuroyaade won e galleeji hilifaaɓe arnooɓe salminde ɗumen, faggoyde daarti walla natoyde won e nokkuuji maantiniiɗe nokku oo. Goomu nguu taarii dingiral ngal haa hawri, arti darii e hakkunde maggal, yimi, ami, haa yimɓe fof mbeltii, poɓɓi. Hawri e yumma mum Gelongal Baro, arii, ena ardi e seto, ena addii teddungal. O salminaa, o rokkaa mikoroo, o waɗi haalannde teskinnde. E oon sahaa tawi fotnooɓe haalde ɓee ena njoni kadi sahaa oo yurmaaki. Nii woni woodi e geɗe tuugnorgal ngal ko moɗ-moɗtondiraa sabu paaɗtugol sahaa oo. Rajooji garnooɗi mbaɗti konngol mumen ko e ɗemngal Daawda Sammba Ndonngo, garanɗo Rajo Gorgol, jooɗiingo to Kayhayɗi. To bannge haaliyankooɓe wonnooɓe ɗoon, ko wayi no Aamadu Haaraan Bah, Idi Gay, Gelongal Fuuta, Meselal Leñol njukni haalannde mumen Gelongal Bah. Caggal kaalanɗe ɗee, jamaanu nguu moɗti poofaali, hakkillaaji keedti e moto ena darii e hakkunde dingiral ngal. Ko meer Hoore Foonde Aamadu Yero Bah soodani Maccuɗo Pulaar. Meer oo dañaani tawtoreede dokkirgol ngol. O lomtini ko yonaaɓe makko, ngari kolliri, kaali e innde makko. Kelle poɓɓi, gulaali ngulli. Ko ɗoon jamaanu waynorii dingiral ngal, fadndoyii hiirde caggal kiraaɗe. Nde kiraaɗe kirtaa, ataaye fawaa heen, yimɓe ngarti e nokku kewu nguu. Ɗoon ko geɗal jabbaaji(rapp), naalankooɓe e magoyankooɓe haa pecce jamma, hiirde ndee fusi, arnooɓe leldoyii e weltaare e miijooji. E tonngol, Aamadu Sih Maccuɗo Pulaar yoɓaama darnde mum gila e nguurndam mum so rutteede teddungal potngal nii. Muusaa Cuun e gollodiiɓe mum ne ndañii wune sabu miijo mumen rewaama, yuɓɓinaama etee ngo yuumtii ko aldaa e pergitte. Asnde Balla, Njaakiri, Wuro Moolo e Hooƴo jaɓɓinooɓe miijo ngoo ne nimsaani so dañde teddungal e manoore. E wattan, paandaale toɓɓanooɗe e ñalɗe ɗee fof keɓaama. Ngalu dañaama gila e joli naatirɗi kiirɗeeli ɗii, winndanooɓe ɓatakeeji haa e balle keɓaaɗe e yimɓe yarlitiiɓe. Ngalu ndañaangu nguu fof fayti ko juuɗe Maccuɗo Pulaar e wiyde Muusaa Cuun. So ngu timmii coodgu oto, oto soodee. So ngu timmaani, moto ndaartee. So ngu yettaaki ɗoon ne kadi, ceede ɗee mbaɗtee e juuɗe makko, o somoroo saakuuji ñebbe, kanko e galle makko e Boolo en, yo ɓe ndol e jam. Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 o nder de appelaar Woni :) #yurimaguas #rightnow #happiness #justtrustjustfeel #traveltobikers #trotamundossindestinosoñadorsinlímites #youllneverwalkalone #selva #perezoso KALA No. 50 KALA + SO MO - MI S O SO O NO Enen kadi en mawninay ɗemngal Arabu ngal? Sakiraaɓe tedduɓe, Ñalnde 18 Deesaambur / Bowte 2017– wano woowiri non e hitaande kala- winndere nden fof mawninno ñalngu ɗemngal aarabu ngal e yamaruyee Unesco, suɓiiɓe nden feere mawningol ɗemngal aarabu ngal Jokkito » Fulfulde e gannde kese, ko tiitoonde winndannde nde wiɗtooɓe ɗiɗo (2) misranaaɓe hawtiti winndi, ɓen ngoni : Dr. Aadel Usmaan Imam Ayat, jannginoowo ɗemɗe afrik, to Duɗal Ɗemɗe e Eggo (faculté de Jokkito » Taariika Fulɓe Progressive Union (FPU) ko mojobere daraniinde fiyaakuuji renndo e pinal. Ko e hitaande 1966 nde sincaa e nder Sarlon. Innde mayre aranere nden fewndo nde sincaa ko Fullah Youth Organization Jokkito » Gila internet layi, humindiri jamaaji ɗin, wontuno laawol lumbinirngol miijooji e eɓɓooje, maandinirngol jannde e gannde. Ko e ngol laawol kadi yimɓe ɓen waɗti daɗndirde ngaddamaakuuji maɓɓe e finaa-tawaaji maɓɓe, seɓitoriiɗi mulugol. Jokkito » Ariino e saa’i, hari ɗemngal Fulfulde ngal hino joginoo geɓal mawngal e jaayɗe (médias) lolluɗe ɗen wano RFI e BBC e nanndo maɓɓe. kono ɗum yehii haa seeɗa tun ñifi, fii mun deƴƴi. Wowlaa wowlitaa ka dinngire Fulɓe, miijooji ɗin haɗti ɗon ! Banndiraaɓe tedduɓe, si en innii en limtay radiyooji fulɓe ɗin e der winndere nden, ma en accu goɗɗi goo, hakkee ko ɗi ɗuuɗi. Tuma kala meɗen humpitaade fampeede radiyoo Pulaar keso, en heɓiino hay radiyoo diina, e radiyoo finaa-tawaa fulɓe, e ko nanndi. Ko ɓooyaali koo, mawɗo men Ceerno Tijjaani Mbaalo (r)okkuno miijo feewngo fii no gaaci (music) fulɓe ɗin hebbiniree ka radiyooji men ngam « ɗuum wallat en no feewi he juljultoondiral ngaddinaaji men, kadi ina hebbina heɗotooɓe e noddooɓe, ngam hannde yonta mbo ngonɗen oo karalle ina taaɓii no feewi, ngam eɗen mbaawi heɓde gaaci Fulɓe he yeyre maa lowre « cite) ganndal yuutuub « youtube » (Janngiree ɗoo). Hiɗen yelii nden ngon eeraango battinta e renndo ngon. Musiɓɓe tedduɓe, radiyooji men ɗin e ɗuuɗude, men jinnduno e majji me yiilii e lowe (sites) majji, men ƴellitii ko wonaa e winndeede ton. Nde ɗum yawti, men tawno hiɗi ŋakkiri/lelliri huunde hiɗtude ! Hino anndaa gila law wonde radiyoo ko ka wowletee, kono fewndo hannde, fanɗii radiyoo mo jogaaki wonirde/lowre enternet ka yowa winndanɗe mun e kumpite mun. A nanay ka radiyooji mawɗi ; wano RFI hiɓe wi’a-maa ka lannoode/timmoode kabaaru/kumpital wonde « mo no faalaa humpitaade ko ɓuri nii, ko juuragol lowre amen nden », ɗum holli wonde wanaa haala kan tun radiyoo on heddori, ɓe winnday golle maɓɓe ɗen kadi e ɗeri ɓe yowana juurotooɓe ɓen. Hay taliwissiyonji ɗin waɗay ɗum, e piide misal France24 wi’ay tuma kala « juuree men ka lowre amen ngam keɓon ko yaaji e kumpite amen ». Mo ƴewtike lowe radiyooji men ɗin fewndo hannde, o taway ko e Faransee maa Engele ɓe winndirta ko ɓuri heewude kon! Hiɓe humpitira Pulaar winndira Faransee maa Angelee! Ɗum ko ko lunndondiri! Hannde hannde, ko binndol e jaaynde yaadata, huunde gasata ɓaawo ɗuma, kumpite ɗen ka radiyoo ko winndeteeɗe, fensitee yaññee, non yowee ka lowre. E miijo am, hino hersinii ka sinceten radiyoo e Pulaar, hersen maa aamen winndude Pulaar ka lowre radiyoo! En haani waɗtande hakkil e ndee toɓɓere, eɓɓindano-ɗen fii mayre, wowtinen ɗemngal men ngal e winndeede, wallito-ɗen no Fulfulde heɓira loowdi (contenu/content) ka jowlol enternet. Jamaanu hannde ngun ko e enternet mahii, alaa ko ɓuri fotude haa ɓura heɓugol ko ɗaɓɓata kon ka enternet e ɗemngal mun. Fayɓe hannde ɓen ko Google lamndotoo ɓuri mawɓe mun ɓen. En torondirii winndugol Fulfulde, kala waɗa yeru mun on haa dañen/heɓen ko yoni molon. Ɗemngal ɓamtirtaake haala tun, ko haala e binndol! On maakii goonga moodi en, beru Rajooji mi anndi ɗin ka net, alaa heen winndayɓe e pulaar, si wonaa haalirde Aañam tun. Kono Rajo Fonndu Yeewti Pulaagu, Radio Haire Lao, Renndo, Ganndal, Fuuta Jalo e goɗɗi haa ɗuuɗi, ko ɗemnga farayse tum. Ko miijjo, mojjo sanne.. Yoo Allah Wallu ful6e foof.! Gila internet layi, humindiri jamaaji ɗin, wontuno laawol lumbinirngol miijooji e eɓɓooje, maandinirngol jannde e gannde. Ko e ngol laawol kadi yimɓe ɓen waɗti daɗndirde ngaddamaakuuji Read More » Musiɗɓe tedduɓe, juurotooɓe Misiide, Men hewtidii hannde kadi e kumpital mawngal, kumpital ɓamtaare Fulfulde, e jurol gannde kese. Wano woowiri non, tuma kala, men humpitay on Read More » Fii mawningol ñalaande Hakkunde-leyɗeere wonande Ɗemɗe Muynaaɗe Ɗen ñalnde 21 Fabraa’iru 2017, UNESCO, fedde kippunde nden fii ɗuuɗal pine e ɗemɗe.. ka aduna, okkuɓe kadi ñalaande Read More » Banndiraaɓe tedduɓe, E hitaande 2014 nden, men yowuno winndannde ka Misiide ɗoo, nodditugol on mawningol haala men muynaaka kan battane ñalnde 21 Fabraa’iru wondude e https://fr.globalvoices.org Read More » Waɗii duuɓi tati e ko fawi, gila yarlitiiɓe men fuɗɗii firde laylatol renndo ngol facebook e Fulfulde. Ko ɓaawo nde yimɓe maghribi ɓen newnananoo huutorde ɗemngal Tamazight Read More » 1978 – Ko e Ngaahi Hiva mo e Ngaahi Veesi ʻEkitiviti Tohi Hiva ʻa e Fānaú (1993) Ko e Ngaahi Hiva mo e Ngaahi Veesi ʻEkitiviti (1978) Hiva Pea Mo Au (1975) Jam with Yo Yo Ma? Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! 1. SUNAARE: Mammadu Buubu Ñaŋ, gorko mo Aram woppii en e yeeweende... ...amtaare wuro ngoo to banngeeji kala. En keɓii seedamteeje keewɗe ummaade e sukaaɓe e mawɓe wuro ngoo. Daande ko wootere: waasaama gorko mo hono mum saɗi sanne. Maamuudu Buubu Ñaŋ wi... 3. TIGILDE KELME: Lewru Juko nduu addii kadi fertunde e tigille! Musidɓe Fulɓe, ndado-ɗee! Tigilde men hesere ndee arii, yettiima ɗoo. Ngol-ɗoo laawol kam, soklaani ko miɗo ɓetana-on toosgol mayre, oɗon nganndi mi yiɗaa ko alaa kaata, ko ŋakki &nti Jannguɓe Pulaar-Fulfulde puɗɗiima heewde, yettere Alla; winndooɓe mbilii e laylayte renndo, ɗuum ne ko barke moolanaaɗo wonande leñol ngol. Ɗuɗe ena ustoo, jannguɓe ena ɓeydoo, Lesdi Nijeriyaa woni hannde ko e fitinaaji mawɗi ndernderi haa teeŋti e Dowllaaji ɗi Fulaɓe koɗi. Ñalnde 18 lewru nduu, dewo ɓennuɗo oya, habraama wonde njanguuji bonɗi mbaɗii ...�e, kono ko mawninde enɗam makko e Pulaagu, mawninde giɗli makko e sehil makko Maysuur Sek mo o wondi e Daande Leñol haa hannde. Buuɗi Kummba Ceɗɗel hannde limetee ko e daaɗe ɓurɗe to... ...i jaɓde naatde heen ko ko o woni fuuneere am koo. Kono kadi nde wonnoo ko Pulaagu wiyaa, mi fawaani heen daande sabu noddaango Fulɓe ena weli nootaade. Ko e Pulaagu min nehaa, ko ɗuum jinnaaɓe ame... ...wtoraama ñalɗi ɗii. Naalaŋkooɓe men mawɓe e sukaaɓe ngarii, Alhajji Baaba Maal e diɗɗal Daande Leñol jammaaji ɗiɗi ene tambii golle ɗee, ne heedi hakkunde maɓɓe e ɗoyli ... .... To batte ɓeeɗoo ɗiɗo, adii e dingiral ko Usmaan Hammadi Joop e goomu mum. Caggal ɗuum Baaba Maal e Daande Leñol njogtii jamma oo haa e 4w25h subaka. Ñalnde 28 bowte 2013 wo... Alhajji Baaba Baydi Maal e Daande Leñol njuɓɓinii kiirɗeeli ɗiɗi pattamlami, ɓooyooji daarteede, ñalnde 24 e ñalnde 25 lewru kawle(octubre) hitaande 2013 e nder wuro &Ntil 12. GANNE KESE: Cinndel e taable e ɗemngal Pulaar nattii wonde koyɗol! En ɓooyii hoyɗude ɗum, hannde arii haa yettii ɗo men ɗoo sabu ko e yontere maaynde ndee keɓ-mi yeru cinndel Firefox OS ƴeewndo topayɓe (Developper Preview) ummoraade London. Firefox OS ko ... "Air Leñol" e hitaande 2011, Dawwuuda Talla, ɓurɗo lollirde MC Tooroodo mo diɗɗal Daande Maayo 76. Hannde kadi en ngartii addande renndo ngoo kabaaru dakmuɗo so jaltugol CD ... ...ɓe, jettooɗe kadi ngoodanii Allaj joom binnde. Ko ɗoo habbiraa jumaa juulaa. Nde silminaa, ɓamdaa daande dow Allaahumma antas salaam, daande wonti wootere no giƴaango wooto”. Mbo�... ...ndee, holliri e ngardiindi haala mum. Nganndu mi hiirde ndee fuɗɗiima e jaati, ko gila nde nan mi daande Hammooy Joop e mbaydi penkaan cubalaagu ina yima, ina feekoo: ngummee maabee, maa... ...o mi naalaŋke. Sabu oon sahaa, yimɓe ena keewi wiyde "so Iisaa majjirii on tan, keɗto-ɗee, ma on daande makko"! Waɗnoo noon ko kala ɗo ngon-mi, ko mi jimoowo tan. So min ngawoyii walla... Hay mo yiyaani fowru, nanii ena ƴuuña! Kanel Joop alaa mo nanaani daande mum walla innde mum e nder jookli pulpule! Caggal muuku-maaka mawɗo e martaba mo "Fooloo" heɓi e win 19. NGENNDIYAŊKAAGAL: Pulaar ena siftora gooto e ɓiɓɓe mum tedduɓe, SIH Umar Donnaay 1952-1989 Umar SIH jibinaa ko e hitaande 1952 e wuro ina wiyee Njawaara kono o jeyaa ko Donnaay, ko ɗoon o jaŋngi Alquraana e Ceerno Alhajji Moodi SIH. Ko o ɓiyi Bookaar Maalik Yuunuus Ɗeyyibu Buubu M ...rdaneeɓe naneteeɓe ena mbinnda e enternet, ena ɓami kuɗi mumen ngam joopaade kalfaandi e nder leƴƴi daande-maayo ɗii, teeŋti e Fulɓe e Sooninkooɓe. Binndi aaynaama e geese ɗee haa keewi ena... ...i sabu ko Abuu Bah udditi barigal ngal. O welni haa weli, o ami haa dakmi, o amni min kadi. Abuuko belɗo daande sanne kadi ko gorko moƴƴo! Alfaa Sek, suka Gawlo gooto joom rastaaji juɓɓuɗi naati... Hannde Mali koko feccaa, rewo ngoo woni ko e juuɗe Tuwaareg-en, ɓe fedde Dillere Ngenndiire ngam jeytaaare Azawad (MNLA), wonndude e Al-qaida Magreb mo islaam (Aqmi). Bannge worgo ngoo woni ko ...ennuɗi e Youtube walla e fannu ojoo. So golle beyɗe hono nih teskinde njaltii, kadi ko e kuɗol makko e daande makko njaltinaa, alaa e sago min ndennda ɗum e Fulɓe no ndiidorinoo, teeŋti noon e y... 24. GANNDE KESE: Abiword, juɓɓinirgal binndi e ɗemngal Pulaar arii ɗoo, haa yettiima ɗoo! 25. COFTAL ƁALLI: Kodduwaar walla Sammbi, hannde ko leyɗeele ɗe ɗiɗi cokli poolgu 26. GAACI MEN: Le Havre sukkitii lappol Baaba Maal e Daande Leñol e nder Farayse! Oo jamma ko jamma padanooɗo duuɓi e kitaale, woni jamma mo Baaba Maal e diɗɗal daande leñol piji e nder wuro Le Havre, Farayse. Gila dawaa dawi, ko e oo jamma ɓesngu Fuutaŋkooɓe won 27. MURITANI: Laamu Abdel Aziz woni kadi ko e fewjande ɓaleeɓe ngam tiiɗtinde njiimaandi safalɓe ...umpa: ɓe mbiyi tan ko ɓaleeɓe fof yoo taccu maayo, njalta leydi "maɓɓe"! Ɓeya, woni waali daande maayo-en, walla mi wiya waali wuro en, jaɓɓe renndeede leydi, yiɗɓe feccaade e ngal... ...do ngoo. Pulaagu.com waɗii heen faayiida mawɗo so bayyinde dille ɗee kala Tolbec e lowre men anndaande e nder pulpule kala. Ko ɗum waɗi hikka wonaa tan wonnooɓe Amerik ceedii golle ɗee k... ... Nde Hooreejo Makki yettii, adii yeewtidde ko e jaayndiyankooɓe leydi Gaboo; nde o seeri e maɓɓe daande ko wootere: “Laamɗo Makki”, “Laamɗo Makki”, “Laamɗo ... ...gooto e jaale men hono MBasu Ñaŋ ñalnde 26 Korse to Dakaar, Senegaal, fedde Sehilaaɓe Daande Leñol (SDL) e fedde Kawtal janngooɓe Pulaar Fulfulde (KJPF) kawrii ngam yetti... 31. NGULLUNGU: Daawuuda Gellay, gooto e annduɓe pekaan ruttiima to Nuwaksoot Daawuuda Gellaay ko ɓiyi Gellaay Aali Faal cawndiiɗo, kono hakkunde makko e Gellaay ko baaba e ɓiyi mum tigi sabo ko Gellaay nehi-mo caggal nde baaba makko ruttii gila omo woni suka. Ngati tiiɗi ... Hooreejo leydi ndi kañum e hoyre mum nde wonnoo ina sabbinoo ngoon felo fawtaani heen nii hay daande wootere e oon demisoŋ. En kaalii to dow mbiy-ɗen ina wiyetenoo e suuɗnde wonde mawɗ... ...�e nayi ɓennuɗi, Siriya ko ko tamaa junngo njamndi e juuɗe leñol Baas en. Gila ndeen kala nde daande ummii inni demokaraasii walla ko nanndi heen, ko ɗoon soƴƴetee gila nanaaka. Cagga... ...C) wuro Jowool to o dawi to,tamnaaɗo (gardiiɗo) kawtal Jaalo-Waali tawa renndini ko pelle keewɗe palol daande maayo (rewo e worgo). Hannde 14 Mars 2011 o ɗo gonnooɗo jannginoowo ɗemngal farays... ...mu ñalnde 11 lewru Colte maayndu ndu, woni ko to wuro ina wiyee Sarm El Seek, wuro foŋiingo takko daande maayo woɗeewo haaɗngo (mer rouge). Ñalnde 21 colte 2011, laamu luɓal leydi nd... 36. DIINA: Mawningol jamma jibineede Ahmadaa e nder wuro Poorjentii (Gaboo) Wonnoo ko e lewru Rabii'ul awwal, ñalawma 12 mum, e hitaande inniraande "hitaande Ñiibi". Hannde waɗii duuɓi 1432 e fergo makko. E weetndooga oon ñalawma jalboowo se ...i Tunisii, kabaruuji ɗi jaaynde Afp ƴettiti, mbi’i ko Ben Ali safretee ko e opitaal Jeddah bannge daande maayo leydi Arabii Sawudiit ndi, kabaruu goɗɗo kadi saaktaa e haalide faraysenaare in... ...i salaare laamu Mubarak ena mbaɗa ñalnde kala. Laamu nguu renndinii doole mum kala ngam soƴƴude daande ndee filñitaare. Hakunde 20 000 e 30 000 poliseeɓe caakaama e hakkunde wuro Kee... 39. KONNGO RD: Lumummbaa, Afrik ena woya haame maa haa hannde! ... nii ɓe ŋati peɗeeli maɓɓe ɓe picci, ɓe mbiyi kala nannooɗo kaan haala maa nantu ɓe codii leggal daande makko. Ko goonga nii ɓe keɓii sodde daande makko kono haa jooni miijooji makko... Banndiraaɓe Fulɓe, waŋngiyaŋkooɓe Pulaagu.com, hannde min ndottani-on ko lahal dimal, timmungal, jogorngal ñamminde piɗtaali mon ko juuti, tuggi hannde. Hol ngal lahal? Ko diɗɗal suka Bawɗi ndimaagu kadi tunngii, bawɗi Daande leñol tunngitii e nder wuro laamorgo Gabon Wuddu Leydi! Oo kikiiɗe hannde nattii wonde buleet e Liberwiil, laamorgo leydi Gaboo; wonaa tan nii to 44. NIJEER: Dille jamfa e hoore laamu cabborgu, yoga e hohooɓe nana e geƴƴelal ...ardagol Ibrahima Baare Maynasaraa ngari teeti laamu makko, Jeneraal Baare kañum ne woodi fertiiɓe daande mum keɓti jooɗorde mum njooɗii pawndiri koyɗe. Laamu ngu hooti e siwil en ko e Jola... Nande sappo e ɗiɗi lewru sanwiyee hitaande 2010 saanga waktuuji sappo e jeegom kikiiɗe, ko musiiba mawɗo yani e dowla Haiti, leydi wonndi e doŋre Amerik hakkundeejo e Karayiib. Hayti firtata e ...tilde;alnde 21 lewru bowte 1949 to wuro ina wiyee Yako to Burkina Faso (Haute Volta), añɓe pertii daande makko maa mbiyen o waraa ko ñalnde 15 lewru Yarkomaa 1987, to Wagadugu wuro laam... 26 Siilto 2002- 26 Siilto 2010 Ko Hikka Waɗi Duuɓi Jeetati ko Laana Ndiyam Mbiyeteeka Joolaa Yoolinoo e Nder Takko Maayo Haaɗngo Gammbi, Yooɓii ko Ina Tolnoo e ujunere, teemedde jeenayi, capanɗ 48. KEÑAA: Acentus Akuku, gorko mo dewle 130, goppuɗo 300 ɓiɗɗo tawi Ina yahra e 94 ndunngu! ...o debbo e gorko. E nder ndiin mbaydi aƴƴere rewɓe, gorko joopo walla jeŋjeŋo o rokkii daande (seerde) laabi capanɗe jeetati e joyi (85), nde tawnoo hay kullel daga ko kanko ɓuri ... ... Caggal nde ɗuum ɓennaa haa yaltirde Ndar, ko ɗoon tawaa Seekh Jara mo haalirde Oolel daande maayo ngam o yeewtida e ardiiɓe njuɓɓudi ñalɗi pine ɗii e ɗemngal Farayse,... ...ewi fof waɗtinta ko rufde». Ko doggol ɗe ɗo caɗeele pawndirɗe fof tagi Samiyel Saar heɓeede e daande, weddii kure e conndi e jooɗorde mum. Heewɓe mbiyi ina woodi ko suuɗii caggal demi... Ko e ngaahi haʻa siʻi ʻo e ʻuo moʻoni: KATHΓOPIA XAMHΛHΣ ΔIAΣΠOPAΣ AΘHNA (KO) AΣTHP ΠAΛAΣ (KO) ATTIKEΣ EKΔOΣEIΣ (KO) ΓEKE (KA) ΓENIKH TPAΠEZA (KO) ΔIAΣ IXΘ/ΓEIEΣ (KO) HPAKΛHΣ AΓET (KO) IONIKH ΞENOΔOXEIAKH (KO) KAΘHMEPINH (KO) KANAKHΣ Σ. (KO) KAPEΛIA (KA) KEΠENOY MYΛOI (KO) ΛAMΨA (KO) MINΩIKEΣ ΓPAMMEΣ (KO) ΠEPΣEYΣ (KO) ALPHA AΣTIKA AKINHTA (KO) ATTICA ΣYMMETOXΩN (KO) EURODRIP (KO) * FLEXOPACK (KO) YΠO ANAΣTOΛH AΓPOTIKH TPAΠEZA (KO) ATEPMΩN (KO) BΩBOΣ MΠAMΠHΣ (KO) EΔPAΣH - ΨAΛΛIΔAΣ X. (KO) EIKONA - HXOΣ (KO) EMΠOPIKOΣ ΔEΣMOΣ (KO) EMΠOPIKOΣ ΔEΣMOΣ (ΠO) HΛEKTPONIKH AΘHNΩN (KO) IMΠEPIO-APΓΩ ΓKPOYΠ (KO) KAPΔAΣIΛAPHΣ (KO) KEPAMEIA AΛΛATINH (KO) KΛΩNATEΞ (KO) KΛΩNATEΞ (ΠO) KOYMΠAΣ ΣYMMETOXΩN (KO) MAΞIM ΠEPTΣINIΔHΣ (KA) NEΩPION (KO) ΠETZETAKIΣ (KO) ΠPAΞITEΛEIO (KO) ΠPAΞITEΛEIO (ΠO) ΣANYO EΛΛAΣ (KO) ΣAOΣ ΦEPPYΣ (KO) TAXYΔPOMIKO TAMIEYTHPIO (KO) TEΓOΠOYΛOΣ X.K. (KO) TEΞAΠPET (KO) ΦINTEΞΠOPT (KO) XAΛYBΔOΦYΛΛΩN (KO) ALAPIS (KO) ALTIUS AEEX (KO) AVENIR (KO) FASHION BOX (KO) MICROLAND COMPUTERS (KO) PROTON BANK (KO) RIDENCO (KO) T BANK (KO) UNITED TEXTILES (KO) » xaring e ene e SO NO O NO NO E Mo-ko-ko Socks / Гетры Mo-ko-ko Socks / Гольфы Witern Mo-ko-ko Socks / Носки Mo-ko-ko Socks / Гольфы O: pona. mi tawa Dow: 1 << dow.min, Taaua tan i on iim no no o Ma_toon (Martoon, Mastoon ?), E. 63 Senegal Senegal 1 0 1 2 Ukeireru no mo sakarau no mo ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦teee»»e»e»e»#ee»eeeeeeeeeeee Eメール kanko@kanko-inabe.jp Out on ko-ko-mo Bili mo ko non... bili mo ko nyan KO WONI NDER 1. Moy woni Allah? 3. Ɗume woni nufaye Allah ngam yimɓe? 8. Ɗume woni Laamu Allah? “Nder torraaji ɗiʼi fuu Ayuba, waɗaay hakke, o wolwaay kalluka dow Allah.”​—Ayuba 1:22 “Ko neɗɗo mari fuu o hokkan ɗum ngam hisnugo yoŋki maako.”​—Ayuba 2:4 4 EN ƊON ƊOWTANA YEEHOVA NGAM EN NGIƊI MO Kala alarba sakket e yaawa, renndo juulɓe ina hawrita to Halwaar ngam siftorde naatgol e aduna Umural Fuutiyyu. Alarba 17 yaawa, hay so tawii wonaa sakket alarba e lewru nduu, Ceerno Basiiru e dental mum kawritii to Halwaar ngam wuurtinde geɗe Umar. Kono kadi ko e oon sahaa renndo ngoo renndinta ngalu ngam feewnitde Halwaar. Ko ina wona duuɓi jeegom hikka ko ina mawninee. Ngartam ɗam jibinii galle barkindo, diidgol jumaa, diidgol ekkol hakkundeejo ekn. Hikka noon ko jaynge ngee woni ko renndo ngoo woytii. Seriif Bun Umar Lih artii e ayaawo huunde e ngartam pottital ngal. coQoa>o»oo»occo50i>.oiot>.oiooocMOfcor>.ooo kala: mi tawa e mani moku. mi jo kama kepeken mani e telo, e sike walo, e ko suwi, e lawa kala. JEYNABA BUUBU SOW : DEBBO MO JANNGAANI SO WONAA PULAAR MAWNINAAMA E GOODAL KONO S O, MI YO! - CUPID NO ITAZURA »Ch 38 hontō no ko toshite mo ii yo hahahaha,d ko napigilan tawa ko. Gellman, Gila E. Ko no mo to _ Bengalakk! Ko no mo to ... Ngenndiyankaagal konngonaaɓe (MNC), ɗum wonnoo ko ñalnde 5 lewru yarkomaa 1958 to wuro ina wiyee Leopoldville (Kinshasa), ko e nder ndiin mbaydi nii o heɓi tawtoreede batu afrikyankeewu (co... Lewlewal : 30/07/09 - Ene waɗa waɗataa ! Hay gooto anndaa, illa hooreejo leydi Senegaal hono Me Abdullaay Wadd. E wiyde makko, kawtal (koolol) ñeeñal ɓaleeɓe potnongal waɗaneede e 11 o 'on Ilipo ~liillttO - - - $1.oo to $5.0o Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Bookara Alfaa Bah, ruttima e Joomi men ñalnde alarba 11 abriil 2018. Eɗen mbaawi wiyde hankadi ɓe ngasii. Ɓe, ko ɓeen sosnooɓe Muritani, mbaɗti ɗum leydi, leydi ngalɗirndi keeweendi eddaaji leƴƴi e pine, ganniyinooɗi wuurdude e nder ɓiyngu yummaagu. Bookara Alfaa Bah jibinaa ko hedde 1924 to Kayhayɗi. O ɓaari jaŋde makko leslesre ko to Kayhayɗi ; o janngoyi caggal ɗuum to Ndar, caggal ɗuum Ndakaaru ɗo o janngi fannu cellal (medesiin) haa o woni doktoor. O idii gollaade ko ɗo Butelmiit ɗoo, hakkunde 1952 e 1956. Ko ɗoon o anndi Muttaar wul Daddaa tawi ina arti ɗoon guurti, ina rafaa, o safri ɗum haa selli. Caggal ɗuum, e hitaande 1958 o yahi Bordoo ngam jokkoyde jaŋde makko doktoraagal. Ko ɗoon o anndondiri e jom suudu makko oo, ummorinooɗo Gadelup, garnooɗo kam ne jokkude jaŋde mum faatunde e ganndal tago. No yoga e sanɗaaji janngunooɗi e duɗal koloñaal Balnchot e William Ponty nii, omo joginoo miijooji ndimaagu e salaare ngonka ndeen kaa. Nii woni o jeyanooma e fedde wiyeteende UGOF (Dental Kuuɓtodinngal Daande maayonaaɓe) kam e RDA (Dental Demokaraasiyeewal Afrik). E nder ɗuum, o tawtoraama mooɓondiral Eeleega e hitaande 1958. O suɓii jeyeede e ɗaɓɓunooɓe jeytaare Muritani. Kono tawa, leƴƴi ɓaleeji leydi ndii ina keɓtinanee e nder Doosgal leydi hee (Garanties constitutionnelles) hakkeeji mum en haa timma. O daraninooma ɗuum e mooɓondiral Eeleega (2 haa 5 mee 1958), kam e nder fedde UGOMS (Dental Kuuɓtodinngal Muritaninaaɓe Daande maayonaaɓe), e caggal ɗuum e Manifest 19 (Manifest sappo e njeenayo). E hitaande 1961 o nomaa kalifu Cellal, jom suudu makko fektaa to Liisee ngenndiijo cosaaɗo ko ɓooyaani (1959) ngam jannginde ko faati e ganndal tago. Ko ndeen o diidi Opitaal mawɗo oo, e yoga e cafrirɗe (dispaaseeruuji) leydi ndii. Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum o waɗaa jaagorgal toppitiingal kaalis. Kono ɓuri maantinde e darɗe makko, ko darnde makko mbele leyɗe jeyaaɗe e Goomu Casabalanka (Misra, Mali, Gine, Alaseri, Ganaa, Libi e Maruk) ina keɓtina jeytaare Muritani. Ɗuum haaɗaani mo, nde o teskii ko feewnitaaki mo e ngardiigu leydi ndii, ɗaɓɓude yaltude guwarnama oo (demisonde) e saawiyee 1965, o faati opitaal ngam safrude yimɓe e oon ñalawma gooto. Ɗoon o woni haa nde opitaal oo gasi maheede, o ardinaa ɗum. Hitaande wootere o woni heen, o ittaa, sabu makko yooɓtoreede waɗde ɗoon batuuji dawrugol. O fektaa Ayyuun, o salii yahde, o jooɗii sibu alaa ko o lomtinanaa. Caggal ɗuum, e hitaande 1968 o udditi safrirde makko (kabinee) hade makko mahde kilinik e hitaande 1970. Kono, laamu ƴetti, e hitaande 1974, dekere ngam uddude kilinik makko. E hitaande 1978 o soodti sosiyatee SNEL (Société Nataionale des Etablissements Lacombe), o gollodii heen e Maamuudu Sammbooli haa 1992. Bookara Alfaa ko neɗɗo darinooɗo, katante, jiɗɗo leydi mum, ndi o meeɗaa jaɓde yaltude ngam golloyaade bannge goɗɗo. Omo haalatnoo ɗemɗe leydi ndii kala, omo renndini pine mum en kala. Guurɗo fof ko maayoowo, kono Bookara Alfaa ɗaccii ko ina jangtee haa abada. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Winndu ɗoo innde maa Naamngal jowitiingal e binnditagol, feewde e kalifu geɗe nder leydi «Cukalel laaɓa juuɗe ñaamdata ko e mawɓe» (2) Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 ^ . O to "« 00 to ^4 O^^ fO O t^ '^00 M от kadi-kadi Senegal 221 Senegal. Haa Haa Haa O Jaa xD Gila…gila..ckckckckckcccc….kkk…. Vaigu der'e, vinohu'e, sabu ahe ohu'o mokoje an'e. 10 Kowoni Maayo (mi Yeewnii) Enen hiɗen fiɓi (hoolii) wondema Al-Quraana on ko’o ɓurɗo hittude e ɗin kaawaseeji Annabiijo Muhammadu on صلى الله عليه وآله وسلم , wanaa telemma banŋe laaɓugol ( ɗengal ) e waawude yewtere e ɓanginde haa labee e timmude maa naaji mun tun , ko tawde hinde wondi e kaawaseeji goo e nder nokkeeli buy , fiirooji mun arii ka Defte ( yewtuɗe ) fii findeeji hoolagol ( Alla ) ngol e yewtuɗe fii mun . arii’e yewtere fillaande e Imaamu Saadigi (A.s.M) wondema o’maakii : ( Allaahu toowuɗo jon moƴƴere den o’waɗaalimo (Al-Quraana on) fii Jmaanu hertiiɗo maa fii Yimɓe goo tun , Al-Quraan on ko fii kala Jamaanu keso e fii kala Yimɓɓe fewndiiɓe haañande darngal )[15] . Yahugo less ko woni KO WONI NDER BAABUWOL 25 Dawruki dow nuɗɗinki, joonde, e yiide DANIYEL, derkeejo o tedduɗo, egginaama lesdi Baabila, hiddeko ɓe natta Urusaliima. Kaŋko e Yahuudu’en feere​—egginaaɓe diga lesdi laamu Yahuuda​—marinno ndimu seɗɗa. Wakkati duuɓi ɗi o waɗi haa Baabila, Allah barkiɗini mo masin. O jaɓti mo hunduko barooɗe e hokki mo gi’ki ki holli mo garanɗum. Ɓurna annabaaku jey Daniyel windi ɗon wolwa dow Almasiihu e laamu maaru. Almasiihu laatan Laamiiɗo haa asama. Daniyel yi’i bee kaayeefi haa asama, Almasiihu, waato “goɗɗo bana ɓii neɗɗo,” mo ɓaditiri leese laamu Yeehova. Yeehova hokki mo “baawɗe e tedduŋgal e laamu.” Laamu ngu ɗon nduumo haa foroy. Daniyel nani huunde feere kaydiniɗum fahin dow Laamu Almasiihu​—Laamiiɗo oo laaman bee woɗɓe, waato jama’aare “yimɓe Allah Ɓaŋgiiɗo.”​—Daniyel 7:13, 14, 27. Laamu Allah nattan laamuuji duniyaaru. Allah hokki Daniyel baawɗe fassitirgo koyɗol ngol sakli laamiiɗo Baabila masin, Buutunasar. Laamiiɗo oo yi’i foto, ngel maapake. Hoore suura maajum laati kaŋgeeri, wiɓɓere maaga e juuɗe maaga cardi, reedu e keesi maaga njamndi mboɗeeri, dawɗe e korle maaga laati njamndi ɓaleeri, kosɗe maaga boo njamndi ɓee loope. Hayre dirti haa hooseere, nde tappi kosɗe foto ɗe njamndi bee loope, nde nami ɗe bana koroori. Daniyel tindini Buutunasar yoo, geɗe foto o laari, ɗum laamuuji duniyaaru ɗi tokkoto. Laamuuji ɗi’i fuɗɗi bee Baabila, waato hoore bee kaŋgeeri. Daniyel tindini yoo, saa’i timmoode laamuuji duniyaaru hallunɗu ndu’u, Laamu Allah huuwan. Ngu naman laamuuji duniyaaru ndu. Bana ni, ngu tabitan haa foroy.​—Daniyel, fasluwol 2. Ɗume Danyiel faami ko laarani Almasiihu e Laamu Allah? Moldavo : Сенегал (mo), Senegal (mo) 5. De Kloomp - Maa Maa Maa Maa (59 pnt) n (w)o ro yo mo ho no to so ko o eackawii, mackawii, packawii, xackawii, hbckawii, htckawii, hazkawii, hacfawii, haclawii, hacmawii, hacnawii, hacqawii, hactawii, hackfwii, hacknwii, hackaii, hackadii, hackajii, hackakii, hackanii, hackatii, hackawbi, hackawji, hackawih, hackawit, hackawix, hackawiz, qhackawii, hajckawii, hanckawii, harckawii, hatckawii, hacbkawii, hackkawii, haclkawii, hacpkawii, hacykawii, haczkawii, hackeawii, hackoawii, hackzawii, hackacwii, hackatwii, hackawcii, hackawhii, hackawiei, hackawigi, hackawihi, hackawixi, hackawiiz, Hoo Koo E Koo SO O N - M I YO O Wausaukee, WI Wausau, WI Waupun, WI Waupaca, WI Kono Ko o. . . Tanomu. . . Misidɓe waŋngiyaŋkooɓe Pulaagu.com on calminaama goɗngol kadi. Haa jooni min min ngoni ko e waɗdude e nganndi tuktukordu ngam addande on ko ɓuri seeɓde e gannde e ko ɓuri yuɓɓude e golle. Jaŋnde ena jeyaa e ko ummuni-min gila ha,,de araani (ciiftoree dartol'am e Ceerno Umar Bah). Min ngaddanii on ko meeɗaani waɗeede e pulaar wonande Geese: tigilɗe kelme! Mi waawaa juutnaade heen, saɓu so tigilde haalaama, golle e hakkille lomtotoo, haala abboo dow! Njuurno-ɗee ko leelaani! So on ƴeendiima tigilde ndee, ende waawi wiyde-on ena waɗi pergitte so on naatnii alkulemen ɗee! Paalkiso-ɗee, caɗeele ngalaa! Ajaaraama Ibraahiima Saar Tawdenon Golleejimaa No Heewi Faandunde e Nafoore Wonannde Kala Pullo e Haaloob'e Pulaar Tawde Non Alaawoo(Fof)Ko Wawumaami Wiide Si Wonaa Hollu Golma Weltaare Fulb'e Etelemma Golle 'De Jokkud'aad'ee Yo Geno Tawtu En Eko Faad'id'enko; YoO Jaabin. wattude feewnude tigilde e demngal pulaar ko ,faayidaagal timmungal sabu aan ceerno ibraahiima saar ka ganndo ngenndiyanke ,harbiyanke yo aa wuur ko juuti sabu nguurndam maa ina heewi nafoore gila e widtooji maa on njaaraama alaa ko wadotaako e pulaar so ngaameela dacci- Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Seppo pelle e wejo kuutorɗe ganni kolliraama. Uddi seppo ngoo ko Fedde Sifaa Hanki Pinal Hannde, haali, yimi haa yimɓe fof mbeltii. Caggal juulal takkusaan, Njaay Saydu Aamadu waɗani banndiraaɓe ɓee ciimtol nguurndam Yero Dooro Jallo. O haali ɗo Yero ari e aduna e hitaande mum, jaŋde mum quraana hakkunde Muritani e Senegaal, ɗanngal mum feewde Misira, golle ɗe golli toon gila e jaŋde haa e golle ɗe gollanii leñol. O jumpi e defte ɗe Yero wallifii, o meefti eɓɓooje ɗe Yero gollodinoo ko wayi heen Ared walla e ARP/Tabital Pulaagu hade makko waɗtindoraade eeraango ngo njogor-ɗen tonngirde winndannde men ndee. Ciftoren ko ñalnde alet 05 marse 2006, nawnoonde Aamadu Maalik Gay, Doktoor Umaar Bah e Seek Faadel, ruttanii Kodda Elimaan e Aamadu Muktaar Ndonngo, ko ndeen kadi artani Yero Dooro Mammadu Paate Jallo, dummbi leñol Fulɓe e yiɗnooɓe Pulaagu e nder jookli winndere ndee, teeŋti e nder duunde Afrik e sunaare saɗtunde, e baasal mawngal. Yero Dooro, ngenndiyanke goongɗuɗo, goongɗinɗo. Yero Dooro daarɗo, tinnduɗo, ciftinɗo, coftinɗo, coftinirɗo tinndol e binndol, ruttii tabitiniri golle mum, darnde laaɓnde nde aldaa e mbuɗu sikkitaare. Yero Dooro, ganndo nuunɗuɗo, pinɗo teyliiɗo, salndu ngenndi wuurndu, jaalal leñol kerngal. Yero Dooro daraninooɗo, dadaninooɗo e nder nguurndam mum fof, ɓamtaare Ɗemngal, ƴellitaare Pinal e kisal e ngootaagu Leñol Fulɓe. Heddii ko waɗde eeraango feewde e leñol ngol : Maayde Yero Dooro Jallo ko baasal mawngal wonande leñol ngol. Kono paamen noon, aduna oo dartotaako e ɗeeɗoo maayɗeele. Nguurndam leñol ngol ne kay ne dartotaako, ko ko jokkata. Ɗum firti ko leñol ngol ena hatojini e sagataaɓe yarlitiiɓe. Haade noon ngenndiyankaagal ko huunde tiiɗnde, nde weɓaani, so en ndañii ngenndiyanke, tiiɗno-ɗen e mum gila e nguurndam mum. Enen hannde, foti wonde woondu men e Yero Dooro Jallo ko daranaade ko o daraninoo koo, ko haɗde miijo makko maayde, ko salaade anniyaaji ɗi o joginoo ɗii mbaasa joofde. So tawii goodal ko ñaam-golluuje tiiɗɗe ɗe leñol sokli ngam suɗirde daartol mum, mbiyen golle Yero Dooro ɗee ko pattamlame, ko dowrowe e nder cuɗaaje ɗe leñol foti suɗirde Taariik mum. Yo Geno waɗ toon fooftorde makko, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Oɗon njiɗi Google wona e Pulaar ! Fof fawii ko e... Ejipte e Alaseri : Ɗum fof sabu bal tan ! Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 giplhi on niiq nii jabani! *o* <3<3 kono-saki mo e kakeba E oon sahaa na waɗi balɗe ko wuro Njum nde pini fof ko maa ndawana Gamaaji nde njara ndiyam fooraas, sabu fooraas njum koko boni na roŋki peewnoowo, hikka kadi ɓe ndemaani waalo ɓe ndemaani jeeri hay ngesa maɓɓe maaro ɓe ndemaani elewaaji falnde podoor na njaltinaa e koɗorɗe mumen sabu reweede lebbi ko njoɓaani luwaas mumen ko ɗoon Seyhu Umar Aan, wii na jaggirana mawɗo leydi ndi mete maa dañ poolgu e suɓngooji Hooreejo leydi e hitaande 2019 tawi ko gila e daawal gadanal o nanata wiiw, JEYNABA BUUBU SOW : DEBBO MO JANNGAANI SO WONAA PULAAR MAWNINAAMA E GOODAL ↔ zabberd(e) golle ↔ zaagd(e) golle ↔ zedd(e) golle ↔ zegd(e) golle ↔ word(e) golle ↔ zied(e) golle ↔ ziêverd(e) golle o»o»Oiar«gioaoo eoMe<^rHrH«HfHi-ieee«fH*^e«eoe«e«e«< Nde Ko Makita! Hugo Chavez, hooreejo leydi Venuzuela, wiyi ina heɓii mahde e nder Muritani isin ciggoowo petroŋ ngam huuɓnude soklaaji mum ko fayti e isaas e gasuwaal, e waɗtude yeeyoyde ɗum to Mali e Niiseer. Ɗum ɗoon noon so woodii wonde ina ɗaminaa maa waɗ ngartam moƴƴam e leydi ndi : to bannge ndimaagu mum, to bannge gollingol yimɓe e to bannge coodgu, sibu ina waawi njaru mum ustoo, haa teeŋti noon, so tawii ko petroŋ men ƴoogeteeɗo ɗo o, wayletee e oon isin. O wiyi « ma min mah siggirde e Muritani, ngam waylude denndaangal petroŋ maɓɓe, walla nii min itta mo to Venuzuela min mbayla mo e oon isin ». O fawti heen : « Muritani ina yeñtina fotde 18 000 baril ñalawma kala. Ko sosiyatee gooto nawata ɗum, wayloya ɗum to mi anndaa. Ma min ndokkit petroŋ e nder Muritani, e to Mali, e to Niiseer. Huunde e leyɗe Afrik ina njokkondiri hannde e Venuzuela walla ina njiɗi ɓallitaade Alba (Alliance bolivarienne)”. Ina gasa tawa ngoo miijo arani mo ko Tiripoli to o yahnoo tawtoroyeede Batu Dental Afrik, ɗo o fotti e Wul Abdel Asiis, hooreejo leydi Muritani. Leydi makko ina foti kadi yuɓɓinde batu hakkunde Afrik e Amerik worgo e maayirɗe lewru settaambar. Ina wiyee wonde Venuzuela ina yeñtina fotde miliyoŋaaji tati baril e nder ñalawma gooto. Ndii leydi jeyaa ko e leyɗe ɓurɗe heewde petroŋ. E ndi yeeyaa petroŋ mo waylaaka e «coodgu yiɗande» maayngu e nder leyɗe 17 Amerik hakkundeejo e Karayb (Caraibes), gila 2005. Non woɓɓe fukaraaɓe 16 nder maɓɓe e surba’en ɗiɗo woniiɓe nder jangirde elto kuuɗe sooja moodi ɓendini elto lanyol piirooje nder jangirde elto lanyol piirooje nde Kaduna. . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! O wiyetee ko Madiina Bah, debbo mo Bagodin, falnde Mbaañ, Fuuta-Tooro. Madiina jibinaa ko Nuwaasot, laamorgo leydi Muritani. Ko e goon wuro o mawni. O wuurtaama e jimol gila omo woni kurka. Ngati o yimii law, e nder galle walla so omo fijda e sehilaaɓe makko, kono o fuɗɗii yimde e digiral ko nde o anndondiri e Yaasin Wuld Nana e Aliyuun Kase, gaaciyaŋkooɓe anndanooɓe e wuro Nawaasot ngoo. Madiina, heɓiino caɗeele keewɗe nde o fuɗɗotoo ndee, sabu jiknaaɓe makko meeɗaani jaɓde o wona jimoowo. Baaba makko woni ngoƴa mum ko yo sukaaɓe mum njaŋgu, ndaña no nguurdi, tawa ɓe lorlaani kono njimri kam, ɓe caɗtaani ɓe tawaani. O teŋtinii hay sehilaaɓe makko njaɓɓaano sembinde mo e ndiin mbaadi. Madiina wiyi : ko Haadii Koddooy gooto wiyatnoo kam, woto joggo heen sikke, aɗa waawi wontude jimoowo ŋanaajo so aɗa googɗini, mi wona e yimde omo honganami taasa, walla o wona e foɓɓande-mi. Ko kanko winndani-mi jimɗi keewɗi, ko kanko kadi waɗi-mi faamde e jogaade humpito e gede keewde paatuɗe e leñol ngol mbiɗo yiɗnoo hannde yettude mo e wiyde mo haa bada mi yejjittaa". Hannde Madiina hoɗi ko Niw York, nokku mo o woni ko e heblude lefol makko gadanol. Won jime ɗiɗi puɗɗii yaltude, gootol heen noon ko pulaagu o yimi heen: o wiyi "teddungal dasetaake, roondete puɗɗortoomi ko jeyi am nde mi fawa heen goɗɗum, mbidɗo yima ɗemɗe goɗɗe ko wayino wamaraŋkoore, jolfe, farayseere, engeleere e arabeere kono ko pulaar woni ɗemngal ngal ɓur-mi waawde huutoraade". Ko ɗiin giɗli ɗemngal pulaar waɗi Madiina hollitde yooɗeede mum lowre Pulaagu.com. Gila o anndondiri e Ibraahiima Saar, o seeraani e mantude golle mum e leñol ngol, haa teeŋti e naatnude ɗemngal men e gannde kese. Nde wonnoo Madiina ko pinɗo, ko paamɗo, o wiyi alaa e sago o adda ballal makko e Pulaagu.com. Ibraahiima Saar fof e waasde wonde yimiyaŋke wiyi kañum ne maa ɓam kuɗol mum, winndana-mo jimol ngol omo mawninira Pulaagu. Ko kuɗol Ibraahiima Saar e daande Madiina Bah njibini ngol gaacol jooɗngol, mooƴnowol ɓalli sanne! E kongol makko battiniingol, Leŋgoowel wiy: "miɗo yetta Pulaagu.com e golle teskinɗe ɗe waɗanta leñol ngol sabu so pulaar woɗɗoyii hannde e gannde kese ko Allah e Pulaagu.com e hatanteeɓe woɗɓe dadiiɓe. Ko kamɓe fof njimat-mi e ngol leeɓol ngol innir-mi "Eeraango". "Yoo gooto e men kala daro ɗo foti daraade ɗoo; ko anndi fof waɗta ɗum e pulaar, leñol ngol huutoroo, yahra yeeso. Gannde ɗee fof ena keƴa e ɗemngal men. Yo yuur pulaar e pulaagu". Gollantobhe pulaagu.com go gollobhe tiggi me kewani dille. Gnade kala odhon ndokkami dol ngam gollanade pulaagu. ko o, gnembatbhe. Ibrahima, Haady & Maadina Bah ko Geno jogi moyyere yo Geno yob on golle mon e darnde mon ALIW ko Aan woni tiiɗniiɗo sibu golle maa ina teskaa e kala ɗo leñol ngol noddi mbiɗo ñaagoo Geno ko maa ko yo juut hol to bon law: Pulaagu noon hol dillooɓe ɗoo tan kono ko jey men; enen fof so en ndaraaki ɗo poɗen daraade ɗo ma sukaaɓe men njal en a jaraama Basum Aliw Basum, a haalii njooɗka tigi. Ko welemma, ko bettere welnde sabu hay miin miɗo wonndi e haaweede no Madiina gollorii ngol jimol. A jaaraama sabu miijo maa ko tesketeengo e renndo men! Ceerno Haadii, a yiyi deh haa jooni miɗo heɗoo jimol ngol laabi sappo e waktu kala! En njiyi finnde ngenndiyaŋke ena wona kadi debbo jayduɗo e jamaanu, gonɗo e reedu Amerik, leydi gannde, leydi doole e karallaagal. Sikke alaa jimol ngol ina weli, ina sañi, ina waɗi kaadi maana. Njettoor ruttiima he baniraagel dewel ngel e kala dariinooɓe he lefol ngol, yoo Geno won ballo. Amin padi CDeeji makko, ɗuum maa won ballal amen. On njaaraama. Eskey o suka debbo! jimol ngol ina yubbi, ina lelii, ina weli. Yo Allah beydu balde e baawde haa pulaar laatoo e kala fannu. Yo wuur pulaar, yo wuur daraniibe bamtude pulaar. Madiina jaaraama, Haadi yettaama e Ibrahiima juuraama e darnde mon seedaande e seedtinnde ngam tammbaade demngal pulaar. So Alla en mbeltiima!!! Mathiam, Aamdu Siley Gey, miɗo rennda e mon weltaare e ngol jimol. Ngoo eeraango maa woɗɗu ɗo nanaa sanne sabu ko ngo yooɗngo, kadi ko jontaaɗo eerii fulɓe! Min nanii eeraango mon ngenndiyankooɓe leñol; Seydi Saar, Seydi Bah on njaaraama! Njokkee golle e kala fannu ngam ɓamtude ngal ɗemngal dimal. Yoo ɓamto PULAAGU e ɓamtooɓe ɗum. Haala maa ena yooɗi! Ɓalli fof mooƴii sanne! Ko goonga jimol ngol ena weli, ena yooɗi. Madiina hollii en ko Fuutaŋkaagal daranii. min calmi nii banndi raa6e 6e nat6e e nder winndan nde min 6oyii waltaae kon kadi hannde ko hen jeyaa sabu oo debbo pullo kanko ne o adii balla makko e lonyol ngol hamin mbii ko kanko anndi ko yidi yoo geno wadan mbodum cerno haadi aan anne ajaaraama e darnde maa e nder lenyol ko nii lenyol 6amtir too goo kalo bagge mbo waw ri oo yoo addu hen ballal mum en mbaawa rowde haalo men taw en njaaraani cerno men ibraahiima sar mbo pulaagu .com sabu naddemi e nder lowre ndee wasde mi way koni julde haa gasna taw wadaa salaatul faati duun noom cerno ibraahiima mi sal mi niima Hah goree am, Abu Jaañ wii ko maa o juuroo Ceerno IBRAAHIMA SAAR nde o daña jam Pulaar so noddii alaa e sago daree! Ceerno Abuu Jaañ e ceerno Ñaan, enen fof ko en almudɓe pulaar. Ɓeyden duwaawu nde golle men ɓurata ɗoo toowde! Mboni fof so waɗii ko haqqe baawɗe mum e fannu mo heedi o; en ndenndinii maa wood ko heɓaa e njeeñcudi. Saar; Bah e Aan e hono mon en yo GENO sellin doole sembina on. ko waybe no be naalaankoobe fulbe poti walleede. sabu be njahdini ko pinaal men(to bannge loowdi ndi)et pinal adunayeewal (to bannge sawtu e to bannge koltu)! Ina waawi yidde sawtu o kala kediido kono kadi faamde loowdi ndi kala nanoowo pulaar! Yoo alla fewnu ha feewa, ala ko buri farnoraade demgal mum welde e yubbude Banndiraaɓe kala calminaama. On nootitiima e ngoo eeraango e keewal etee ko weltaare e yaakaare wonande PULAAGU;COM. Njettoor ena huccinaa e mon kala sahaa sabu ko onon ngoni faarnorteeɓe. Madiina ko jiɗɗo leñol etee ko baawɗo golle mum. En nduwiima nde o ɓeydata tiiɗnaare haa daande makko seeka ladde, haa yettoo keeri winndere. Huund fod e aduna ardii ko fimnde so tawii fimnde maa tiidi tan ko ngonndaa e dow mum koo feewat sikke alaa yoo allah walle hokku maa ko njiddaa koo hoto yejjid noon diine maa ko duum tawo ardii a jaraamaa ko anndi fof mi salmini fulfulde nde fof haay gooto woppaaka so dum 6enni ko weltanaade no feewi madina bah e golle makko jodde en mbeltiima e jimol makko badgol fayiida eden mbiya yo jokku golle nde tawno ko wadaata ko ina wadi fayiida kadi en njetti pulaagu.com e guumu mum fof oon jaraama Weltaare am ko, ko uurngol piindi kooli cardon e leñolngol, YO GENO juudnu balde mon moyina battande mon, OO hada añbe sagooji-mumen e mon kam e kala biy biyoowo mbiimi ya barke kosam jinnabe men. On njarama.yo GENO wonan-en woodana en. kadi to jam-kandorna kadi to kadi kadi to didarganj-o kadi to maugaurpu-o amaesugiteita no ka mo i am walla. KAALDEN GOONGA : "Ko nangtini en wiyde mee ko duujal ?" - Lowre pulaar, fulɓe e pulaagu Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Eɗen nganndi kay, neɗɗo waawaa jogodaade fof. Heewi tan ko njogo-ɗaa ko koɗdiiɗo alaa, tawa so hatojinii heen ene luɓo maa, tawa aan ne kadi, won ko a alaa, ko ɗaɓɓitiraa mo ndenndu-ɗaa nguurndam. Ɗoo noon, kaal-ɗen ko haala neɗɗo. Tee, no neɗɗo ñaamirta yara nii, no ñawirta sella nii, no o wuurdata o maaya so toppitaaka nii, no o majjirta so o alaa mo o jotondiri hay gooto nii, no o joñirtee so o jaɓaani gollodeede nii, no o ɗukkirtee gite, o dañora kadi caɗeele so o yondikiniima nii, ko noon leñol ne kadi sifortoo. En njiɗaa juutnaade e firo walla facciro ko soomii e helmere leñol, nde tawnoo waasataa ɓurɓe en humpitaade ɗum. Kono eɗen nganndi kam engol waawi yerondireede e neɗɗo so tawii en tuugniima e ko kaal-ɗen dow koo. So tawii on njaɓanii kam ɗuum, waɗde paamen Pulaagu wayi ko no aadee nii. Aadee noon, wonaa kañum tan wuuri e aduna hee, soko wuurdi ko e aadeeji goɗɗi. Waɗde leñol hoɗdata ko e leƴƴi goɗɗi. En mbiyiino en cifotaako ko woni leñol sabu men yenaneede won ɓurɓe en heen ganndal haawnaaki maa cifoo walla nii tawa cifiima haa ngasnii, kono tan, eɗen mbaawi siftinde. Eɗen nganndi kay, ko weli, walla lammi, walla haaɗi, heɓtinirtee ko dakamme mum. Ko uuri walla luuɓi anndirtee ko balngol mum. Dillo fof waawngo wonde, tinirtee woodii ko nanɗe. Ko yooɗi walla soofi ne kay heɓtinirtee ko jiyɗe. Ko noon ne kadi, ko yaafi walla tiiɗi heɓtinirirtee memgol. Wonaa kumpa men noon, alaa e ɗii laabi fof ngol keɓtinirten leñol, so wonaa tawa tuugni-ɗen ko e maale peeñooje e ngonka neɗɗo jeyaaɗo e ngool leñol. Baɗe mum, haala mum, ñamri mum ngaadoraandi, jimɗi mum, ngamri, mum, ɓoornateeri (fakko) mum. Eɗen nana ene wiyee ko pinal woni fittaandu leñol, kono ngaal pinal ne kadi ko ɗemngal laatii daabaa mum. Ɗum ene waawi firtude wonde kala leñol ngol haalaani ɗemngal mum, ene hasii pinal mum majja, tee so pinal majjii, ko ngal laatinoo wonki mum koo majjat, ɗuum woni leñol ngol. So tawii en paamdii ɗoo, kadi en ngoongɗinii ko haalaa ɗoo koo, mbiyen ngaal ɗemngal, ko kañum woni jokkorgal hakkunde terɗe leñol ngol, kono kadi ko kañum jokkondirta terɗe ngool leñol e terɗe leƴƴi goɗɗi. Waɗde so tawii ngal aynaaka, ngal reenaaka, ngal toppitaaka, ngal alɗinaaka, jokkondiral laatotaako, tee so jokkondiral alaa, kaaldigal woodataa ; so kaaldigal alaa paamondiral woodata, ɗuum noon jibinta ko majjondiral. E sahaa noon mo pine njulyultondiri, gootal fof yiɗi ɗemngal mum ɓura haaleede, ellee enen fulɓe eɗen kumpaa holi peeje lelnaten mbele ngal men ɓura ɓeydaade yaajde. Sabu men haraade e huutoraade kelme lugge ɗe njahdaani e jamaanu, njahdaani nii e hay e goonga. Sabu ndeen, ko mbiyaten JUKO koo, ko sahaa mo toɓo e ilam keewata, haa won e gure daande maayo pusa ngabboo jeeri. Oon sahaa aratnoo ko e lewru UT (Août). Hannde, UT ene daroo haa maaya tawa hay waadere memaani leydi. Nde tawnoo waalo wayrii naatde e remeede, ko ɗuum waɗi en nattii ruujde nde demminaare wiyatee uurii ndee. Waɗde holi ko waɗi eɗen nangtoo e wiyde lewru MEE (MAI) wiyatee ko DUUJAL ? Ko ɗoo njowaten yeewtere ndee haa winndannde faande so Alla haajii. Sabu alaa e sago kaalden goonga ! KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Winndu ɗoo innde maa Winndere men e hitaande 2011 Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji E maayirɗe hitaande 2011 wonnoo ngoƴa fulɓe aynooɓe ko toɓaani ilaani, durngo jawdi alaa, nguura yimɓe weeɓaani ; ɗo dogee waɗii, ɗo fayaa ina woɗɗi, sibu ko maa keeri leyɗe taccee, hono Mali maa Senegaal. E maayirɗe hitaande 2012, ko ngoƴa ñawbuuli jawdi, na’i e ndammiri soklini fulɓe e hoɗdiiɓe mum en fof. Tuggude nde ndunngu toɓi faade ciltirɗi mum, jawdi eggunoondi, njahnoondi haa Mali, keewndi heen ina artidi e rafi haa teeŋti noon ɗoo e Magaama haa komin Faraa Liitaama, haa arti noon ɗoo e Jeybaaba Wuro Dooro. Musiɗɗo Seyni Demmba Jah, cakkitiiɗo artude e eggunooɓe fof, na’i mum ina ngartidi e rafi bonɗo, bonnoowo, bonnuɗo ɗoo. Rafi oo ko nii siforii : nagge seɗoto tan haa nge gasa ; ɓalndu mum tedda, kine ɗee ina njora, coɓe ɗee leppa, nge borgita jaañe tiiɗɗe, nge hortoo ummaade, nge leloo balɗe ɗiɗi haa tati, nge maaya. So nge hirsaama, batte rafi njiyetaake e kaake reedu magge. Nde o arti, o addi doktoor pinngani mo na’i ɗii ñalnde 11/11/12 ; nde ɗi pinngaa, rafi oo ɓeydii huuñɗude. Nde balɗe pawtii heen, o yahi o haalani Haakem Magaama, oon neli doktoreeɓe woɗnde yo ngar ƴetta ƴiiƴam na’i ɗii, ɓe ƴeewa so ɗi ñawɗi. Nde ɓeen mbaɗi ɗuum, ngarti e makko, mbiyi mo na’i ɗii ina mbaɗi kolce alaa e sago ɗe mbaree. Sabu ko ɗe ñawɗe ñawu jofe. Seyni Jah wiyi ɓe waawaa warde ɗi, sibu ko ɗi dewniiɗi gooleeje kecce. Ñalnde 24/12/12, haakem Magaama e birgaal sanndarmori e doktoor e sanndarmeeɓe 3 e meer (woni yimɓe 7) ngari, mbiyi maa na’i ɗii mbaree alaa e sago. Ɓe naati na’i ɗii, ɓe pelli heen kolce tati ɓesɗe, ɓe njuppi e majji petroŋ, ɓe nduppi ɗe hedde waktu 12ɓo ñalawma. Joom na’i oo woni e woyde, rewɓe mum e sukaaɓe mum coowi bojji, sanndarmeeɓe pokkiti njahi. Ngoon wulaango yaaji. Ko ɗuum jibini garaangal kalifu ndema e ngaynaaka. Ñalnde 1/01/13, waktu 5ɓo kikiiɗe ɓe njettii, wondude e sete mawɗo hono guwerneer Kayhayɗi e Haakem Magaama e birgaal mum e meer Beyi Lugge e meer Faraaliitaama. Ɓe njaɓɓaa, ɓe mbismaa, tawi gure komin ɗee fof ndentii, fulɓe e safalɓe, mbaɗi haalannde nanondiraande e dow toɓɓe 4. Caggal bismaade e jaarde laamɗo leydi oo sabu balle mum nguura, yimɓe e jawdi fof e ndee hitaande sooño hitaande yawtunde ndee. Toɓɓe nay ɗee ko nii ciforii : 1. Fellude jawdi ñawndi e yeeso joom mum en yo harte. So jawdi sellaani, yo safre, so i na waree yo hirse, tawa wonaa piyanɗe tuccet tuccet, no kulle nii ! 2. Amin njiɗi so ruumo feso (kampaañ) ina waɗee, yo ndammiri waɗte heen; Caggal nde ɗeeɗoo toɓɓe njettinaa, kalifu oo jaabii wiyi : « hono Barahiim … ko yowitii e rafi jawdi ina daranaa sabu ɓe neldii seteeji safrooɓe nder leydi ndii fof, kadi maa ɗuum jokku haa rafiiji ɗii egga, ko waɗaa e warngo na’i ɗii ko haa moƴƴa, wonaa goɗɗum, kadi, e ndiin mbaadi, wontaa waɗtu ». Ɗaɓɓaaɗe goɗɗe ɗee o wiyi o nanii, maa o waɗtu heen hakkille so Alla jaɓii. Hol ko haaletee e kaɓirgal yerɓo leydi Leydi, lewru e naange “pinii” Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 oo cl O ON t^ OO O O ^ NO ON O OO kono basho de omae o omo'u yo Bur gamaaji woni ko e komune darel barka, ankude maɓe ko 8 km e godoro. Ko ɓe tajinonooɓe e 89 be ngartira e 2008. Kono gila mɓe ngarti ɓe ngoni ko e caɗeele mawɗe to bangeeji ɗi fof. To bange ndiyam njaredeeɗam, to mbange ecolaaji, cellal e kaytaaji. « Kala ko laamungu wino ma wadanɓe waɗanaaniɓe. ko podooje tan ɗe gasata » e wiide jiby gey gardiiɗo sit o. O wiyi ko e mbaaraaji ɓe goni, to wuli kaɓi tampuɓe to jaangi kaɓi tampuɓe. Kankoku Chōsen e no manazashi, Kankoku Chōsen to mukiatta 36-nin no Nihonjin. Cautions: Min Ko Ko Ko Ibraahiima SAAR woni innde am. Ko pulaar/fulfulde woni eɓɓo ngo njiɗ-mi gollanaade. On njaaraama o. istMi maa Tan tan men. ano ko mo kono ko mo minna (Baby) o7b4o3b4o$obbo6bobob8o4boobobobobo$boobboo3bo28bo$5boo4b12obbo8boobo$$ «E ' E bMB? « nE½ tuma mo kodömo mo nde … nde … buk si gedang mbiring O nini wase e ma yombo nde ka boli i amacam Ngam❌Ngam bossku 😎 xbaek dow ko. 5.6.37 mi mo signifie mo mo mo e no さて… Sabu ɗun o faamay ɓanginal ko o haali kon. 346 Awa ɓernde makko iway e sikke, o bonnataa. Awa jooni non ko Taran yahay mi, mi yuɓɓa fii 347 o mahii o udditirii nde juulu, nde yirbataa. nde ɓe faatinoo, e dewal e laamu ɓe ɓurdataa. gundooji makko ko heewi, kanko o suuɗataa. Himo fonnunoo mo geɗalɓe makko ko feeñi kon. 356 Sabu inde makko no lolli Fuuta-Jaloo, no hew 358 Ko o maayo gandal, wembiñoowo, ngo ɓeeɓataa. Annoora gandal ngal no suddi mo ɓandu ndun, 360 Keywords: kala.no, www.kala.no Pulaagu ena maanditoo soseede mum ñalnde 3 Juko so Alla jaɓii. PULAAGU.COM ena mawnina mannditaare mum ñalnde 3 Juko 2010. Alaa mo nanaani "Konnko Bah" baar mo naalaŋke men lolluɗo Buuɗi Kummba Ceɗɗel yaltini e hitaande 2013 ndee. Gila ndeen ngol haastaaka sabu welde e sañaade. Holi Buuɗi Ku ...ngam ɓulnaade ko fayti e Ɗemngal Pulaar, Remru, Ɗanngal e Ɓamtaare e gardagol Mammadu Alasan Bah gardiiɗo ARP/Tabital Pulaagu Senegaal. Yimɓe tawtoranooɓe ɓee peccitaa e tummbuli golle ɗiɗi ... Ko mbellema mawɗo feeñi e oo kikiiɗe e boowal laaɗe diwooje Lewon Mba, Liberwiil e ngal teerungal. Holi tijjaaɗo e oo kikiiɗe, holi oo jaɓɓeteeɗo ? Jaɓɓetee ko go Kono Ko Urimasu! Keɗto ɗee nde aicha yottii galle mum'en : wegmg «fcVfoofyMtfet tag üMHem @«tftef>e«*e« SO NO O O NO E 37: Ko Ko Mo DELTAS abakanko, Afroamerykanko, Afrykanko, Alaskanko, Amerykanko, amerykanko, anglikanko, Araukanko, biszkekanko, bzykanko, ciskanko, dominikanko, Dominikanko, dziekanko, franciszkanko, kanko, Korsykanko, Kostarykanko, Majorkanko, Marokanko, Martynikanko, mekkanko, meksykanko, Meksykanko, mieszkanko, Minorkanko, Mohikanko, Molukanko, płukanko, Południowoafrykanko, Portorykanko, pratkanko, pseudotkanko, republikanko, siekanko, skakanko, tkanko, Toskanko, Watykanko, watykanko, wolnoamerykanko, współmieszkanko, zapiekanko E si jôdi no ka soufè Ko ɗo ngon-ɗaaNaamne sappo ngam anndude ko woni Etaa siwil Etaa siwil ko denndaangal kaayitaaji ɗi ɓiyleydiyanke hatojini e jogaade mgam haa waawa anndeede seerndee e heddiiɓe, waawa kadi huutoraade ɗi e fiyakuuji ndenndaanndi : ɗum woni kaayitaaji ɓurɗi lollirde kaayit juddu, kaayit dewgal walla cergal e kaayit cankagol. Keɓgol ɗiin kaayitaaji noon ina jeyaa e ngoƴa yoga e ɓiɓɓe leydi ndi, sabu saɗtande noon ɓeen e waasde newaade laabi keɓirɗi ɗiin kaayitaaji. Ɗeen caɗeele ina mbaawi tonngaade e sababuuji ɗiɗi : 1. Ŋakkere pinal ɓesngu ngu, waasde ummanaade keɓgol heen kaayit fof e sahaa mum sabu waasde faamde hol ko etaa-siɓil nafata. 2. Caɗeele kawreteeɗe nder Administaraasiyoŋ sabu mum wonde njuɓɓudi ndi liggotooɓe mum ngoni yimɓe ɗaɓɓooɓe njeenaari e kala ko ina ngollanoo ɓesngu ngu. Walla noon tawa ɓeen liggotooɓe e laamu ndaranii e ɗo keedi ɗo, ko miijooji mum en dawruwol walla welemma pittaali numen, tawa e ɗum woɗɗondiri e ko laawol yamiri ko. Ko ɗum addani min yiɗde hollitde on e faccirande on hol ko sariya lelnuɗo etaa-siɓil yamiri ko feewti e ɗeen geɗe, mbele oɗon mbaawa anndude laabi ɗi pot-ɗon rewde, ko woni heen hakke mon e ko farlii e mon. Fayndaare ɗum fof noon ko mbele oɗon mbaawa daranaade hakkeji ɗi sariya rokki on. Naamne sappo ngam anndude hol ko woni Etaa-Siwil Hol ko woni Etaa Siwil : Etaaa Siwil ko kewkewe kewanooje neɗɗo, teskoree binndol e nder kaayit, tuggi nde o jibinaa haa nde o wirnii. Etaa-Siwil nafata ko seedtaade goodaangal maa e aduna o, anndinde ma, fenñina jeyeede ma e nder renndo ngenndi ndi. Etaa-Siwil ina wallit maa naatnude ɓiɓɓe ma lekkon, wallit ma ɗaɓɓude liggeey e ummanaade yoga e haajuuji aduna (yeeyde walla soodde, ɗannaade ekn… ) So tawii neɗɗo alaa Etaa Siwil (kaayitaaji) alaa ko waawi ummonaade e geɗe cifaaɗe ko adii ko. - Kaayit juddu : ko kañum teskotoo jibineede neɗɗo, sahaa e nokku ɗo jibinaa, inɗe e jettooɗe jiknaaɓe mum. Tesko-ɗen : kaayit juddu wonaa seedantaagal ganndinoowo neɗɗo, oo seedtotaako jeyeede ma e leydi. Ɗum noon mbaason jaawondirde kaayit juddu e nasiyonaalitee (seedantaagal jeyegol e leydi). - Kaayit dewgal : teskotoo ko dewgal hakkunde yimɓe ɗiɗo tawa ko jom njogorameeje ceertuɗe (debbo e gorko). Ngaal desondiral ina addana gooto e maɓɓe fof jogaade hakke e goɗɗo o e baɗɗiiɗi ɗum. - Kaayit cankagol: teskotoo ko maaygol neɗɗo. O sifoo sahaa maayde nde kam e nokku o e inɗe jiknaaɓe makko. Ɗiiɗoo kaayitaaji fof mbaanjittee ko e nder karneeji gonɗi e nder kominaaji mon. Ko ɗum waɗi, oɗon poti humpitde kala ko kewani on mbele sahaa kala nde coklu-ɗon gooto e ɗiin kaayitaaji mbaawon heɓde heen tumbutere e nder santaruuji Etaa-Siwil. Kewkewe jowitiiɗe e Etaa-Siwil poti humpiteede ko e kala nokku gonɗo e nder keeri ngenndi ndi, yettinee gooto e wallidiiɓe Etaa-Siwil (auƴilliaire de l'état ciɓil) wonɓe en nder leeɗe. Oon tonnga ɗum e nder kaayit. Ko kaan tonngaaka yettintee Santar Etaa-Siwil jowitaaɗo o ngam peewnugol kaayit Etaa-Siwil coklaaɗo oo. Caggal leydi, kumpitgol kewkewe Etaa-Siwil tuugotoo ko e sariyaaji leydi ngonaandi ndi. Ɗiin kaayitaaji peewnaaɗi caggal leydi poti ko waañnjiteede e karneeji Etaa-Siwil gonɗi e nder Ambasaduuji walla Konsilaaji. So tawii leydi njaatigeeri ndi udditanaani tumarankooɓe karneeji mum etaa-siwil, humpitgol kewkewe Etaa-Siwil waɗetee ko e Ambasaad walla Konsilaa leydi men to ndiin leydi. Lajal laawɗinaangal ngam kumpitgol kewkewe Etaa- Siwil ko lebbi tati. Ngaal lajal dogata ko tuggi ñalawma nde huunde nde kewi walla so wonaani ñalawma o kam, wona ñande huunde nde joofi (yeru ko wayi no ceergal). Caggal lebbi tati ɗi, kumpitgol kewkewe Etaa-Siwil mbaawata waɗeede tan ko caggal nde sariya taƴaa e nder ñaawirde. Ɗum noon ko nii foti yahrude : jom kewkewe o foti waɗde ɗaɓɓaande nde huccina ɗum e mawɗo ñaawirde muughataa o, wondude e sakkitoore mum. So tawii ñaawoore nde waɗaama, nde neldee Santar Etaa-Siwil ngam haa kaayit oo waɗeede. So neɗɗo yiɗii heɓde tummbutere kaayit mum Etaa-Siwil, foti ko yahde Santar Etaa-Siwil ɗo kewkewe ɗe mbinndaa ɗo tawa ina jogitii duttorɗe kaayit mo yiilotoo o. Kuuge maa ƴettee feewde e kumpitgol kewkewe Etaa-Siwil baɗaaɗe caggal lebbi tati. Ɗum fawii ko e sariya lelnuɗo Etaa-Siwil mo tonngoode 96 019 baɗaaɗo ñande 19/06/96 kam e kuulal mum 42. Oon sariya wiyi ko : 'kala mo farlii e mum humpitde kewkewe etaa-Siwil tawi waɗaani ɗum maa fawe alamaan 2000 mbuuɗu, tawa yoɓetee ko Teresoor ko adii nde peeje cifaaɗe e kuulal 80 ƴettetee. Ɗum firti ko ɗaɓɓaande joofaande e kuulal 80, waawi jaɓeede tan ko nde alamaan oo yoɓaa. Kuulal 41 jowitiingal e sariya lelnuɗo Etaa-Siwil hollirii wonde yimɓe humpitooɓe ko woodaani walla seettotooɓe fenaande ngam feewnude Etaa-Siwil, maa sariya rewne e mum en. Oon sariya ina waawi wonde kasoo lebbi tati haa lebbi jeegom wondude e alamaan tuggi ujunaaje noogaas (20 000) haa ujunnaaje teemedere (100 000) walla noon gootal tan e ɗee kuuge. Joomum kadi ina waawi haɗeede won e haŋŋeeji e nder renndo (ko wayi no haɗeede wootde). Ko wiyetee Osifee Etaa-Siwil : ɗum woni meeruuji e Perefeeji. Ko ɓeen ngoni halfinaaɓe geɗe Etaa-Siwil kam e juɓɓingol mum e keɓgol ɗaɓɓaaɗe mum e dokkitgol kaayitaaji Etaa-Siwil. Etaa-siwil yowitii ko e Kuuɓal Dowla kalfinaangal Etaa-siwil, ɗum woni : - jiilgol binnditagol yimɗe e leydi ndi - juurnitagol golle ɗe e fannu Administarasiyoŋ e to bannge karallaagal Haakemaaji e meeruuji wonɓe ofiseeji Etaa-siɓil njowitii ko e ministeer interiyeer, posto e telekom. Oon ministeer woni jokkorgal hakkunde kuuɓal dowla toppitiingal Etaa-siɓil e santaruuji mum rewrude e waaliiji, haakemaaji e mawɓe ranndismaaji. Ministeer toppitiiɗo ko yowitii e ñaawirɗe ina jogii heen golle kimmuɗe : - ko kanko saatotoo ko boni e kaayitaaji Etaa-siɓil; kadi ko kanko feewnitta karneeji Etaa-siɓil so goodnooɗi ɗi majjii. E ministeer toppitiiɗo Cellal e fiyakuuji renndo : ko kañum rokkitta seedanteeje keɓtagol rewɓe walla maaygol neɗɗo. Ko e ɗeen seedanteeje tuugnetee ngam feewnude kaayitaaji Etaa-siɓil. Ministeer toppitiido fiyakuuji faggudu e ƴellitaare : ko kañum halfinaa kuutoragal limoore yimɓe ngam haajuuji jowitiiɗi e ƴellitaare to bannge faggudu e renndo. Ministeer kalfinaaɗo ndeenka leydi : ko kañum feewnanta militeermiji e ɓesnguuji mum en kaayitaaji Etaa-siɓil e tuuma nde ngoni e golle caggal keeri leydi ndi. Ittaa ko e ganndindirgel ngel Kuuɓal Dowla kalfinaangal Etaa siwil wallifii e hitaande 2005 Mo toowti mo jooɗoyii dow fonngo maayo, Ndeen wa'i reedu makko no uure loownde, omo yaha dow ndiyam ɗam hono yo leydi. Nde mo yottii to hakkunde maayo ngoo wii: duluuru mo laatoyii yoolii e maayo. ANƐ O SUƆ MAWU ALOO O SUƆ MO NITSƐ O HE? 3. Talaatay Nder (Terça feira de Nder) (Senegal, 2016, 20 min. ) Ego'o haa mo'a " Oakenagen to Walla Walla 207 " Ta Naange =) Jam waalee mon banndiraaɓe. Min tonngano on kabaruuji maantiniiɗi eko waɗi waɗi ɗoo e Madiina Gunaas ender yontere ndee tuggi Talaata 09 Deesaambur Haa Altine hannde oo. Ɓooyaani ko Alhajji Saydu Bah Meer Madiina Gunaas immitii e ɗanngal to leydi Faraans kanko e huunde e diisneteeɓe makko ko yaanoode jotondiral e gollondiral e Meeri Madiina Gunaas emo Koons leydi Faraans . Caggal jettitaagol maɓɓe ɗoo e Madiina ko jaɓɓaade hoɓɓe Tuubakooɓe bettuɓe ɓe tintaaka ina ngimmorii Espaañ e fedde wootere wiyeteende Maman Afrikaa. Ko ngolɗoo laawol wattiɓe ɗoo laabi ɗiɗi aɓe ngaddana wuro ngoo ballal bismiiɓe e ngol ko Meer oo to Meeri Madiina Gunaas ɗoo ɓe ngarii aɓe ngaddori balle leɗɗe cafrooje fodde kartoŋaaji ɗiɗi yantondirde e Lone keewɗe ɓe kollii weltaare mawnde noon sabu ngol ɓe ɓeydii anndude wuro ngoo ɓe pellitii kadi jokkondirde e Meeri Madiina Gunaas oo mbele balle goɗɗe ina njettoo ɗoo ko bɓooyaani. Ɗuum wonii weltaare Meer Madiina Gunaas e diisneteeɓe mum e wuro ngo fof. Garal maɓɓe wonnoo ko Talaata 09 Deesaambur. Kabaaru ɗimmo oo Ko hedde lebbi tati jooni ko Suudu Mecce hesɗitinaa e Madiina Gunaas e diiwaan mum immorii no meeɗaani wonirde tawkadi ina wondi e doole mawɗe e yamiroore timmunde e tintude wuro ngoo fof. Tawi noon Saambur de Mecce ɓooyiino ɗoo e Madiina Gunaas kono e ngol ardiiɗum fiilaa ko ɓooyaani yoo won hooreejo mayru e Ɓaarol Bonkonto ngol fof ko Alhajji Baylo Sih jeyaaɗo Madiina Gunaas kadi koo ɓooyɗo dillude heen wadde ɗuum wonii weltaare mawnde ɓe o ardiiɓe ɓee. Ko ɗuum saabii o yuɓɓini heblo mawngo maantiniingo loowngo ganndal ñande Alkamisa 11 lewru nduu taw ko kominaaji 4 gonɗi e ɓaarol ngol heblaama heen Rewɓe 60 taw hebliɓe e Peewnugol Saabunnde ko debbo Tuubaako Ameriknaajo e ballal Saambur de Mecce Koldaa ɗuum wonii weltaare mawnde sabu ganndal dañaama kadi so huutoraama ko nafoore mawnde woni heen. Kabaaru tataɓiijo oo Alet 14 lewru nduu saanga Tiisbaar sete mawɗo keewɗo yimɓe e Otooji naati wuro Madiina Gunaas tawi ina ardiiɗum Ceerno Mammadu Arabiiyu Jallo to Tammbaa tawi woni laawol makko ko arde salminde Ceerno e ñaagaade duwaaw e ñalawma moo yuɓɓinta ɗo Tammbaa e janngude Deftere Alla ndee e duwanaade heen mawɗo leydi ndii hono Alhajji Makki Sal. Ko ngolɗoo noon wattata laawol ɗimmol ko omo waɗa ɗum sabu o waɗiino ɗum rawana kono owii engol ko adii ñalawma oo o yettoo ɗoo e Madiina Gunaas o ñaagoo heen Ceerno duwaaw caggal juulegol Tiisbaar Ceerno jooɗodii e maɓɓe ɓe kolliti laawol maɓɓe Ceerno holli juulɓe so ndenndii ɓe ina nduwanoo juulɗo banndum ɗuum ina moƴƴi haa teenti e duwanaade baaɗo no Alhajji Makki Sal nii sabu kala jiizo golle makko ina anndi ko e laawol peewal owoni oduwii heen noon no feewi. Sete maɓɓe oo ñande heen ɓe njoftoyi Tammbaa. On njaaraama Alhajji Abuu Njaay Funeere Kumpital noɗɗo fof neɗɗo kala ena juuma kono ɓuri mawnude e juumɓe e juumooɓe fof ko oon cikkuɗo walla cikkoowo ko kañum ɓuri yimɓe ɓee fof tee taw kadi koy fannuuji ɗ Back to Kono S o Mi yo! O SO NO SO NO E #echo dow=%dow% «KO no yume» (KOの夢) Kowoni Maayo (Mi Yeewnii) Fii yo on heɓu balal e ko yowitii e haala Pular noddee e ɗii numero ji lintaaɗi ka kaydi dantite mon. Njodi woo fawaaki on. » Maa (Avimaan) Medford ko galluure nder Dowlaaji Dentuɗi. Mo, Mi – So KONO (KONU, KWONO) « Eññ, nde zo’o nyô ! » mitsumeau no yo kono ai o Men ko‘nglimni ko‘rdim o‘zimda — 3 Tan Tan Men Tan Tan Men Caggal Fatick nde 2014,Koungheul nde 2015 e Ndioum nde 2016,hikka noon ko diwaan Kolda yontanoo he gardogol hooreejo leydi Senegaal.Macky SALL ɓeydii ballal mum keeringal ko fayti ngaynaaka he kuuɓal,haa teeŋ e daraade ngam haɓaade nguyka. KO sunaare e baasal wonande Pulaaku fof Kolo Sall hawri e lajal samedi 10 février 2018.yoo Geno yurmo yaafoo mo. Ko sunaare mawnde wonande pulaagu he maayde bammbaaɗo men,yeewtiyanke men,duysannooɗo fulɓe.ko e jamma samedi fayde dimanche oo rutti he joom makko toon to leydi Mali.Dingiral Fulɓe neldii duwaaw ɓesngu makko,radio mali e kala Pullo Yoo Geno... 18,19 e 20 bowte ko leydi Muritani yontanoo ngam mawninde ñalawma nagge mo Tabital Pulaaku International.Murataninaaɓe njaɓɓiima,teddinii Fulɓe winndere nootitinooɓe. Tabital Pulaaku Europe noddii batu mawngu hannde he nder leydi Belgique.Muujiiba batu nguu ko ngam ƴeewtaade kuule e doosɗe fedde ndee.Leyɗeele Europe keewɗe tawtoraama. Ko ina abboo e duuɓi 3 FBI no rewindii geɗe tidiane Gadio,ngam kaalis mo laaɓaani. Gila aljuma docteur GADIO koko naati juuɗe toon to NEW YORK. ko yiɗde humpitde en, kala jogiiɗo ko ina humpita lenyol ngol, yo winndu nelda en e ndee nyiiɓirde (E-mail) "tabitalpulaakuf@gmail.com". Ndee nyiɓirde ko nyiiɓirde Jaaynde Konngol Tabital Pulaaku Farayse. Jaaynde men so Geno haajii ma yaltoy... Mor leydi mbelsindiindi ɗemɗe ngenndi mum so leydi Farayse heɓtinii jaŋde pulaar haa waawi jeyeede he kawgel bac,hol ko leyɗeele afrik padi ngam daranaade ɗemɗe mum'en he nder duɗe haa teeŋti e senegaal,Muritani, guinée ekw.. . aawto kawgel... Allah ko mawɗo, baasal ngal yejjittaake waɗii e ndee jofnde alarba to cuuɗi men Seyyeen Woro Moolo, ngaal baasal ko duttagol baaba Ceerno HAMMADI SAAJO BAH oon ganndo Allah de ruttii e joom mum e nguu jammaagu ! Yo Allah yurmo mo yaafoo mo haarna mo... En mbaasi gooto e yontaaɓe leniol ngol Djibo Leyti Ka.Yoo Geno yurmo,yaafo mo noɗɗo fof neɗɗo kala ena juuma kono ɓuri mawnude e juumɓe e juumooɓe fof ko oon cikkuɗo walla cikkoowo ko kañum ɓuri yimɓe ɓee fof tee taw kadi koy fannuuji ɗ  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - Re:ciifti - J A K K A A - P U L A A G U . C O M . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! « HGUCズゴックE 3 _ HGUCズゴックE 1 » T ~ ~ ~ 0161, $won Nrn33 aalCaig@6,e "Am #vt e arslt oo^«oookO«oooeoo»n«od«)oo«>NO o co oo oo ■ o ocqoooq oo-— ; 0(Dcgairnqq«TO' p; z ^ -> i" — => "- OO o => = O «*> => O — 5 2 «9mm – Mo Gunz, Mo Bloodz» Kono S o Mi yo Usotsuki Paradox No-834 Galle Road Talpe Galle O SO E SO NO O FOF = 2.82% Njillu ammbasadeer dowlaaji dentuɗi amerik to haalirde dowri diiwaan Maatam, Timtimol fm. ko ngol ɗoo waɗti laawol ɗimmol yillaade e nder haalirde Timtimol fm. faayiida o ko ngam yeewtitde e remooɓe, awooɓe, aynaaɓe kame fitiram golle en. Haa teeŋti to bannge kisal, eɗen nganndi ɗo e nder diiwaan Maatam ina heewi ɓesngu Ameriknaaɓe wuurɓe e […] Hono no kala sahaa, hannde kadi ko rogere politik yaajnaa e nder Jaayndeeji Ndakaaru. Jamma Alet 11 lewru suyeŋ 2017 ƴiiwoonde heewnde ndiyam jippiima e MAATAM kam e gure taariiɗe. Eɗen mbaawi wiyde e ɓeydude wiyde Allah ko njurumdeero. sabu gila nde koorka wiyi go’o fayde e ñalawma hannde ko e guleeki hooraa, kamɓe annduɓe weeyo ngo ɓe kabrata e ɓeto nguleeki ko 41,42,43,44,haa 45 degeree ɗuum fof dey […] Ngam: Ngam Tel idioma 9:43 AM E East Tawas MI 9:43 AM E nO to NO oo 4^ H OO NO CO ON oo on NO IT1 OO oo CO o on o on pd Shrewsbury Surgery Center yaada e keeri kawtal lesdi ɗi hake ɓii Adama kadin taa peerootiral wona ngam daliila tagdi e nonnde e asngol lesdi e duuɓi e ŋakkere e mbaadi. Ngamdibha, ngamhlinza, ngamklinya. SO SO MI FR MO SO MI FR MO MI wi-hŏm-hae nŏn no no no no (At-takaatsur) e ɗemngal Pulaar. Ko Ko Mo (I Love You So) S O SO NO O O Mo-tan, Nya-tan, Uma-tan » Geal » Gebr Ko mi-ko on イースター mi-ko on 酒田散歩 PULAAGU.COM: Ko adii fof, hol ko woni tiitoonde wiÉ—to maa e hol ko waÉ—i njiÉ—-É—aa wiÉ—tude oon fannu? Nawi-mi e oo fannu wiÉ—to ko Æ´eewtindaade wonde heewÉ“e wiÉ—tooÉ“e e FulÉ“e ina njiÉ—i waÉ—de ngol leñol leñol kaawis : iwdi maÉ“É“e, caragol maÉ“É“e, mbaadi maÉ“É“e, innde É“e njiilanatee ekn. Mbiimi wonde FulÉ“e ina njogii ko kollirta subaka kala e nder golle maÉ“É“e, ngonka maÉ“É“e : ina heen jeyaa jime aynaaÉ“e e SeernaaÉ“e mumen ;mi wiyaani noon alaa ko waÉ—aa heen haa É—oo ; ahaa kay, gila Marguerite DUPIRE haa Mammadu Siree Ndonngo rewde e Aamadu Hampaate BAH, golle jooÉ—É—e, jumtuÉ—e mbaÉ—aama heen ; kono ga nokku amen gah, to bannge coñce e literatuur ina fooÆ´noo ; ko ndeen yolnde njiÉ—noomi sukku ; ngabiimi jime naalaÅ‹kooÉ“e e aynaaÉ“e, jime SeernaaÉ“e amen hono Ceerno Koyli e jime almudÉ“e Siik Aljuma BAH haa woodi ko feeñi heen. PULAAGU.COM: Hol ko wiÉ—to ngoo addan-maa to bannge É“eydaare ganndal e udditaare hakkille? Feeñimi heen to bannge ganndal e udditaare hakkille ko toÉ“É“e sappo e jeetati (18) e ko rewi: - Mi seerndii gollal wiide e gollal haalde, hayso golle É—ee ina ceerti e É—emÉ—e keddiiÉ—e, e nder Pulaar ko ummoraade “maayk” payaa “woondoore”, ummoraade “É“occolinde” faade “timmal”; - Mi yiyii wonde ina É—oftoowo kala gollal e Pulaar yahii haa É“asiima e won É—een kelme okkiÉ—e nguurndam, foofaandu : yeru Naange, Genaale, Geno, Genndeeru, Nafde, Inna, Neene , Nani, Nana ekn; - Mi fotndii ko Farayse wiyata ko Les figures du discours e haala Pulaar, tawmi Pulaar fiiltiima Farayse e peeje no haala siÅ‹kirtee, no waylirtee haa adda maanaaji goÉ—É—i - Payka e pulareeje ( ma a taw ko É—uum addi innde payka ndee) ina É“ura alÉ—ude winndannde no wonirnoo ; - Ñalaande (ñande) É“uri teeÅ‹tude e sifaaji waktu, yonta wolla kala ko ina siftoree e dow hitaande, lewru ekn ; - Haala, alaa jeyÉ—o no heewi wiyeede nih awluÉ“e, wammbaaÉ“e wolla naalaÅ‹kooÉ“e njeyi haala ! Gooto kala ina jogii hakke e haala, faawii ko e yonta, fotde e jojjugol mum ; - Nokku e yonta( l’espace et le temps) njeyaa ko e lobbudu É—o hakkille jookii ina yaynoo haala, laaÉ“al haala fawii ko e no joom mum ne’iraa, ko anndinaa ekn ; - Dokkal wonaa tan jawdi A hooti e junngo B ; ko baÉ—al jeyangal e ko wooÉ—É—inta gonaangal aade oo nder renndo o jeyaa ngoo ; - FulÉ“e kaÉ“ortoo geÉ—e kaÉ—aaÉ—e ko sawndinde É—oon geÉ—e nannduÉ—e heen, yeru : wujjude e saaynaade ekn. - Ko É“uri heen waÉ— faayiida wonande ñaawooÉ“e É“ee: ko mi resii,mi reenii ngalu FulÉ“e Jolof e Ferlo kebornooÉ—a yoolaade. Eey É—o ngonmi É—oo ko e caatagol e waylude ko mbiyaami ko heen feewaani ngonmi; deftere nde jame É—iÉ—e (Jime É—ee e wiÉ—to ngoo): heen yamre fof ko deftere mum bannge njiÉ—mi É—um waÉ—de. PULAAGU.COM: HaÅ‹kadi nde É“aar-É—aa jaÅ‹de jaaÉ“i-haaÉ—tirde hol ko woni kuccam golle maa e ko fayi arde? Alaa mi É“aaraani koy, Seydi SAAR, so mi gaynii saato ngoo paami ko e yottinde binndanÉ—e noogaas (20)tokoose (articles)jowitiiÉ—e e oon fannu ngam É“osde e janngingol DuÉ—al JaaÉ“i HaaÉ—tirde so mi woodii heen Æ´etteede; anniya am ko sosde casol fannuyankeewol jaaÉ“i haaÉ—tirde hono ‘Littérature Pulaar’ e mbaadi kuÉ“tidinndi, tawa mi jannginat e É—emngal Farayse e É—emngal Pulaar. PULAAGU.COM: Muusaa Jallo, ko a gooto e hatanteeÉ“e É—emngal Pulaar, holi yiyannde maa e ngaddiin jaaÉ“i-haaÉ—tiyaÅ‹kooÉ“e e É“amtaare É—emngal men? AdiiÉ“e men toon É“ee ko É“e jinngooÉ“e, kala ko ina fayi e leñol hee ko ina bonna ngol ho É“e ndaroo heen tawa hay gooto tinaani; ko É“e winndooÉ“e cay É“e pooftaaki, ede ganndal reeni fof; ho É“e coftini amen, minen sukaaÉ“e É“ee e jokkude jaÅ‹de amen; e yiyannde am, oo É—oo sifaa daranaade É—emngal ngal É“uri ngartam e darnde njiyeekam en. Aan Ibraahiima SAAR, a jaaraama, yoo Alla É“eydu cellal maa haa anniya ma njoganiÉ—aa É—emgal e leñol ngol yottoo; a jaaraama no feewi wonaa seeÉ—a. Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! So awiyaam yettu à wiyi ena teddi a jeya, laatiima ko yetteteko-ko aan jeyi, so roondete walla daasete , maa joomum rondo walla daasa haa yettina galle. Ko wayi -nii ena foti hokkudi monikala e fannu mbo yahri, softeende no jokkiri golle. Towgol tiba naamni ko juudi keewdi. So moni kala wadi heen ko foti ko wade, tibaka daro. Hande hay gooto elinortaako mi ala ka6irwi. Yoo Geno accu sabaabu. Seydi saar golle ma nju66i, aan e wondii6e ma. Waa6e no denwam haadi aan nii. ↔ b'angd(e) golle ↔ baergd(e) golle ↔ borgd(e) golle ↔ baajd(e) golle ↔ baand(e) golle ↔ batterd(e) golle ↔ bedaerfd(e) golle ↔ bedierfd(e) golle ↔ bekeuzeld(e) golle Mawningol darorɗe hitaande juulɓe Timtimol fm, yilliima to Siñtu Garba ngam yettinde ballal mum e tiggu jibinaaɗo o. Siñtu Garba woni ko e diiwaan Maatam, falnde Maatam renndo teeru Oogo. Ko ngolɗoo laawol waɗti duuɓi 10 ko ina mawninee. Sabaabu o ko hirjinde rewɓe sowotooɓe ngam waawde rewindaade wicitaaji mumen. Gila 2008 fuɗɗorinoo ko wurosoogi, 2009, ko wurosoogi, 2010 Mogo Tapsiiru Balla, 2010 ko wurosoogi, 2012 ko Ciloñ, 2013 ko Ganna Balol, 2014 Ndulumaaji Demɓe, 2014 ko Caamɓe, 2015 ko. Wurosoogi, 2016 ko Hamaraaɓe, 2017 ko Siñtu Garba. Ardii sete o ko Guwernoor Umaar Mammadu Baalde o heɓaani arde kono Medesee seef mo Diiwaan Maatam Ñeen Sek ardii, Iisaa Sih, Demmba Ndaw. Kame saas faam nokku safrirdu Siñtu Garba. Teddiniraa ko Aminata Ceerno Bookar Njaay mo Jañnjooli. Jinnaaɓe suka ko ko Alasan Soh e Hawwaa Ndonngo ɓiɗɗo o inniraa ko Abdul. Joom wuro ngo, Imaam e hoohooɓe tawtoraama. Ɓe ndokkiraama comci suka o e geɗe goɗɗe e awolop mo 5000 mb. Kadi maa ɓe njogo safaara suka o kala ko jojji. JEYNABA BUUBU SOW : DEBBO MO JANNGAANI SO WONAA PULAAR MAWNINAAMA E GOODAL . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! oyde e leydi adantaa neɗɗo yejjiteede ko golle e balle ngadanta neɗɗo siftoreede. Hikka kadi yantii heen, e gardagol Kaliifa Muhammadu Mansuur Sih, e Ceerno Basiiru Taal, galle taalɓe fof ina teddinira juulɓe ameriknaaɓe jamma mawningol ganndo Allah, giɗo Allah ngenndiyanke mo innde mum ɓeydaa maantoore Funtaŋke, oon woni Sayku Umaar'AL Fuutiyu Taal. Jamma oo mawnintee ko ñalnde Hoore biir 17 Morso 2010 to New-York City ɗoo e Dowlaaji Dentuɗi Amerik. Juulɓe fof noddaama e oo jamma haa teŋti noon e fuutaŋkooɓe wuurɓe e DD Amerik. Pulaagu.com heɓii jokkondirde e Sariif Alasan Salmaan e Rugiyatu Taal, wonɓe to Sinsinnaati Ohaayo; Ɓee kolitii himme e pellital Fuutaŋkooɓe njogi e mawninde oo jamma sabu cente ina poti ummoraade Kolummbus, Atlanta, Filadelfiya, Waasinton ɗum ko nokkuuji ɗi ɓe ɓuri habrondirde. Ko ɓee-ɗoo Ceerno Basiiru Taal wiyi ena tijja e kawtal ngal. Ceeno Nuuru Sayku Umaar gummortooɗo Senegaal, joggordo yewtude nguurndam Sayku Umaar'Al Fuutiyu oo hollitii wonde Sayku Umaar wonaa kamɓe Taalɓe tan jeyi, Sayku Umaar ko Fuutaŋkooɓe fof ndenndi, Lislaam jeyi, ko Afrik fof jeyi, ngati hay gooto fotaani ɗaweede ko jeyi. Huunde fof waɗaande, woodat gardiiɗo tan kono firtaani gardiiɗo walla puɗuɗo oo jeyi, kamɓe be juɓin tan kono juulɓe fof ndendi. Pulaagu.com ma artu e jamma o no fotiri so Geno jaɓɓii yo o hokku en kadi hawrude heen. A.so.ko Doona no So Winter Games Ko-no-i-no-chi-mo ko-no-mi-rai-mo ki-mi-to-to-mo-ni mata mo kono yo no ocMcoooiflocjoooooiflort(oooo«« so no ko e no su ru hou e Jawmiraawo holliri yidde Maako to meezen e ngo’ol laawol: enen ve junuubaaji, Yeesu maayi ngam meezen. To a wi’I e hunndoko maaza, 'Yeeso e Jaagorzo,' nden a nuzzinii nder vernde maaza Jawmiraawo fintinii-mo, a hisay. Nooto: A beelaazo? Naa weelo ngo nyaamndu, amma a beelaazo gozzum zuzzum nder ngeendam? A woodi gozzum nder maaza nannduzum zum haarataa? To non, Yeesu woni laawol! Yeeso wi’i, “Mihin woni buroodiiri ngeendam. Garzo to am fuu anndataa weelo, kadin nuzzinzome am fuu meezataa nanki zomka” (Yohana 6:35). A za meezi nanuki bano a nder ngeendam mavvaa-zam? A foondii dammbuze zuuzze, nden tawuza ko woni vaawo maaje zum meere kadin nde walaa maana? A za zavvita nastirgal jaarayngal ma nggendam kexuzam? To non, Yeesu woni laawol! Yeesu anndinii, “Mihin woni nastirgal; wnastirzo am fuu hisay. O nastay nder nden o wurtoo, nden o heva o dura” (Yohana 10:9). Wovve e ngazane ko a tammaaki? Sumpo maaza luggaa kadin ngo nafataa? E zum nannda bano gozzo e xoxane? To non, Yeesu woni laawol! Yeesu wi’i, “Mihin woni gaynaako mo goonga. Gaynaako goonga sooray balze muum ngam baali muum. Mihin woni o’on zon gaynaako; e mi anndi baali am kadin e zi anndi yam” (Yohana 10:11, 14). A za numa ko jokkotoo vaawo ngeendam za’am na? A somii ngeendam maaza zam dow fiiji nyolayzi malla gazooji kire? A za numa wonnde sarde bano ngeendam walaa gozzum maana? A za yizi ngeezaa vaawo a maayii? To non, Yeeso woni laawol ngol! Yeesu anndinii, “Mihin woni fintuki e kadin ngeendam. O’on zon nuzzinzo e am yeezay,fuu e maayde maako; kadin moye fuu mo yonki nden e nuzzini e am maayataa” (Yohana 11:25-26). Zume woni zatal ngal nden? Zume woni goonga? Zume woni ngeendam? Yeesu nootii, “Mihin woni zatal kadin mihin woni goonga kadin mihin woni ngeendam. Walaa jahoowo to Baaba maa tokkirii yam” (Yohana 14:6). Weelo nanataa zum weelo kulol Jawmiraawo, kadin walaa no kaarira maa e Yeesu. Yeesu hanyum tan vamtata nyimre. Yeesu woni dammbugal yahuki ngeendam keewuzam. Yeesu woni hogoowo e gixoroowo mo tefaynoza. Yeesu woni yonki—nder duuniyaaru ndu’u e ndu yeeso. Yeesu woni laawol kisndam! Noye masala ka’a maagirtee? Yeesu woni zatal ngal! Yeesu hoosi junuubaaji meezen dow Muuzum (2 Korintiyanko’en 5:21). Yeesu maayu ngam meezen (Ruumanko’en 5:8), o hoo’I elte kaandunoo-en koo’en. Vaawo baalze tati, Yeesau finti to maayde, non warti jaalagal Maako dow junuuba e maayde (Ruumanko’en 6:4-5). Ngam zume wazani non? Yeesu e hoore Muuzum nootii xamol ngol zon: “Yidde vurdunde xavvataako non, ngam O soori baalze Maako ngam gixoraave Maako” (Yohana 15:13). Yeesu maayu ngam enen ngeezen. To en nuzzinii e Yeesu, javuki maayde Maako zum njobdi junuubaaji meezen, junuubaaji meezen fuu njaafaama kadin zi ilnaama. Nden keveten kaarnen weelo kulol Jawmiraawo meezen. Nden giiteeli zin njamnetee. Nden keven ngeendam keewuzam. Nden annden higo meezen mo goonga e gaynaako mo goonga. Nden annden ngeendam gozzame zon vaawo en maayii—ngeendam pintuzo zam foroy e Yeesu! “Nde Jawmiraawo yizi duuniyaaru o hokkitiri Viyiiko tan, ngam nuzzinzo e Maako fuu lallataa amma e heva ngeendam duumiizam” (Yohana 3:16). A havvii niyya dow Yeesu ngam ko njannguza zo’o? To non, kusu nyo’’u dow "Mi javii Yeesu Almasiihu hannde " dow pezel to les. Ngam e barke kisnazaa, dow laawol nuzzinol – nden naa e baawze moozon, zum caahu tan ngu Jawmiraawo – naa e kuuze, ngam non walaa haala mantitaaki. Nder baawze Maako en ndanyaama nder yelo heso e laawol fintuki Yeesu. Golledg, Golledge - 1 Sabaabu nguuɗoo njillu ko ngam yeewtitde e joomen jawdi ndariindi. To renndo teeru mo Wurosoogi e tawtoregol Eespekteer deppartemantaal Elewaas kam e buuseeɓe wonɓe e nder nokku o, ɓe njeewti ko fayti e nokku kirsirɗo jawdi ndi no siforii e caɗeele ŋakkere laaɓal e paaɗgol nokku. Maa PRAPS jaggondir e maɓɓe haa nokku o waawa feewniteede. To Nabbaaji ko mahgol daral ngal nganndu ɗaa ma tolno e taariindi ektaar gooto.So tawii ko nokkuuji ceertuɗi, pucci, bamɗi, nayi, jawdi tokosiri tawii fof ina waawa heƴneede heen. Maa mahe taarorɗe, nokku ɗo yeeyatee ñaamdu ndu yimɓe coklata. Ɓe kollitii kamɓe PRAPS nde gooto e renndo teeru nde sosata fedde fotoore waawde ɗeen golle, mbela so ngartam heɓoyaama eɓe mbaawa tinno ɗum. Ɓe kollirii lelngo no ɗeen golle mahirtee, golle maa yah haa 2021. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE LAAMU KESU SENEGAAL : KO NAATI, KO EGGI E KO YALTI Bateyls no loued he no mo No, Mum… Mum. » Maa ` nuu « Otoko no ko onna no ko Sonna nde ii no ka ? 3rd Dow/Dow moko /mГё.ko/ masc. a Leydika Leydika (6) Kelle e fedde "Gine" ...; ɗee ena ɓitti no feewi e dowlaaji reeŋtuɗi bayɗi hono Ohio walla Florida sabu Mitt Romney ena sukki e President Obamaa ɗo baɗii (49-49) hay so tawii ko Obamaa ɓuri-mo daaɗe. Kono doole e do... ...o toɗɗe hooreejo leydi kono kadi toɗɗe nulaaɓe suudu sarɗiiji ñaaginooma hooreejo laamu luɓal (president de transition) hono Jeneraal Saalu Jiboo nde riiwtata lofu ngu haa yeeso, kono oo... ...maa Hakkundeejo Faysal mo Konaakiri ko e lewru Bowte e hitaande 1989, caggal yamiroore laamuyankoore (decret presidentiel) e sahtu Jeneraal Laasana Konte. Yoo Allah yurmo yaafoo Imaam Ibrahiima Bah nd... Seppooji ngasataa hannde e leydi Farayse ngam hollitde ko joli ñalnde 6 Juko 2008 to Nuwaasoot wonaa goonga, ɗooftaaki laawol demokaraasii. Hannde 6 Siilto 2008 (lewru fat caggal nde Generaa En ceediima kadi lowre men heɓii caɗeele haa e subaka hee. Ko sahnga nde njippii-mi to gollorde am njiy-mi en mbaawaa naatde e lowre ndee. Caggal nde naamnii-mi koɗnoowo oo (hebergeur), mi f ...gene Kamara, o sikki o hodii ɓe. Ta en yejjitu ko Eugene wonnoo jaagaro leydi fii haajuuji laamɗoyankeeji (presidential affairs), fewndo on tuma. Eugene no ƴettiraa kadi wa ballo Konte ɓadti... .... Ka sakkitorum Konte newnuno hesɗintingol yuɓɓo dawro leydi ndii faade e yuɓɓo fecco-hooreyaagal (semi-presidential), ko ɗum wonnoo ɗaɓɓannde maɓɓe hakindiinde nden. Ardiiɓe potte en wii ... Men - E - Men Gorko, paxcal, arqalab Nder yalɗiriiɓe giidal ngal haa e Ministaajo faddo lesdi Manaur DanAlli, e mawɗo Police’en Ibrahim Idris. Ɗum ɗo tamma Mawɗo Sooja’en Naajeriya, General Gabriel Olanishakin andinan kubaru’en ko wolwaa nder giidal ngal. So hunde ina waawi bonde walla fewde, dum bonat tan. 21. Jogil: Jomlo gila. Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Ceerno Siraaji Muhammadu Saydu BAH naatdi aduna ko e darorɗe niiwiire(teemedannde) hesere. Ko e 1900 suppitii to Cikkitte e nder Yirlaaɓe, ndeeɗoo hoodere jamaanu. Baaba makko wiyetee ko ceerno Saydu Alfaa Bah jeyaaɗo to Neere e nder Booseya. Neene makko Hawli Mammadu kañum ko Girlaajo Allah-yiɗi. Nde baaba makko yahata to Ganngel Sule to Seek Muusaa Kamara nawri mo tawa omo yahra e duuɓi les. Hakkunde makko e ceerno Saydu Alfaa BAH ko enɗam woni ɗoon, sabu Seek Muusaa Kamara ina mooftunoo Sokna Hawwaa Mammadu jiyduɗo e neene mum ceerno Muhammadu Saydu Bah yumma e baaba. Ko toon e Ganngel Sule Ceerno waɗi jaŋde mum adannde hakkunde Quraana e Sariya haa nde o dañi duuɓi 18 e 1918. O janngi ɗoon nahwu, luqatul aarabiya e Mudhumabiyyu. Ko e ndeen hitaande baaba makko hawri e lajal, o yalti gadanol ɗanngal ganndal. Ngaal ɗanngal nawi mo ko Ngijilon e duɗal Ceerno Yero Baal. O woni ɗoon ko feccere hitaande ceerno Yero Baal ruttii e joomum. Hade ndeen o woniino ɓadtiiɗo ceernaajo oo haa o woni junngo mum ñaamo. E diisnondiral hakkunde sanɗaaji ɓe nanondiri yahde jokkoyde jaŋde to Ciloñ e duɗal Ceerno Hammee Baaba Talla.Ceerno Hammee bismii ɓe ɗoon e dow sarɗiiji jaŋde ɗi lelnunoo. E 1919, o heɓtinii ɗoo almuudo keeriiɗo mo o ɓadtinnoo hoore makko. Ko e oon o nanngi laawol Tijjaani ko ceerno Hammee kadi yamiri mo dokkugol laawol ngol. Hoolaare hakkunde maɓɓe addanii Ceerno Hammee Baaba Talla ɓamde kala geɗe galle waɗti e junngo makko. Hay butik mo ceerno Tijjaan Woon udditnoo ɗoon ngam wallitde e dewgol laawol jaŋde, ko kaŋko ceerno Muhammadu Saydu halfinaa ɗum, o tottaa kadi gese. Ko ɗoon o joofni e ganndal ngal Fuuta aadorinoo janngude. Nde o ummii Ciloñ o ruttii Ngijilon o woni ɗoon dumunna ; o ummii ɗoon ko feewde Hoore Foonde o waɗi ɗoon duuɓi ɗiɗi. O ummii ɗoon o waynoyii Ceerno Hammee Baaba Talla ngam yahde to mawniiko ina woyee Ceerno Umar Tuure to Kolda. Ko e 1927 o ummii Hoore Foonde o feewi Koldaa, o rewi Njaareem. O tawii ɗoon Alhajji Aamadu Hammaat e biyeteeɗo Ceerno Ɗaahiiru ɓe mbaɗdi laawol. Ɓe ndewi Gammbi, ɓe peewi Koldaa. Ko toon e galle Ceerno Umar Tuure o hawriti e Ceerno Ahmadu Baro, ɓe ngondii ɗoon balɗe 11. Ɓe njiytondiri ko e jawahiral ma’aani. E damal ngal ɓe udditnoo : Ko ɗoon o hesɗitini wirdu. ɓe ceerti ɗoon, oon yooɓni mo yoo yah Madiina Alhajji ko toon geɗal Allah resani mo ngal gasata. Ceerno Baro feewti Kodduwar. Hade makko yahde Madiina Alhajji, Ceerno Aali Caam tawii mo ɗoon e galle Ceerno Umar Tuure ; oon joginoo ko ɓiyiiko. Ceerno Aali Caam holliti mo wonii duuɓi jeeɗiɗi ko ina fadi mo etee ina anndi mo e mbirniindi sabu innirii mo ɓiɗɗo. Ɓe ummodii ɗoon ɓe njahdi daakaaa Soɓɓulnde e 1927, kaŋko ko toon o adii yiyde dental ngal. Caggal ɗuum o yahi Madiina Alhajji salminoyde ceerno Aali Caam . ko ndeen o humpitii nguurndam Alliyaŋkeejam o suɓii hootde o waynoyoo so o woppitaama, o ara o wonda e Ceerno. O hooti Fuuta. O woni Hoore Foonde lebbi 8 o heɓaanii yamiroore Ceerno Hammee. Ko e 1928 o woppitaa. E laawol makko, o rewii Sillaa, o rewi Ganngel, o naati diiwaan Ɓunndu oo. Nde o ari Tammba, kaŋko e wondiiɓe makko ɓe peccii e pelle ɗiɗi : ɓee heen ndewoyi Hamdallaahi, kaŋko o reftoyi Koldaa to galle Umar Tuure. Hade makko ruttaade Madiina Alhajji, o winndi ceernaajo oo ɓataake hollirde wonde o artii, o ferani ko Allah e Nulaaɗo mum e Seek Tijjaani, o ferani o kañum. Ceernaajo oo jaabtii mo, bismaaki mo e nokku oo, kono bismii mo ko e ɓernde mum e nder mum.. Nde o yettii toon ,Alhajji Aali rentini dental mum holliti dental ngal holi kaŋkohalfini mo dental ngal e ɓesngu mum. Oon kalifa Allah wiyaama o hesɗitinii ɗum e lelnde makko wattindiinde ko adii nde omo nootoyoo Joomiiko 5 haaraan 1935. Balɗe 40 caggal birnugol makko, Ceerno feewti Koldaa, felliti siiñtude. Nde Ceerno Muhammadu Saydu Bah ummii Koldaa ari ko nokku biyeteeɗo Bantaŋ, o waali ɗoon. O feewi Patooto, o tawi ɗoon keyniiko gooto. O ummii ɗoon o ari Ñaamanaani, o feewi Hamdallaahi. Bismii mo ɗoon ko biyeteeɗo Yero Jeynaba, ko oon kadi walliti mo sabu wonnoode ɗum gardiiɗo Kantoŋ. Eɓe njiiloo nokku jonɗo mo. Ko baañoowo gooto ina wiyee Sammba Baalnde holli mo nokku ina wiyee Gunaasyel. Ɓe njahi to mawɗo wuro ngoo ina wiyee Ceerno Kummba Banaaro, oon bismii ɓe ɗoon. Ko Alarba nayi lewru taaske 1936, na hawri e lewru feeburyee, o yiyi nokku oo o yonaa ɗum. Ñande ɓe njiytata ndee nokku oo, ko ɓe njeeɗiɗo ɓe ngonnoo : Bookar Muusaa Siisoko, Abdullaay Sisoko, Sammba Balnde baañoowo oo, Alfaa Iisaaqa Ñaŋ, Umar Maaña Balnde, Aliw Sare Yero Jamanka e Ahmadu Wana Balnde. Ko ɓee ɗoo o adii juuldude ɗoon takkusaan. O nelani almudɓe makko ɓee :117 galle, 1200 neɗɗo, ɓesnguuji 12, jiyduɓe leñol fof ndenndi leegal. Madiina Gunaas hoɗii. Ko 1941 ngooroodi Ujmaa Madiina diidaa ; kaan wonnoo ko ɓakkere e huɗo e leɗɗe haa 1955. Jumaa mawka hannde kaa aafaa ko 23 Samwiyee 1970. Ko jiidaani e Madiina Gunaas ceerno Muhammadu Saydu Bah sosii gure 65 Lislaam, heen 51 ko e Senegaal 14 keddiiɗe ɗee ko hakkunde Muritani, Gine, Maali, Gammbi e Gne Bisaawo. 1945 o yahi to Bajar e nder Gine Bisaawo 1948 o ruttii Madiina Alhajji gadanol caggal ciiñcugol makko Gunaas, omo yahdi e Ceer,o Ahmadu Baro. Ko nih Ceerno Muhammadu Saydu Bah wuurdunoo e aduna oo haa 10 Juin 1980 o hawri e lajal to Bopp. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Hammee Lih addanii-en ɗoo winndannde nde njiɗno-ɗen yiyde e lowe men gila ko neeɓi; nde njiɗ-ɗen yiyde hono mum sahaa kala. Miɗo jaara Hammee wona tan e dakmude-mo kuɗol, kono e jaati e humpito mo o ɓeydani-en e nguurndam Ceerno Alhajji Mammadu Saydu Bah. Miin e hoore am mi dañii fartaŋŋe juulde e gardagol ceerno Mammadu Saydu, oon saha ko mi kurkayel baggel. Baaba am ena waawi seedtaade! Mi anndaano ndeen hol ko o woni ɗo men enen fulɓe, hol ko woni ɗo men eɗen juulɓe, kono jaɓɓungal ngal o jaɓɓaa ngal hay cukalen ena anndi wonaa neɗɗo gaa-e-gaay jaɓɓortee noon ñalnde heen. Golle makko e balle makko ngaddanii hannde Daakaa wonde kawral diine ɓurngal mawnude e Afrik Bŋ Hirnaange. Kono haa jooni eɗen poti ɓurde tiiɗnaade nde laamuuji e leyɗeele keftinta oo mawɗo perɗo to Fuuta, sosi e Senegaal ko hay gooto meeɗaa sosde haa jibini hannde renndo ɓurngo mawnude e fanlnde men ndee. Miɗo wiya enen kala yo en ndaro mbele golle makko ena naatnee e defte jaŋngirɗe duɗe laamu ɗee saɓu won ɓe mbaɗaani feccere e ko o woni ko kono ena limtee e jaambareeɓe leydi Senegaal. So ɗum ɓennii, so musidɓe jokkondirɓe e Madiina Gunaas-naaɓe njaŋgii winndannde ndee, miɗo tooro nde ɓe njettinta salminaango am fayde e musidɗo am Jalaali Diini Bah, mo majjondirɓe ɗii duuɓi kala. en njetii njomiraado, jom bade e baawde, en njetti gaddando en nde winndande,hamme amadu li,ko winndande nde tuuya men wonno e mum,ko faati e ceerno men CEERNO MUHAMADU SAYID BAH,Kko ceerno balludo lislaam mawnini sari laawol men laawol CEERNO MEN SEEK TIJJANI,daaka, ko dental alliyankaagal, mawnngal, laa6ngal ceningal,ngal hono mum we6aani e dente e nder afric fof,ko dental ngal pulaar yiitato heen hoore mum,..heddiiko holno haalpulaar en tiinnorto e dente diine mawde baade ni nde mbattata hollireede e awooji tv,tawo ko direct,,,MURTUDO JOOB wii kapital pulaar madina g Omoide mo hokori mo hitofuri no raimei e to 2 Dow Dow Boof Boof ↓ mp3 Ko ‘eku ongo matu’a ko Paecill mo Wiamlla 11 E Main, Walla Walla 10 E Main St, Walla Walla 225 E Main St, Walla Walla ma mi - mum NO S O SO O Innde makko ko Mammadu Jam Bah, himo jammitii Moodi Majjam, suka men softuɗo, yimoowo welɗo daande, yaltuɗo ko neeɓaali koo, kono o wowtondiraa ko yaawi, innde makko nden saakitii ko yaawi, gaaci makko ɗin sennditaa hakkunde yiɗɓe. Gila Moodi Majjam yalti feeñani faanɓe mun, himo saakita tun gimɗi makko ɗin, o waɗori kadi kliipe (clip), o fampii Widiyoo makko arano on ka Youtube e tiitoonde: « Konaakiniri no hawnii », widiyoo on ƴeewaa ko ɓuri yahata 14 142. Gila ɗum, Moodi Majjam hino humpita haɗotooɓe mo fii ngal koral (albon) makko saatiingal yaltude. O eɓɓi yaltingol ngal e nduu lewru Maayuhu ɗoo, o humani-en aadi ñannde 11 Maayuhu on ka fubborde Belvedeer (Belvédère) gila ka njamndi 2 ɓamtal naange (14h). Koral ngal hino yowondiri e gaaci 16, yuɓɓi ngal ko suudu AFRIKAN FLAVA. E miiji makko, “mo no faalaa ɓaɗtaade jamaa on, ko maa o wallitora aalaaji finaa-tawaaji ɗin”, ko ɗum waɗi si mo huutora ɗin ko heewi e gimɗi makko ɗin. nde, avv. no ~~~_«~~OO»~~OO~, x*£*~~, ~~FP~~o/~ ?ai Eeia Aai Aaii nieiao «E?iaaaue nii?o - 2» k5tkit, men ko dreh ko rej kemour kokkure men ko otemjej iloan mo ko. non Jeova: e juon kwelok elap; ko- men ko re bwe non wiaik e; 27 inem wiaik e, inem en kobaik non e judn rewot kin lanwotwot, en ko non e. men ko Jeova am Anij e ar ajejlok ko, en mij, bwe e ar konono kabata ven ibdm i aolepen ene ko am, iomin eoron E; 1 6 ekar non men ko otemjej ko, bwe emwij am kdtaik e. ibdm, ilo ene ko am otemjej, a kwo Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Ndeeɗoo tiitooonde firti ko fawondirde juuɗe mum ɗiɗi so ina juula, walla weeltinde ɗe. Laaɓtitinde geɗel heen fof no ardi. Ko qabdu idii irsaal. Waɗi noon ko nelaaɗo (mo jam woni e mum oo –MJM), gila nelaa, yamiraa juulde, o meeɗaani juulde kanko e musiɗɓe makko, ɓe mbeeltini juuɗe maɓɓe. Won wiyɓe kanko nelaaɗo omo juula omo fawondira juuɗe makko hakkunde wuddu e becce walla ɓernde, omo juula kadi o weeltina juuɗe. Won wiyɓe kanko nelaaɗo omo juula omo fawondira juuɗe makko hakkunde wuddu e becce walla ɓernde, omo juula kadi o weeltina juuɗe. Wiyooɓe noon ɓee mbiɗtaani diine no feewi, ɓe laaɓaaka nguurndam nelaaɗo (MJM), sibu nelaaɗo e musiɗɓe mum fof nguurii haa maayi so ina njuula qabdat, hay heen gooto meeɗaaka yiyeede ina juula ina weeltini juuɗe mum so wonaa tawa juuɗe mum cellaani. Ko addi weeltinde juuɗe so ina juula (woni qabdude) Ɗum fuɗɗii ko caggal nde nelaaɗo (MJM) e musiɗɓe mum lomtinooɓe ɗum maayi e yonta limaam Maalik e laamu Haaruuna Rasiid e oon nokku (Madiina). E oon yonta ko biyeteeɗo Haaruuna Rasiid laaminoo nokku biyeteeɗo Hijaaj gonɗo hakkunde Yamen e Sawuud haa heɓi Makka, ɗuum ko ko adii nde Sawuud en laamotoo nokku oo. Haaruuna Rasiid ko laamɗo kiisɗo sanne. Won fenaande nde ɓiyiiko waɗnoo, Maalik salii nde, firti nde. Ko Maalik woni ñaawoowo mawɗo e nder oon nokku, Maalik ñaawi ɓiy Haaruuna Rasiid oo, hokki ɗum fenaande. Haaruuna jaggi Maalik wiyi ɗum yo firtu ñaawoore ndee, Maalik salii. Ngam hollude mbaawka makko, o jaggi Maalik, o soki ɗum, o yamiri yo koninkooɓe makko leeptu Maalik. Ɓeen kaɓɓi juuɗe Maalik haa ñawi. Hanko Haaruuna Rasiid o wiyi yo Maalik ñaawe haa nde maayi fof, caggal ɗum Maalik ñaawaa kasoo kaaɗdi nguurndam. Leepte ɗee noon mbonni juuɗe makko, haa arti noon e junngo ñaamo ngoo. Jooni noon holi feere waɗeteende haa goonga yiytee. So ɗum yawtii kadi, ina anndaa gostanooɗo oo ko baasɗo. Haaruuna Rasiid, laamɗo oo, tintinaa no fiyaako oo wayi nii. Ndeen o tinii ɗum o noddi denndaangal ñaawooɓe leydi ndii, tuggi Mediina haa Makka. Ɓe ngari kamɓe fof. O wiyi ɓe yo ɓe njiytan ɓeeɗoo ɓesɓe feere ko yaawi, e nder yontere hee. « So on ndonkii ñaawde ɗum, onon fof ko ɓe riiweteeɓe, kadi mi soka on ». Kamɓe ñaawooɓe ɓee, ɓe njiilii feere e nder yontere hee, haa ɓe tampi, ɓe ndañaani, ɓe cuɓii gooto e maɓɓe yo yah to Haaruuna, wiya ɗum wonde ɓe ƴeewii baŋ-yoo-baŋ ɓe tawii ko Maalik tan waawi ɗum ñaawde sibu ko kañum ɓuri ɓe humpito to bannge ñaawoore. So Haaruuna Rasiid yiɗii, yo riiw ɓe, walla waɗa e maɓɓe ko welaa fof. Ndeen Haaruuna Rasiid nanii ɗum, ɗum wontani ɗum rafi ngam wiyeede ɗeen ɗoon caɗeele waawi ñawndude ɗum tan ko Maalik, tee o moni jaggi Maalik omo dummbi ɗum kaaɗdi nguurndam. Debbo mo ɓiyum wostaa oo kadi ronkaama yo deƴƴu, woni tan ko e woondu. So ɗum ɓennii kadi kanko jinnaaɗo tigguyel gorel ngel, ko o biyaaɗo yo o muuynin tigguyel dewel ngel alaa sago, tee so ngel ñawii tan sabu heege ko o bareteeɗo. Caggal ɗuum kanko Limaam Maalik o naamnii yo laalaaɗe ɗiɗi ɓoccooɗe keddinooɗe ɗee ngadde. Ɗeen ngaddaa, o tottaa. O nanngi ɗe, o weeyni ɗe dow, o junniti ɗe haa yimɓe njiyi, o fawi ɗe e dow peesirgal kaŋŋe ngal, o wiyi ɓe « on nganndii laalaaɗe ɗee hay heen gootal ɓuraani goɗngal ngal ». Yimɓe ɓee mbiyi « wallaahi, min njiyii ! » O ƴetti ɗoon kadi yimɓe nayo, ɗiɗo ɓolloolɓe e ɗiɗo reenooɓe ngenndi, dadiiɓe. Heen ɓollollo fof o waɗdi ɗum e deenoowo ngenndi gooto, o wiyi ɓe « ndutto-ɗee to gooto e maɓɓe fof ɓiron e enndu ñaamru mbaɗon e nder laalagal ɓoccoonde ngaddanon kam ko yaaccii. » Ɓe njahi, ɓe mbaɗi no o yamiriri nii. O ƴetti laalaaɗe ɓoccooɗe keewɗe kosam ɗee, o fawi ɗum e dow peesirgal kaŋŋe ngal. Nde o fawnoo ɗe e dow peesirgal kaŋŋe ngal tan, heen bannge waaltii, ɓe ƴeewi ɓe tawi ko ngaal ɗoon laalagal ɓoccoonde baaltingal ummii ko to mo ɓiyum gorko wostaa oo. Caggal ɗuum Haaruuna Rasiid yamiri gostinondirnooɗo sukaaɓe ɓee yo nawtan oyo debbo ɓiyum gorko oo, o heɓta ɓiyiiko debbo oo. Oon nawti ɓiɗɗo gorko oo to yumma mum, caggal ɗuum, kanko gostondirnooɗo sukaaɓe ɓee, o noddi oya debbo e banndiraaɓe mum to galle laamɗo too, o wiyi o jaɓii ñaawoore imaam ndee. Addaanoo mo waɗde ko o waɗi koo, ko o meeɗaa dañde ɓiɗɗo gorko, ko rewɓe tan o dañata. Jooni noon omo ñaagii yaafuya. O yaafaa. Hol ko woni AQMI ? Daartol njiyaagu e nder defte laawol Maalik Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Umar Mboyna Bah, ko nii tan njahru-ɗaa ? - Lowre pulaar, fulɓe e pulaagu Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Jaɓɓorgo BAB Leyɗe e yimɓe Umar Mboyna Bah, ko nii tan njahru-ɗaa ? Umar Mboyna Bah, ko nii tan njahru-ɗaa ? Umaar Bah! Umaar Mboyna Bah ! Aali Mayram, ko nii tan njahru-ɗaa? A yahii, a haaltidaa, etee kadi ko a bayniiɗo mo artataa! Eskey, aduna dey ndeke wonaa giɗo, wonaa kadi jahdiiɗo duumotooɗo! – Kono hol to ngoppu-ɗaa jinnaaɓe e ɓesngu ? Baaba Mboyna e neene Mayram, Baaba Ceerno, Baaba Alasan, Faati, Usmaan, Aliiw, Hapsatu, Mayram Bah, Yuusuf e heddiiɓe ! – Hol ko kaaldu-ɗaa e Takko Abuu Takko, gooto teelɗo e nder yeewnde sunaare e Abuu Takko Abuu Takko, njabeeri ndi diwaani, gootel ngel Geno yeɗno maa dono, gootel ngel Alla yeɗnoo fartaŋŋe hawrude e mbayniigu maa ? – Hol ɓataake cakkitto mo ɗaccir-ɗaa Sifaa Hanki Pinal Hannde, Fedde Ɓamtaare Pulaar e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije ngam yettinde payndaale mumen e Leñol, cukka peƴƴi, melsita gebbi, kaɗa bojji? – Hol wasiya battindiiɗo mo cakkit-ɗaa gila e jaayndeyankooɓe e jirwinooɓe jeewte Rajo Muritani, jaayndeyankooɓe jaambureeɓe haa e dadiiɓe dadaniiɓe siftinde e softinde, mbele Leñol ngol ena sujja e ɓamtaare nde luurdaani ? – Hol ko ndaaran-ɗaa ɓee naalankooɓe joginooɓe pinal, dookɓe hannde caɗeele ɓurtuɗe, ɓe yontannde leñol mumen woni e riddirde jeereende e sooynde kesam-hesamaagu? – Hol ko tinndan-ɗaa ɓee, ɓe geɗe leñol njoofetee, njoofoyoo woɗɓe, no ɓe njeyaaka e maggol? Umaar, a yahii, a haaltidaa, etee kadi ko a bayniiɗo mo artataa! Eskey, aduna dey ndeke wonaa giɗo, wonaa kadi jahdiiɗo duumotooɗo! – A yejjitii en mbaɗdiino aadi, mbiy-ɗen : «kala gadiiɗo e men maayde, firtii aadi ?» Aadi e Beelinaaɓe Majmajol, wuro Muuminiina, teddungo, ngo jaɓɓaani hoyneede, eɗen ngondi e toñaa Jaayre Fori, Joobel yelle Faati, miñi mum Haabiibu. – Mboɗo sikki, a yejjitaani ñalɗi e ñalaaɗe men e Bamma Koole, gural diirdi jamma, saaƴiri wenndoogo, diiri Aamadu Tumaani Tuure, Umaar e Aadama Bah Konaare, gila to galle konngereeji haa to Duɗal Aamadu Hampaate Bah ? – Ɗum ɗoo fof, ko a jejjitɗo walla ko fodoore firti aadi, jooɗii e dawol, ñolni peeje e nder deedi? Mi tuubanii joom am, mi juulii e ɓurnaaɗo winndere, sabu mi siftorii ko nawnoo nulaaɓe e annabaaɓe, ko nawnoo sahabaaɓe e waliyaaɓe woppataa hay tagoore. Ndeke ko nawnoonde Baaba mum winndere, ruttanii Ɓurɗo winndere ko ndeen artan maa seydi Bah, gorko Neere e Woolum Neere, gorko Aamos, busel buso beeli, gorko Soree-ladee e suudu baawe, sabbundu ŋaakoote, gorko Faram e farlaade, gorko Caltol e Hamadooru, gorko Ruus, mawndu beeli. Yumma makko wiyi mo ko Aali. Baaba makko inniri mo ko Umaar. Jinnaaɗo men Aamadu Hammaat Bah ari e aduna ko e hitaande 1926, e nder wuro Woolum Neere. O wonii konunke e konunkaagu tuubakiri, gila ko adii eɗen keɓa jeytaare. O naati konunkaagu ko ñalnde 4 colte( février) hitaande 1952. O nanngaa ko e nder Kayhayɗi, ɗo sinemaa Abdul Ajiiju, gonnooɗo to leegal Moderna too. Ko e konunkaagal, o janngi doktoraagal kono o janngaani ɗemngal farayse. O ari e Nuwaadibu, e oon sahaa, wuro ngoo wiyetenoo ko Porceen (Port-Etienne) ko e hitaande 1956 fayde 1957. O ummii e Porceen ko e hitaande 1962, o fayi to wiyetee Attaar. O heɓi alateret makko ko ɗoon e wuro Attaar ngoo e hitaande 1964, o fayti Woolum Neere. E hitaande 1965, o ɓamtaa e doktoraagal, o fektaa Opitaal Kayhayɗi. O woni ɗoon e ndeen safrirde diiwaniire ko hitaande e lebbi3. Caggal ɗuum, o nawaa wuro Ɗalhaya e hitaande 1966. O waɗii e nder ndee ɗoo sahre duuɓi 19. Caggal ɗum, Fulɓe mbiyi:”kala ko ndiyam ɓooyi e weendu walla e caanngal, fayti ko maayo”. E hitaande 1985, o ardi e wuro makko Woolum Neere. Ko kanko udditi safrirde wuro ngoo. Ko ɗoon o heɓi “alateret” makko ɗiɗaɓo e hitaande 1991. Ko o ɓami safrude koo, e wiyde makko, o meeɗaani heen rafeede haa ko ena haɗa mo dawde e golle makko. O meeɗaani kadi dañde heen tanaa ceedtinɗo, e yettere Alla….. Aali Mayram lollirɗo Umaar Mboyna Bah jibinaa ko ñalnde alkamisa 26 lewru jolal (novembre) hitaande 1957, heedde 8w00h subaka e nder wuro Nuwaadibu, daande-maayo. Umaar Bah waɗi cukaaku mum ko e nder wuro wiyeteengo Ɗalhaya. O ari ɗoon ko omo yahra e duuɓi 9. Ko ɗoon o woni haa o dañi duuɓi 25, nde o fuɗɗii yaltude. Omo woowi dingire e mbeddaaji leegal Ganki, no o anndiri leeɗe Cilon, Gaawol e Aañam. Umaar wonaano nuggaro e cukaaku mum kono kadi o sifortenooka bonɗo nehdi walla kaɓeteeɗo. O fijii e dingiral, omo anndi pijirlooji. Omo anndi liitii, tuko-mukooru, fooɗo-fooɗoondu, cer, tawtawel, muumel-karli walla muumel-dorli e kool. Umaar waɗɗiima bamɗi, dognii pucci, yahii geewuuji e sarooji jamma hakkunde gure. Umaar waɗii heeroo-gummboo, cuutel, taato-moromoro, del, saftiima e caanngol Butukaawol. Umaar raddii bojel e jihe, waɗii bile, tuufiima colli e pooli. Umaar ittoyii celi, waɗirii katti. O fijirii bayti e buggal, o sañii maageeji. Umaar ena anndi koɗungu, suro e duuso, payka e pulareeje e caɗeele gonɗe hakkunde pelle gonɗe e joljole. Kono Umaar teelaano e nder Ɗalhaya. O waɗdunoo nguurndam makko fof ko e Aamadu Aliiw Leele Bookar Taal, yelle Saqinatu e Rayhaana, Aamadu Alhajji Sammba Paate Jah, Sammba Hawolih Tuure, mawni mum Raabi, Seeku Jallo e Mohammadu Alfaa Jaako. Umaar Mboyna naati jaŋde ko e Ɗalhaya. Kono o janngoyii kadi to Ligisayba. E hitaande 1972, o ari e wuro Kayhayɗi, o woni e janngude “kuura”, ɗo Sonolec ɗoo. O wondunoo ko e fanniyanke mawɗo, ena wiyee Bah Sammba e goɗɗo ena noddiree Deegool, ena jeyaa to diiwaan Hirnaange Boosoya too. E oon sahaa, woni ɗoon “konntaabal” ko biyeteeɗo Aamadu Sal, ena jeyaa Haayre Mbaara e Simeraaji. Aamadu Sal ena wondunoo e miñi mum ena wiyee Sal Siidi Demmba. Umaar woni e Kayhayɗi ko Alla haaji, fayti Nuwaasot e hitaande 1976. Nde o ari e Nuwaasot, tawi ko o fuɗɗiima heptinde hoore makko no moƴƴi to bannge golle kuuraa, ɗe o gollatnoo, gila Kayhayɗi ɗee. Ko e Nuwaasot, laamorgo dowla Muritani, o nanata haala wonde“ Santar Mammadu Tuure” ena hebla fanniyankooɓe ko fayti e kuuraa. Nii woni, o yawti Nuwaadibu, o woni e ngaal keblorgal haa o seedtanaa mbaawka, o rokkaa seedantaagal, o arti e Nuwaasot. Ko ɗoon o anndori e sehilaaɓe tiiɗɓe giɗgol, ɓe nganndu-ɗaa, alaa ko seerndi ɓe so wonaa ndee maayde. Ena ɓeen biyeteeɗo Baru Jallo mo Jowol Sahre, Abuu Kume, ena jeyaa Ligisayba, Mallee to Maqaama, Mboyriik to Foonde, Ifraa Kome e baaba makko tokooso ena wiyee Alasan Yero Umaar Bah ena jeyaa Woluum Neere. Ko Umaar woni e kuuraa koo fof, ena jaribaa e jaŋde Pulaar ndee. Oon sahaa, hawri ko e keyniiko, njatigi makko, jogiiɗo mawniiko debbo biyeteeɗo Faati Mboyna oo, ena daranii ɗum darnde saɗtunde. Oon woni Alasan Borti Jallo mo Jowol e Yowi-looɗe. E hitaande 1984, Umaar yiytondiri e Maas Jaak, ena jeyaa to wiyetee Juuwde Guuriiki, to diiwaan Damga Senegaal. Oon wonnoo ko Duɗal Ɗemɗe ngenndiije, ko kañum winndanatnoo duɗal ngal “binndi reegal”(normographe), ko adii nde ngal dañata masiŋaaji binndooji. Ko oon fooɗti mo, woni kadi Ceerno makko e ngool binndol. Nde Maas Jaak fayti Senegaal, duɗal ngal waɗti ɗoon Umaar Bah, caggal nde Suleymaani Kan (hooreejo Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije e oon sahaa) teskii tiiɗnaare makko, neɗɗaagal makko e coftal makko. Arɓe caggal ɓee ne, gila e Usmaan Muusaa Jagana haa heɓi Duudu Wan, alaa e mumen ustuɗo ndeen hoolaare. Nde duɗal ngal dañi masiŋaaji binndooji e winndooɓe humpitiiɓe wayɓe no Kajjata Caam, Faama Baro, Raamata Jallo, Mayram Jaawara e Kadiija Kan( hade mum wontude jannginoowo), Umaar fayti to catal toppitingal muulngo defte. Kanko e Sammba Ndaw Kan, ɓe ngondoyi e Asan Gay, mawɗo catal ngal. Gila e ndeen hitaande, nde o ari, kanko Umaar, e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije ndee, haa e hitaande 1999, nde duɗal ngal uddaa, waɗtaa Catal jaaɓi-haaɗtirde, haa ñalnde alkamisa 8 lewru mbooy hitaande 2012, nde o ruttii e joomiiko ndee ko ɗoon o gollotoo. E hitaande 1986, o naati e fedde Sifaa Hanki Pinal Hannde. O woni heen tergal guurngal, jaalal kerngal, gila to ɓulno, to yuɓɓo haa to tabitingol e nder dingiral. O daranii nde, o addi ballal makko haa timmi ko aldaa e ngowaari. O darodii e mayre kala ɗo nde darinoo, o toŋti nde kala ɗo nde jaccunoo. Finnde mum ko ñalnde o ruttotoo e joomiiko ndee, o ñaldunoo ko e hirjino ñalawma Wuutere Debbo Ñalnde 15 lewru kawle hitaande 1987, Umaar Bah, naati hoɗannde, resi denɗum, ɓiy gorgol mum ena wiyee Takko Abuu Takko Sih, ena jeyaa Beelinaaɓe walla Ganki. Ɓe leelii dañdude. Caggal duuɓi 20, bajjo gooto feeñi hakkunde maɓɓe, ñalnde alkamisa 14 lewru bowte hitaande 2007 e nder Nuwaasot, wiyaa Abuu Bakri Umaar Aamadu Hammaat Bah. Umaar ari e Rajo Muritani ko e lewru korse(juin) hitaande 2011. Ko mawɗo catal pulaar Jallo Saydu Mammadu waɗti mo e Mammadu Demmba Sih, caggal nde oon heptini ko o waɗata koo, kanko Umaar. Woni mawɗo jeewte ko fayti e ɗemngal Pulaar ko Mbooc Abuu Maariyeta mo Sahre Ndoogu kono adii waɗde jokkodiral hakkunde Mammadu Demmba Sih e Umaar Bah ko Xalaqa Jimmeera. Ko ɗuum jibini yeewtere maɓɓe wiyeteende “Tufnde ganndal” ndee. Umaar ko neɗɗo baawɗo giɗgol saɗne. Kala nde ngarɗaa e nokku mo o meeɗnoo wonde walla arde, hay so ko hojom gooto, cikkataa ko ɗoon o jeyaa. Tuggude e Jowol, Jiinge, Maafoondu, Ɗalhaya, ɗo o wonnoo ɗoo, Ligisayba, Kayhayɗi haa arti e gure Hirnaange Boosoya, ɗo o wattindii ɗoo, teskuya oo ko gooto. Oo kikiiɗe alkamisa ne, 8 lewru maarse hitaande 2012, so Alla hollii ma nguu jamaanu ngarngu duusde mo to Opitaal Nasiyonaal, a anndat Umaar kay wuuraano nguurndam Sammba Ngoƴa. Hay jaagorɗe e jagge toowɗe to bannge laamu, ngarii hawritde heen. Jaayndeyankooɓe rajo( ɓe o wondunoo, fulɓe mum, sooninkooɓe mum haa e jolfuɓe mum), alaa keddiiɗo. Terɗe Sifaa Hanki e ardorde Fedde Ɓamtaare Pulaar Muritani, hay gooto e mumen hattaaka. So wonaano Ceerno Hammee e Alasan Yero, Umaar jogornoo hebleede ko e Nuwaasot, juulee e Nuwaasot, wirnee kadi e Nuwaasot. Ɓee ɗoo ɗiɗo ko baabiraaɓe Umaar tokosɓe. Ko kamɓe njogii alhaali maayde ndee e jamirooje mum. Ko kamɓe ƴetti pellital nawtude gooski kii mbele jinnaaɓe makko e banndiraaɓe ɓadtiiɓe fof ena ngodditoo e makko. Ñalnde aljumaa, 9 lewru mbooy woni wirwirnde ndee. Ñalawma oo fof e gantinde, Kayhayɗi, Ari-funnda, Giray, Jowol, Ɗalhaya e Ligisayba, so wonaa mo alaano e ɗiin ɗoon nokkuuji walla gonduɗo e ngantu, alaa mo araani. Gure Hirnaange Boosoya e Hebbiya no ndiidorinoo, alaa heen ŋakkungo. Won ummoriiɓe haa to Ɓoggee. No genaale ɗee keewiri yimɓe nii tan, neɗɗo ena gasa faamde wonde Umaar ko joom geɗal to Alla sabu ubbooɓe ko limaaɓe. Wirwirnde ndee daroyiima e gori 11. Gorol ɓurngol famɗude ngol waɗi ko yimɓe 96, ko jiidaa e arɓe sakket. Jamaanu nguu tolnoyiima e 1200 neɗɗo fawɓe. Umaar ko moƴƴo, muñɗo, muññitoowo, diiniyanke, aadiyanke mo firtataa aadi, luutnataa jikke, bonnataa hoolaare. Umaar ko ngenndiyanke, tiiɗaaɗo leñol. Yiɗde makko fof tonngii ko e geɗe tati: 1- Yo leñol ngol ɓur leƴƴi fof. So ngol dañaani ne, oto ngol heed caggal leƴƴi 2- Yo pinal ngal daɗ pine fof. So ngal daɗaani ne, oto ngal farko punndi pine. 3- Yo ɗemngal ngal fool ɗemɗe fof. So ngal dañaani ɗuum ne, yo ngal limtide e ɗemɗe doolnuɗe winndere ndee. Banndiraaɓe, ɗuum ɗoo ko jubbannde e nguurndam giɗo men, musiɗɗo men, jahdiiɗo men mo ndennduno-ɗen nguurndam gila e cuuɗiɗam haa e peeñɗam kono sellataa tonngen binndol ngol tawa en mbaɗaani eeraango feewde e Leñol ngol e feewde e ngenndiyankooɓe Leñol ngol. Eeraango ngoo ne, ko eeraango ngo mbaɗno-ɗen e maayde Tijjaani Aan, Yero Dooro Jallo, Mustafa Booli Kan e Mammadu Sammba Joop, ɓamtaten ɗoo sabu deftere janngirtee ko deftere banndum. “No Doktoor Umaar Bah mawɗo, Aamadu Maalik Gay, Tijjaani Aan, Yero Dooro Jallo, Mustafa Booli Kan e no Mammadu Sammba Joop nii, mayde Umaar Bah Mboyna ko baasal mawngal wonande leñol ngol. Nde tawnoo hono maɓɓe mbeeɓaani-en, en ngoyii ɓe haa saɗti. Kono paamen noon, aduna oo dartotaako e ɗee ɗoo maayɗeele, ko o jokkoowo. Nguurndam leñol ngol ne kay ne dartotaako, ko ko jokkata. Ɗum firti ko leñol ngol ena hatojini e sagataaɓe yarlitiiɓe. Engol sokla ngenndiyankooɓe saasɓe e kala sahaa e kala nokku. Haade noon ngenndiyankaagal ko huunde tiiɗnde, nde weɓaani, etee wonaa mo woni kala rokketee ɗum, so en ndañii ngenndiyanke, tiiɗnoɗen e mum gila e nguurndam mum. Woto ɗalen haa maayde jola, heddoo eɗen ngoya ɗum, eɗen cunoo e maayde mum, eɗen kolla wonde eɗen njiɗnoo ɗum walla eɗen njotondirnoo e mum jotondiral tiiɗngal. Enen hannde, foti wonde woondu men Umaar Bah ko daranaade ko o daraninoo koo. Woondu men e makko, ko haɗde miijo makko ngoo maayde. Woondu men e makko ko salaade anniyaaji ɗi o joginoo ɗii mbaasa joofde. Wuurde e woodde ko geɗe ɗiɗi ceertuɗe. Neɗɗo ena wuura tawa woodaani. Neɗɗo ena wooda kadi tawa wuuraani. Wuurde noon kadi wooda, weeɓaani. So tawii goodal ko ñaam-golluuje tiiɗɗe ɗe leñol sokli ngam suɗirde Daartol mum, mbiyen golle Aali Mayram ɗee ko pattamlame, ko dowrowe e nder cuɗaaje ɗe leñol foti suɗirde Taariik mum. Yo Geno waɗ toon fooftorde makko, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Home » MO » Nixa MO » How-To oiosceeârto!eeoS(»oo.t:oo No-834 Galle Road Talpe Galle Keiki ‘O Ka ‘ ina Subete Kono Yo mo Tengoku mo Masedoniya ko leydi e Yuroopu. Mbertudi leydi ndin ko 25.713 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2014 yimɓe 2.069.162. E tan a 2mE/2 = V0 − E UUEEEUMMMU$H A *.#UUEEEEE$0U#UEUEEEEEEEEEUU$ A *.#UEEE$0U&$UUEEEEEEEEEUMMMMMH*$E – E teskaade kadi darnde nde Israyiil jokki e warngooji kuuftidinɗi feewde e hoohooɓe Palestiin ; – E teskaade muumɗugol gondungol e weleede ɗum e ballal ngal dowla amerik e won e leyɗeele tuubakooɓe mballitta Israyil e tiimgol mum ngol rewaani laawol won leyɗeele palestiin ; 3. Dow De Dow Dow Dow - Stan Butcher maimbe, rora, kavure, mbeju, chipa, so’o jukysy, so’o josopy, so’o apu’a, so’o oo wag mo ko tawanan! ewnde Ganndal, duÉ—al gardungal momtude humambinnaagal e majjere udditaama ñalnde aset 27 lewru seeÉ—to hitaande 2013 e nder taÆ´re 4É“ere leegal Arafaat e gardagol Catal Fedde Æ�amtaare Pulaar leegal Arafaat. Miijo ngoo ummorii ko e sukaaÉ“e tato rewÉ“e Rugi Jibi Sammbayel Soh jeyaaÉ—o to Moonngel, Hawwaa Sammba Bah jeyaaÉ—o to Deysarak e Ummu Hammadi Njooro jeyaaÉ—o to KayhayÉ—i. Nde lajal ngal arti haa e ñalawma aset 27 lewru seeÉ—to 2013, biyanooÉ—o oo, leeÉ—e Nuwaasot tinii won ko jogori kewde e leegal Arafaat. Æ�e luwoyi jooÉ—orÉ—e e mbeertateeri haa yoni É“e ngaddi, É“e mbeerti boowal yeeso duÉ—al ngal haa yooÉ—i, É“e É“adtini njarameeje É“uuÉ“É—e, belÉ—e, É—e ciiri keewÉ—i. NjuÉ“É“udi maÉ“É“e rewi laawol, wayi no sago nde tawnoo gollal heen fof ena jogii joom mum, sahaa mum e nokku mum. Baro, gorko Duguba Sahre Nayeere. Yiilirde Toownde neldi ko kalfinaaÉ—o mum pinal hono Aamadu Jibeeri Sih, Yiilirde Catal Arafaat neldi ko terÉ—e É—iÉ—i hono Ibraahiima Hammee Sih e Ibaa Joop. Gadano oo ko koolaaÉ—o kuuÉ“al. Ko kañum yettini konngol e innde hooreejo catal ngal. ÆŠimmo oo, ko kañum woni kalfinaaÉ—o ngalu catal ngal. HumpitiiÉ“e nafoore jaÅ‹de neeniije mawÉ“e wayÉ“e no Ceerno Demmba Bari en, nootitiima e uddital ngal. To bannge leegal ngal e hoore mum, en teskiima worÉ“e heen Ceerno Haamiidu Baal, almaami leegal ngal, Sooro Jah, Maamuudu Njaay, Ñas Yero Aali, Yero Malal Sih, Jibi Sammbayel Soh, Mammadu Bookar Wele, Bookar Kaaliidu Farba JeÅ‹, Aliiw Malel ÑaÅ‹, Umaar Mammadel Soh e MoybaraknaaÉ“e ko jiidaa e nootitiiÉ“e É“e en kaÉ“aani inÉ—e mumen. To bannge rewÉ“e e sukaaÉ“e, keewal ngal kadi teskinii sanne. Mammadu Bookar Wele haftii, waÉ—i ganndondiral hakkunde hoÉ—É“e arÉ“e É“ee e yimÉ“e leegal wonÉ“e É—oon. 4- Konngol gooto e mawÉ“e worÉ“e leegal ngal 5- Konngol gooto e mawÉ“e rewÉ“e leegal ngal 9- Yillaade duÉ—al ngal e hurmbitde ngal Ko É—umÉ—oo woni ko gollaa e kikiiÉ—e aset 27 lewru seeÉ—to 2013. KikiiÉ—e oo fuÉ—É—oraa ko quraana e cakkital Ceerno Haamiidu Baal. Ko kanko rokki yamiroore É“iyiiko ena wiyee Maalik Haamiidu Bah, cukalel ngel duuÉ“i 10, yo janngu. Ngeel Æ´etti sumoore”É—aahee” haa joofni, nde golle keddiiÉ—e É—ee ndewi heen. Caggal Maalik Haamiidu Baal rewi heen ko konngol bismaango wonande arÉ“e nootitaade e udditgol duÉ—al ngal. WaÉ—i konngol ngol ko Rugi Jibi Sammbayel Soh e ndeeÉ—oo daande:” ➢ HoÉ—diiÉ“e tedduÉ“e yiÉ—É“e maa nanooÉ“e Pulaar En mbeltii e no ngardu-É—on nootoraade min nii. Min ndoondii noon ko donngal ñisngal, teddungal, mettungal roondaade kono e ballal Alla e ballal mon, emin njogii njoorto wonde maa faandaare ndee joof e dow jam. Min nganniyii ko udditde duÉ—al Pulaar É—oo e leegal ngal ngam haÉ“de e humambinngaal. Min njiÉ—i ko kala mo janngaani arab walla farayse nde janngata Pulaar ngam taÆ´de tonngi majjere É—i wondi É—ii. Ena aaÉ“noo sabu jaÅ‹de woni ko hakkunde mbootu e kasanka. E tonngol, min piÉ“i ko addude ballal amen e É“amtaare leegal ngal e bannge mo min mbaawi daroraade oo. Min mbiyii on bisimilla. Ko fayti noon e no geÉ—e njahri haa yettii É—oo maa jinnaaÉ—o amen, ceerno amen Njaay Saydu Aamadu yettin banndiraaÉ“e sabu alaa ko humpi mo heen. On njaaraama”. Caggal Gelongal Fuuta, ko Yero Aali Ñas rokkaa konngol e innde mawÉ“e leegal. O haftii, o salmini banndiraaÉ“e, o yetti sukaaÉ“e É“ee, o jaari miijo ngoo. O holliti ko huunde É“ooynde diganeede, kono Alla rokki wune ko É“eeÉ—oo sukaaÉ“e. O joofniri haala makko ko wasuyaaji ko fayti e ñiiÉ“al haa teeÅ‹ti e mawÉ“e nde mballata sukaaÉ“e É“ee e ngalÉ—oo donngal. Nde Yero Aali rowi, konngol arti ko e Goorooy Mammadu Dooro Jaak to bannge rewÉ“e. Oon haali no miijo ngoo ardunoo gila e fuÉ—É—oode haa e yimÉ“e fotÉ“e jokkondireede haa jibini ko jibinaa e oonÉ—oon kikiiÉ—e koo. O tinndi tinndi keewÉ—i, o waajii, o teeÅ‹tini darnde fotnde dareede. E ballal Geno, e ballal jinnaaÉ“e e yimÉ“e yarlitiiÉ“e, sukaaÉ“e É“ee (Rugi Jibi Sammbayel Soh, Ummu Hammadi Njooro e Hawwaa Sammba Bah) kuuÉ“ni aadi so udditde duÉ—al, inniri ngal Sewnde Ganndal. E no wiyranoo nii, duÉ—al ngal ko aldaa e caÉ—eele, ñalnde alkamisa wiyanoonde ndee. Ñalawma hanki oo, É“e mbinndii 51 neÉ—É—o hakkunde mawÉ“e e sukaaÉ“e. Tawi ko adii É—um seeÉ—a, yimÉ“e mawÉ“e nootitiima e wulaango sukaaÉ“e É“ee, tafi goomu ngam huufande sukaaÉ“e É“ee duÉ—al ngal: Ñalnde alkamisa 2 lewru duujal ndee, Sewnde Ganndal jaÉ“É“iima 54, hakkunde mawÉ“e e sukaaÉ“e. Goomu nguu fecci janngooÉ“e É“ee e doge É—iÉ—i, janngooje balÉ—e 4 e nder yontere. Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Ko ko ko ko - fajowy sladzik i piesenka So, No Mo Flol!! Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Caggal toɗɗitegol Ibraahiima Bubakar Koytaa hooreejo leydi Mali, yimɓe heewɓe ina puɗɗii faamde, fawaade e ko fuɗɗii feeñde, tuugnaade e won ɗeen joljole walla won ɗiin nanallaaji, wonde ko ɓuri teeŋtude e manndaa makko keso oo, ko waɗde feere mbele jam ina arta e Mali, haa teeŋti noon e rewo Mali. Ko ɗuum woni ngoƴa Farayse, mo konu mum lofii to Mali, ngu Makron yiɗi loftude toon, ko ɗum woni ngoƴa leydi Alaseri, ko ɗuum woni ngoƴa Mali, tee ko ɗuum feeñi e Nanondiral Alsee ciifanoongal ñalnde 15 mee 2015. Tee, oon jam, ina sikkaa, jogori yuumtude ko e baylugol leydi Mali ndii to bannge sariya e to bannge ngonka. Ina hulaa, Mali « seerta e tergal mum ñawngal ngal (rewo mum), hono no eyɓiniranoo e Nanondiral Alsee ngal », potnongal siyneede rewrude e referaandoom. Eɗen ciftora Malinaaɓe tellinooma, wondude e keewal, e mbedda ngam haɗde ɗuum, ngam haɗde peccugol Mali. Hannde noon, ina feeñi wonde Farayse ko ko yiɗi sakkude feere woɗnde ngam rootaade donngal « Barkaan » (teddungal, gulngal). Ina sikkaa ndeen feere ko « halfinde Muritani diiwaan biyeteeɗo Azawad oo ». Ɗuum woni Azawad jokka e wonde nder Mali, kono waɗtee e ndeenka Muritani mbele ina hisna ɗum, konu mum lomtoo toon konu Mali kaɗaangu yettaade Kidal. Geɗe keewɗe ina ceedtoo ko haalaa koo. E fawaade e kabaruuji lowre internet wiyeteende Africa-Kibaru, « ko ina tolnoo e 15 oto konu Muritani, naatii Kidal jamma 11 ina jofi 12 settaambar 2018… Ɗoon e ɗoon koninke Muritani gardiiɗo ngool lappol jokkondiri e faraysenaaɓe ardiiɓe Barkhane ». Laamu Bamako hay huunde haalaani e ooɗoo kabaaru. Ko ɗuum addani yimɓe sikkude, ma a taw, ko nanondiral woni ɗoon hakkunde Bamako e Alsee e Pari, yo Muritani heɓtu ndee taƴre leydi anndiraande « rewo Mali ». Ina faamaa tan leyɗe tati ɗee kala ina njogii dalillaaji weltaade e ndee feere, so tawii ɗuum waɗii. Sibu Farayse maa dañ no rootorii donngal Barkhane, maa ngoƴaaji Alaseri usto, ndi weltoo boom e goɗɗitagol konu Farayse keeri mayri, haa teeŋti noon kadi so tawii ko Muritani halfinaa ndeen hettere, nde tawnoo hakkunde mum e Alaseri ina weli no feewi, tee Muritani heɓtinii Polisario gila 1979. Hay gooto kadi humpaaka jotondire moƴƴe gonɗe hakkunde Muhammed Abdel Asiis (hooreejo leydi Muritani), e ardiiɓe MNLA, ɓe nganndu-ɗaa gila ko ɓooyi, ko Nuwaasoot woni luuñtitorde mum en. Kadi, ɗuum kam, ma a taw Muhammed wul Abdel Asiis yeɗaaka oon fartaŋŋe mawɗo mo Makron e IBK njogori rokkude ɗum, ngam ɓeydaade tiiɗtinde darnde mum e teeŋtugol mum nder Saahal. Kono kadi, fartaŋŋe ɓurɗo mawnude e teeŋtude oo, ko omo waawi hujjinoraade ɗum ngam etaade heddaade e laamu caggal nde o joofni manndaaji makko ɗiɗi e hitaande 2019, o wiya omo etoo waɗde manndaa tataɓo… Buubakar Boris Joop, jaaynoowo Senegaalnaajo gooto wiyi « njeeɓee ndee feere mawnde Seneraal Asiis ! Mbir pokeer e golle ɗe laaɓtaani. Caggal nde o darii e leefɗinde keediiɗo makko, « mbir Nuwaasoot » ina hollita jooni ko kam woni paabo Mali gonɗo e yoolaade ». O fawti heen « Wonande yimɓe humpitiiɓe, Muritani ɓooyii meeranaade Mali, tee ko huunde nde yuɓɓini. Alaa heen ko fepindaa. Muritani ina anndi Mali no feewi (Sudaan farayseejo ndeen), sabu heedondirde e mum e renndude e mum daartol, sabu mum heɓtude e mum, gila 1941-1945, gure Neema e Ayyuun el Atrus, tuma nde Guwerneer Christian Laigret felliti ɗoon e ɗoon dartingol keeri. Ko ɗuum addani « Safalɓe jogiiɓe pinal bambarankooɓe en » heewde e saraade e njuɓɓudi laamu kam e polis e konu Muritani. “Kono kadi, peeje Persidaa Muhammed Abdel Asiis keedaani heen sara. Sikke alaa heen. Waɗi noon, so a yiyii geɗe ɗee njuumtirii nii, ko ɗe keblaaɗe. Hooreejo dowla Muritani wallitii no feewi IBK e kampaañ mum. Ko e ndiwoowa « Mauritania Airways » o totti IBK yo yilloro Mali. Yoga e otooji lappi makko, mbaɗi ko tonngooɗe Muritani. Ko ɗuum waɗi haawnaaki so IBK iddima yillaade Muritani ñalnde 24 ut, hade mum fiileede. Hakkunde Muritani e Mali welii haa jibinii bantirgol Muritani Azawad. Geɗal kollitoowal ɓallondiral hakkunde Makron e Asiis, haa teeŋti noon naat-naattondiral nafooje leyɗe ɗiɗi ɗee, ko ammbasadeer Farayse gonnooɗo e Muritani oo, hono Joël Meyer, ko kañum wonoyta jooɗaniɗo Farayse to Mali ko neeɓaani, hade makko waɗdaneede heen Kidal. Ko heddii, suuɗii haalaaka koo, ko miijooji cakkiiɗi, ɗi Persidaa Abdel Asiis moofti e ɓernde mum. So Tuwaareg en raneeɓe ɓee ɓeydaama e Muritani maa raneeɓe Arab-Berbeer en ɓurto heewde e mum. Ina wayi no, e nder hoohooɓe Muritani, ko leñameeɓe, haa teeŋti e leñameeɓe safalɓe ɓurniiɓe, ndañi sago mum en. Ko ngol woni fartaŋŋe ɗimmo waylude, walla waawrinde koɗki Muritani ɓeydotooɗo ñalnde kala ɓawlude. Fartaŋŋe gadano oo ko e luural hakkunde Sengaal e Muritani 1989-1990, huunde e satiiɓe Maawiyya mbagginiino ɗum koɗnugol e daande maayo Sengaal ngoo, tuwaareg en mooliiɓe ɓee, mbele ina ɓurtoo toon haal-pulaar en keeweendi, caggal nde heewɓe e mum en taccinaa. Hono no teskori-ɗen, anniya Muritani oo waawaa yahdude e jeyegol Senegaal jeertotoongol e nder G5-Sahel. Ko ɗum addani Ndakaaru joñeede heen. Ko ɗumɗoo dey woni golle e baɗle keediiɗo mo Senegaal jogodii golle ɗiɗi to bannge gaas e petroŋ. E sahaa peɗɗitagol keeri e baklitte seopolitiije garduɗe e mutal naange iiñcuru Mali – Muritazawad nana jibinee…” Ko Seneraal Ameriknaajo jibinaaɗo 26 saawiyee 1880, cankiiɗo 5 abriil 1964 to Wasington. Ko o Seneraal konu Amerik takkanaaɗo galaŋuuji e cili keewɗi sabu ganndal mum woldeeji, haa teeŋti e wolde adunaare adannde e ɗimmere ɗo o ardii konuuji doole haɓɓere (forces alliées) nder Pasifik hirnaange worgo. Ɗum ɗo fof ko peeje maɓ-ɓe goni ɗo. Winndu ɗoo innde maa Jerondiral Naange e huunde e koode teskitinɗe e ndoogu Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 So Afrik wontatno leydi ngootiri ! Laamu Atholhu (2) manga anak ko am, am no ma-owyat am, O dun mo'n mi, o yo mi 鈴木史朗→SO☆NO☆KO☆ Enen kadi en mawninay ɗemngal Arabu ngal? Sakiraaɓe tedduɓe, Ñalnde 18 Deesaambur / Bowte 2017– wano woowiri non e hitaande kala- winndere nden fof mawninno ñalngu ɗemngal aarabu ngal e yamaruyee Unesco, suɓiiɓe nden feere mawningol ɗemngal aarabu ngal Jokkito » Fulfulde e gannde kese, ko tiitoonde winndannde nde wiɗtooɓe ɗiɗo (2) misranaaɓe hawtiti winndi, ɓen ngoni : Dr. Aadel Usmaan Imam Ayat, jannginoowo ɗemɗe afrik, to Duɗal Ɗemɗe e Eggo (faculté de Jokkito » Taariika Fulɓe Progressive Union (FPU) ko mojobere daraniinde fiyaakuuji renndo e pinal. Ko e hitaande 1966 nde sincaa e nder Sarlon. Innde mayre aranere nden fewndo nde sincaa ko Fullah Youth Organization Jokkito » Gila internet layi, humindiri jamaaji ɗin, wontuno laawol lumbinirngol miijooji e eɓɓooje, maandinirngol jannde e gannde. Ko e ngol laawol kadi yimɓe ɓen waɗti daɗndirde ngaddamaakuuji maɓɓe e finaa-tawaaji maɓɓe, seɓitoriiɗi mulugol. Jokkito » Banndiraaɓe tedduɓe, ngonka am he leeygal Geejewaay, anndinii kam ko heewi he nguurndam yiɓe hoɗɓe he leeyɗe « banlieue » takkiiɗe Dakar laamorgo ngenndi Senegaal no mbuurdi, ngam ko wuurde saɗtunde nde welaani sifaade no wa’i, ɓayri wonaa keɓal wonaa laaɓal hoɗannde, ngam koɗore maɓɓe ɗee ngoni ko he caanli maayɗi, keewɗi beele jibinooje ɓowɗi, ko ɗuum waɗi ɗe mbaɗi kamɓuuɓe « humidité » kadi ko ɗe koɗore cukkuɗe ɗe koɗki mum yuɓɓinaaka « lotissement », ko ɗuum waɗi ɗe ngalaa daawe « espace » gaddooje henndu, yanti heen yimɓe ɗee leyɗe eɓe njara he boyli « pompe » nokku oo, ɗi ngannduɗaa diƴƴe majji laaɓaani, ko duum waɗi ɓiɗtere e caɗeele e paawle ina sinndiiɓe jemma e ñalooma, so en ndaartiniima kaa ngonka en tawat ko ɓe yimɓe woɗɗitiiɓe fooftere alaa ko haali daaɗere (neema), ngam doosɗe nguurndam ko ndiyam e henndu, ko ɗuum waɗi, ina haawi tagaaɗo holko wuurni ɓee he Dakar, kono nde tawnoo enen nganndi, ɓurɓe heewde he hoɗɓe he ɗee leyɗe takkiiɗe Dakar laamorgo ngenndi Senegaal, ko yimɓe ɓe njanngaani ɗemngal gollorteengal he ngenndi Senegaal, kadi ko ɓe yimɓe ɓe ngalaa ganndal e humpito karalle gollorteeɗe he renndo hoɗaango yimɓe Dakar, ko ɗuum waɗi dañal maɓɓe ngal piiw fawii ko he njeeygu ngu alaa njeñaandi, ngu taƴnataa jemma e ñalooma e dewe Geno ɗe ngondaani he goongɗingol walla puuntiindiral pawingal he ɗaɗi majjere woni : dabagol e mbileyaagal e koomti ɗi ngalaa ɗo pawii, kono nde tawnoo kamɓe piiw ndogi ko demal e ngaynaaka, en tawat ndee wuurde nde ɓe ngoni he dow mum ndee ina ɓe weli, tee kadi ko ɓuri heewde he ɓiɗɓe maɓɓe njanngataa ɗemngal gollortengal he ngenndi Senegaal, ɓayri ɓe ɓurtee janngineede ko Qur-aana maa karalle ɗe njahdaani he jaŋde, alaa ko haali nehdi moƴƴiri, tee enen nganndi ko nehdi woni ngooroondi nguurndam. Sakiraaɓe tedduɓe, so en njiɗii wallude ɓee jootaaɓe hoɗɓe he leeyɗe takkiiɗe Dakar e ittude leeɓte e caɗeele ɗe ɓe ngoni he dow mum, ko alaa he sago annduɓe e dawriyankooɓe e alɗuɓe Senegaalnaaɓe, njarlitoo ndaroo he darnugol duɗe janngire e cuuuɗi ñawndori (cafrori) e wallitde demal e ngaynaaka no yahira yeeso he Senegaal, kono wonaa accireede ɓe he kaa ngonka yeñcinooka baasal e ñabbuuli daaɓooji ɓellinooji caɗeele nguurndam neɗɗɗanke. Setodiiɓe ganndal, enen ɓiɗɓe Afrik enen poti daraade darned tiiɗnde haa ngiwen he kaa ngonka, tee enen nganndi alaa ko ittata kaa ngonka so wonaa janngude ɗemɗe men e aawde kiram ndimaagu he ƴiiƴam ɓalli men, ngitten yawre e fuuynere nde pawɗen he ko’e men, laatoɗen yimɓe no nawliraaɓe men mba’i nii, ngam gila taa kaaƴe ko kecce neɗɗo ɓaleejo ina wuuri he ndee uppeere leydi, kono haa hannde enen mbaawi wiide ko no mbaanoɗen tan mbaaɗen, ɓayri alaa ko puɗɗiɗen ñiiɓɗen heen haa tabiti laatii woni huunde, ngam en ngoongɗinaani ko’e men, ko ɗuum addani en wonde jaaɓneteeɓe ko woɓɓe, seede mum yeloode binndol feŋti (sosi) ɗum ko ɓaleeɓe Misiranaɓe « Egyptien » haaynude kaaƴe waɗta ɗe njamndi, ɓaleeɓe ina njeyaa he feŋtuɓe ɗum, kono hannde ko ɗe woɓɓe ngabbitiɗen, ko noon kadi denndaangal karalle ɗe ngooroonde faggo nguurndam renndo ɓoccitorii en, njagguɗen ɗe jaggitooɓe gaddi he men, tee enen nganndi karalle winndere /adunaaru ɗee piiw, njiitiraa ko ƴoƴre tagdaande he neɗɗanke, ɗe ɓamtorii ko mbayla yahduka he ganndal binndol, ngam ko kaan mbayla addani neɗɗanke heɓde kuwtore gollorteeɗe he soklaaji renndo mum. Sagataaɓe tedduɓe, so wonii dawriyankooɓe Afrik nehiraaɓe jaaɓneede e huuñƴere daaɗere (neema) aduna, abbiiɓe laabi ɗi jaggitooɓe Oropnaaɓe puntirnoo en hanki njiitaani ko woni neɗɗaagu neɗɗo, en njaawtaa wontude yimɓe fewjanooɓe ko’e mumen, ngam hanki jaggitooɓe Oropnaaɓe njaggirnoo en ko doole, kono hannde ko ganndal e yuumtere njeñaandi karalle maɓɓe, keɓirtengal he janngude ɗemɗe maɓɓe e faddaade joomaaɓe ko’e jawdi he jeñcingol ngaluuji Afrik he ndeer Afrik, ngam waasde woodde hoolaare he kisnugol ndi, kadi wonnoo ɓe njiɗaa puutoɗen ɓe (ɓoccitoɗen ɓe) ɓe cosi pelle ɓe mbii ɗe ngonaa dawriyankooje puntirooje en balle gittaaɗe he dooñaañi « poubelle » kedde maɓɓe, ɗe nafataa ɗe ngittataa heege, ɓe tuukorii dawriyankooɓe Afrik konnguɗi : potal e nuunɗal pawiiɗi he rewde laabi yiɗde maɓɓe, ɗiin ngoni njanngee ɗemɗe amen, pawee soklaaji renndo mon he njeñaandi mbayla amen. Gila internet layi, humindiri jamaaji ɗin, wontuno laawol lumbinirngol miijooji e eɓɓooje, maandinirngol jannde e gannde. Ko e ngol laawol kadi yimɓe ɓen waɗti daɗndirde ngaddamaakuuji Read More » Musiɗɓe tedduɓe, juurotooɓe Misiide, Men hewtidii hannde kadi e kumpital mawngal, kumpital ɓamtaare Fulfulde, e jurol gannde kese. Wano woowiri non, tuma kala, men humpitay on Read More » Fii mawningol ñalaande Hakkunde-leyɗeere wonande Ɗemɗe Muynaaɗe Ɗen ñalnde 21 Fabraa’iru 2017, UNESCO, fedde kippunde nden fii ɗuuɗal pine e ɗemɗe.. ka aduna, okkuɓe kadi ñalaande Read More » Banndiraaɓe tedduɓe, E hitaande 2014 nden, men yowuno winndannde ka Misiide ɗoo, nodditugol on mawningol haala men muynaaka kan battane ñalnde 21 Fabraa’iru wondude e https://fr.globalvoices.org Read More » Waɗii duuɓi tati e ko fawi, gila yarlitiiɓe men fuɗɗii firde laylatol renndo ngol facebook e Fulfulde. Ko ɓaawo nde yimɓe maghribi ɓen newnananoo huutorde ɗemngal Tamazight Read More » Tan Koo Koo erh!!!! 294. OOrUlQo CToJCJj ifiiOfO^o CTfloaOJOO^CTD (TO(.mjrtoaQ>o rtnCXTD (OreOJ(8«e«fl6)gjCTD<8anDo. ftajc^cmojreofirfj. (ereiDOJO oofsaojanfosifo oji^fooailceo^crDajfo^o oreojareoS (.oJOcBanrJVeo^oTxiKttioosrfi. gooft Oojoo2«e«6)^oajw) o«a>os2o Ort)6mo o^cnJlcD? •«fi>06m^annjo<^ ootflno ajl Konu 1 Konu 2 Konu 3 HEENITAGALLA, Galle, Galle District Kegalle, MO maa a7zana-nii! No.3221 Daniel Golle 2 Aku konpi: Hoore Hoore ! NO ^> .^s O OO Laawol e jam, inchallah HE Xinwei;,TAN Min; I e4C4e4e«e«eoeo«o co^^^ioie>o«e «o«ot^t« Ngam Ngam Hou # kf1 to kf12 \\E[11~ to \\E[24~ O O NO S O SO Ko seyorten hande, mido andina bukiibe e marube hhaje, ndè denftere innetêde "JAWMIRAAWO", nde hebbini falande 1 e ko fodaa. No midabba fotaybe, waylitaygo nde faago he demde janande. » Tooned 4 min En Pular/Fulfulde : e Aalii’en makko e Sahaabaaɓe makko O hisna ɓe hisnude. — O ƴeewi e hoore Maama Labbo. mi lukin e kon mi. kono kirameki no iro e, oide yo  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - Gane (ganooje) - J A K K A A - P U L A A G U . C O M . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Gane walla ganooje ko haala mneñtaaka ngam waasa faameede yimɓe kala.  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - NGUURA: Hol ko waɗi maaro saɗtude?(2) Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! E taƴre adannde yeewtere men, en njuurniima caɗeele ɗe Fuutaŋkooɓe ngonndunoo e kitaale yooro fuɗɗii yande e nokkuuji men. En kaalii haala yimɓe ɓe ngalaa ko nguuri, haa e jawdi ŋakkiraade jaamde sabu ladde fof laggii. Ko oon sahaa gawri waɗti saɗtude haa ko maa ceede ndenninee, jiggoyee ɗo woɗɗi. Sabu njaru gawri ɓeydaade, njeeygu gawri wontii njulaagu ɓulngu. Ko ndeen laaɗe-salaŋ mbaɗti addude gawri, ngoppi ko wayi lamɗam sabu ko njeeygu gawri ɓuri waawde addude ndañtaari. Nde gawri wayti hono kaŋŋe saɗtude, Fuutaŋkooɓe payti e maaro sabu ena heɓoo, kadi saɗtaani haa ɓurti. Kala ɗo cel-ɗaa e laabi wuro, maa huccit e bitikaaji ena njeeya maaro (peeso) walla saakuuji. Yanti heen nebam ena weeɓi Muritani haa Senegaalnaaɓe mbaɗti taccude maayo ena coodoya toon. Maaro nattii wonde faaro, natii wonde bottaari hoɓɓe walla bottaari yaŋngeeji. Haŋkadi ko ñalnde kala maaro defetee, nde wonnoo gawri alaa. Liɗɗi kootii e diƴƴe lugge haa yimɓe mbaɗti ko yowitaade e otooji ena ngummoo Rooso walla Ndar ena njeeya liɗɗi. Liin liɗɗi kadi ngonaa dimi sabu ko moƴƴi koo fof suɓaama, ena yeeyoyee jogiiɓe ngalu. Ko heddii koo (ko wayi hono "yaai booyuuji") addee e Fuuta, yimɓe njiiroo haa laaɓa. Ko oon sahaa rewɓe ɓee kadi naati e njeygu liɗɗi. Ɓe kuudoo subaka law, ɓe paloyoo otooji gummiiɗi Ndar walla rooso, walla Nuwaasoot. Ɓe cooda liɗɗi ɗii, ɓe ndoondoo ɓe ngarta e gure maɓɓe. So naange fuɗii, ɓe nawa liɗɗi maɓɓe jehre, ɓe ,jeeyta liɗɗi ɗii ko sowotoo cudgu maɓɓe laabi ɗiɗi! Kono, maaro e gawri jiidaa. So hiraande hitetenoo ko lacceeje e nder Fuuta, maaro waawaa yerweede wonta lacciri. Kala mo alaa seeɗa gawri, ñaamataa lacciri. Ngati lacciri kadi kala ko defidtenoo nattii woodde: jaga heɓotaako, haako alaa, gerte ko maa coodoyaa, ena caɗti. Haakooji nefetenooɗi ndeen (safato, uulo) mbaɗti sufoyeede e nder ladde ena mbaaree. Kodde majjii, lacciri woodaani, ñiheeje ndefirtee ko gawri mboɗeeri ndi pucci ñaamatnoo. Laamu addii balle kono ko seeɗa sabu hoore kala so heɓii ko ena wuurna-ɗum yontere tan, so yontere ndee maayii hol no wuurdata? Nde yahnoo haa maaro haŋkadi naatii defnirɗe men, wontii ñaamdu men ñalnde kala e kala, laamu Senegaal faamii maaro foti ko remeede e leydi ndii sabu jiggoyaade leyɗeele Asii ena tiiɗani booñ leydi dii. Ko ndeen demal maaro wiyaa yoo naatne e nder Fuuta. Hol no Fuutaŋkooɓe ndemirta maa tawa ngalaa karallaagal remde maaro? Laamu nguu addi haraalleɓe mum ena ndennti e innde SAED ngam ekkinde Fuutaŋkooɓe demal maaro. Kono demal maaro e demal gawri ena ceerti no feewi. Hol ko seerndi ɗee deme? Go'o, maaro ena yabi ndiyam haa wooroo, ngati ndiyam alaa... Ɗiɗi, maaro waawaa remeede so wonaa leydi fiytee haa werbiɗa (ɓeppiɗa). Ɗee geɗe fof puɗɗiima heewde, cikku-ɗon? Ngati ena heddii fereeji goɗɗi e goɗɗitiiɗi ɗi mi limtaani. Kono, ko ɓuri muusde ko fuutaŋkooɓe ngoowaani e demal, ko maaro maa toppitee jamma e ñalawma gila nde tutaa haa nde soñaa! Fuutaŋke woowaani ngaal demal. Gese men jeeri, so a jabbiino tan, a heɓat galle maa njooɗo-ɗaa haa nde demal yonti. Sahaa kala njahaa aɗa ƴeewndoo so ñaayaaka. So ɗum alaa, paytaa e golle goɗɗe. So jabbere ɓennii, jooɗee kadi haa kiwal yonta. Waalo kadi ko noon. Kono hay gooto anndaa demal ngal alla joɗnde: dawol ñalnde kala haa coñal, ngati Fuuta naatanii caɗeele! Ndeen gure keewɗe njaɓii natde e demal maaro (feere woɗnde alaa!), SAED addi katarpalaaji, nduggi boowe jeejɗe ɗo remaa. Nde katarpalaaji ɗii kaljiti, yimɓe mbiyaa ko kañum'en ngannomintaa gammbi. Yimɓe puɗɗii golle. Punndi ena ruuya, gammbi ena cuppitoo e leydi ena kulloo gese, maaro jibinaama e nder Fuuta. (yeewtere men ena jokki..) . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! On jaɓɓaama, banndiraaɓe yiɗɓe! Ko ardii fof, eɗen njetta Geno Mawɗo oo, Lolluɗo et tedduɗo oo. Eɗen nduwoo nde O addanta en martaba, kisal e jam haa mbawen wallude leñol ngol siynude paadaaje umminaaɗe gila e duuɓi. Ngal-ɗoo gernal geese Pulaagu, jibini-ɗum ko yarlitaare, karallaagal e wiɗto; kañum e jammaaji deggondiraaɗi ɗaanaaka, fooftaaka, ñaamaaka yaraaka! En puɗɗoriima Innde Alla e Nulaaɗo Mum (SAW), yoo en njokku e peewal, deeƴre e martaba haa golle men ceedee kala nokku mo ganndal e wiɗto haaletee. {mosimage}Banndiraaɓe e sehilaaɓe Fulɓe','Ko adii kala amin mbeltina-on jibineede gerngal geese Pulaagu.com udditaande ñalnde 24 lewru Jolal 2006. Weltaare meeɗen e ooɗoo kabaaru foti ko yiɗde men Pulaar e pine Fulɓe mawnude. Amin mbeltinira gerngal ngal kala Pullo ɗo woni e winndere ndee haa teeŋti e jaŋngooɓe pulaar. So on njuurniima binndanɗe ɗee, ma on ceedo binndol ɗemngal ngal no yaltiri e kelle geese ɗee. Ko goonga, binndol Pulaar nattii jogaade caɗeele yaltude e Enternet. Waɗi noon ko e wiɗto wonaa ɗii-ɗoo duuɓi kala ngam yaltude e ɗeen cugge mbele ɗemgal ngal ena wafoya feewde e ɓamtaare e gannde kese. Hol ko woni kaɓirɗe amen? Hol ko woni golle ɗe min ummanii? Hol no golle amen nafirta leñol fulɓe? Hol no Fulɓe kala mbaawi yantude e golle amen? Ɗii duuɓi ɓennuɗi kala, jaŋngooɓe Pulaar e ɗemɗe goɗɗe e nder winndere nde ena cooynii nafoore gannde kese e aduna men hannde oo. Eɗen nganndi hannde ko Ordinateer woni ko ɓuri huwtoreede hannde e fannuuju nguurndam leyɗeele galɗuɗe ɗee kala. So a yahii to baŋkeeji, jooɗorɗe laamuuji, nokkuji julaŋkaagal haa ko wayi no duɗe tuubaŋkoore, ko masiŋaaji ngaanndiyaŋkeeji kuwtortee. Addi ngaal ganndal waawde huwtoreede ko ordinateer ena waawi waɗde geɗe keewɗe ɗe neɗɗo waawaa waɗde. Ena waawi waɗde ɗeen geɗe tawa ena soowoo jaawgol neɗɗo laabi ujunnaaji. Laaɓii ko masiŋ ngaanndiyaŋke waawi koo, allaa fof neɗɗo walla yimɓe waawɓe lomtaade ɗum. Kadi eɗen nganndi masiŋ ordinateer ena weeɓnana-en nguurndam mem haa wooroo Fii Dewgal, Ɓeyngu e Wondigal skos:definition "Fulfulde, Pulaar, Pular"@en Gorugoda no ka to ka kono ya no mukou to ka Fedde: http://www.baseballprospectus.com/prospects/eyewitness_pit.php?reportid=383 Sabu- sabu.DAT Laawol Wurosoogi Bakkel woni ko caɗeele sabu hannde yahde e maggol ko huunde ɓurnde muusde. Sabu ko taƳe taƳe kala heen to waɗanoo paddorɗe haa ndiyam waasa haljinde e golle nde waame ari udditii ɗum . Hakkunde Wurosoogi fayde haa Kanel weeɓaani yahde . Yoga e otooji ndewat yahde haa naata e gaska lugga . Ko ɗuum waɗi kamiyoŋ gooto yani hakkunde Oogo e Siňtu Garba. Golle ɗee ina njaha no foti yahrude kono to bannge ndunngu o so tawii heɓɓitaaka feewaani, ko jipporɗe ɗe woni caɗeele ɗe. Won ko fuɗɗii waɗeede gudoroŋ kono ina heddii . Tee ko yahata e ngol laawol ina heewi,otooji gaddooji fosfaat to Ndenndoori ko ko ndaaƳaa ɓennataa fayde toon , kamɓe dadiiɓe ɓe ha ɓena ndarii to karafuur Wurosoogi ɗo ngam haɗde ɗi ɓennoyde , doole majji ina waawi ɓeydude bonnude laawol ngol. Wonto ɓe puɗɗii ittude yoga e joowe kaaƳe baɗanooɗe e laawol mbela ɗi mbaawa ɓennoyde wonannde tokoosi ɗi. BUYEL MUGDAAD : LAANA CIFTINOOKA KO HEEWI E DAANDE MAAYO Ko e Lupe mo e Lotoga i2= -e-yex 2 eyX 3 e-Yo + 4 e sO — nO OO O ^ ^•oo>ooocooJlo«o Onna no Ko Tokidoki Otoko no Ko 3. KO KO MO (I LOVE YOU SO) MENBAA mo FAN no minasan mo sasaete kureru yo.  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - LOWRE MEN: 100 000!!! Teemedere ujunere njillu e lowre men e ko jaasi hitaande e feccere! Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! LOWRE MEN: 100 000!!! Teemedere ujunere njillu e lowre men e ko jaasi hitaande e feccere! Banndiraaɓa fulɓe, musidɓe am arooɓe kala sahaa e lowre pulaagu.com, miɗo jogii weltaare mawnde habrude-on wonde ko hannde, Dewo 4 Siilo 2009, limoore yillotooɓe lowre Pulaagu.com jogori yettaade 100 000! Ɗum ko gila lewru Juko 2007 nde lowre ndee udditaa. Hannde ko ñalawma teskinɗo e golle men e lowre ndee, kono kadi ko ñalawma teskinɗo e nder geese ɗemɗe ngenndiije. Eɓɓo darnude lowre e ɗemngal ngal yaajiraani hono ɗemɗe Orop walla Asii wonaa ko sikkanoo maa yetto ɗoo. Ngati koyɗol men yiyde pulaar ena waŋngoo e geese wontii goonga, kono tigi tigi en miijanooki ma en keɓ hono oo martaba e nder hitaande fawnde. Haa jooni, ko seeɗa en men sabu njiɗ-ɗen ko yoo lowe fulɓe keew e geese ɗee, njiɗ-ɗen kadi ko kala ɗo pullo woni, so o finii o huɓɓii ordinateer makko tawa omo waawi heɓde kabaruuji, kumpite e jokkondire tawa ko e ɗemngal pulaar. Ɗum noon addata ɗum ko yoo jaŋde pulaar ƴelllite, yaajnee sabu ko ɗum ŋakki hannde e renndo men. Hannde noon ko welo-welo dawi e lowre men sabu ndee limoore teskinde (100 000) ko hoodere ñaarde e tiiɗe men enen kala tawndirooɓe e Pulaagu.com. Miɗo yetta kala e mon pinoowo subaka ara yiylaade kabaruuji, jeewte, pulareeje, jaanis ekn e lowre men sabu ko ono tigi ndilllinta nokku oo haa jirwa. Mi waawaa limtude sabu hulde yejjitde gooto e mon, kono tan alaa mo njejjit-mi e njettoor am e duwawuuji am yoo Alla ɓooynu-on e darnde e moƴƴere mbele pulaar ena ɓamtoo! Hol jogorɗo wonde 100 000ɓiijo jilliiɗo lowre ndee hannde? Oon ko ma fiyanee buubaaji e kolli ceŋaaɗi ŋeñemaaji sabu weeɓaani hawrude e 100 000! Miɗo eeroo onon kala nde ceŋoto-ɗon laabi keewɗi e ñalawma hee ngal wonde 100 000biijo Pulaagu.com. Gooto fof e arsuko mum! Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! sikke alaa kala juuldo ina foti yettude alla juula e nulado mo hammadu sallallaahu aleyhi wo sallam ko wonnoo seeda badaado barke wontii keewal ngal barke mum fennini ko yettere alla no feewi e jaarde ceerno IBRAAHIIMA SAAR e yimbe mum yoo alla rokku cellal e softeende semmbina pulaagu kala do waawi won de mi duwiima yoo allaahu wallu ko heddii mi salminii ngenndiyankoobe kala seydi saar yo alla hebbin hono ma en sabu tennaare ma sabu nde pinda fof ada adda ko ina weltiina fulbe yo alla weltiine Caggal yettude Alla e nulaado mum (SAWS) mi salmonii on, mi yettii on kaaddi njettoor kadi mi weltiima no feewi e sahaa nde ngartumi e yillaade e lowre men ndee nde wonnoo o dummuno mi wonaano to Internet yiyotoo mido yeewnunoo lowre nde no feewi mi artii e dingiral haa hannde nganndee joldube e laana kala ndenndi sago enen fof woni sago men ko yoo pulaar yaaru yeeso e nder jookli winndere hee kala.Mi yettii Ibrahiima Saar e tiinnaare mum feewde e leniol ngol e denndaangal banndiraabe daraniibe bamtaare Pulaar. Yo Alla sellin doole wadan en hitaande jam e kisal dum ko bural mawngal wonande Leñol ngol,100 000biijo yoo jogoro jam e kisal,Tuluusnaabe townii, toownii,yoo jogoro jam e kisal! njetto mawɗo faade mussiƴo men ibrahiima saar, ibara, mo wonaa hasside hay sahaa gooto, ɓetti mette leñol werlee e peñol,seydi saar njokke golle, miin non mbudo, ñagoo so ine newii , nde mballataa ko wayno aamen, nde pirantaa leñol ngol, ko waɗatee GAZA KO hol saabi ƴum, elle mi suwaa tawo yiide aɗa waƴi heen mbinndanɓe, sabu minen mi njangi tan ko pulaar, ɗuum min calminii min njuuriima Ko Allah fo66an ma seydi SAAR, emin leewodoo e ma. NJAAFODEE KAM SO MI MOYYINAANI HAALA; NEDDO FOF INA JUUMA.. ENEN FUL6E E DARANII6E PINAL PULAAR; USTEN JETTOOJE TEENGTINEEN ETAARE...MONI FOF YOO ETO TO BANGE MUM...KO NOON POTDEN YETTONDIRDE E KOYE MEN....MI YEE6II FONDU NAABE E HAAYRE LAAWNAABE..DEE DO GURE DIDI TIIDNIIMA HA MONI FOF DANYII RAJO WURO MUMEN TO AMERIK...GOLLE MABE YOODI...ETODEN MONI FOF WOODA KO WADI....ON NJAARAAMA BAYAL SAMBA GALO mi wiino mi haalata kono mi waawa nyande 25.12.2008 batu fedde fulbe itali Bandiraa6e, Won ko Njogiden ks (cikkumi) hay gooto Alaa dum e Windere he; NDENDIRAAGU....... MIDO EERI WINDOOBE E "PULAAGU" YOO MONI FOF HOKKU HEEN MIJO MUM...YOO pULAAGU WAD HEEN KO WIYETE CAALI JAKKA.fERUM.....SO BANGE RENDO, GONAL HAKKUNE YIM6E. POLITIKI HAKKUNDE LEYDEELE...SINNO ANNDANOOMA GOLLIRANOOMA E HAKKONDE LEYDEELE, HOL NO WAYATNO? Ch. 22 (Kono S o, Mi yo! - Cupid no Itazura) - MangaDex 1 Ɓataaki ki to amin ƴuuri, miin Pool, e sakiike meeɗen Sosteni. Miin Pool, mi noddaaɗo saabe muuyɗe Laamɗo faa mi laatoo nulaaɗo Iisaa Almasiihu. 2 Miɗen njowta kawrital goonɗinɓe Laamɗo gonngal ngalluure Korintu.* Golle Nulaaɓe 18.1-17. Laamɗo noddii on faa laatoɗon yimɓe muuɗum seniiɓe, seniraaɓe kawtal Iisaa Almasiihu. O noddii on, onon e noddooɓe innde Joomiraaɗo meeɗen Iisaa Almasiihu ɗo tawaa fuu. Oon woni Joomiraaɗo maɓɓe, wo Joomiraaɗo meeɗen du. 3 Wo Laamɗo Baaba meeɗen e Joomiraaɗo men Iisaa Almasiihu kokku on moƴƴere e jam. 26 Ndaaree ko'e mooɗon, onon sakiraaɓe ɓe Laamɗo noddi: ɓe yimɓe njogorii wo jom'en hakkillooji keewaa e ley mooɗon, jom'en baawɗe keewaa e ley mooɗon, ƴuuruɓe e lenyi tedduɗi du keewaa e ley mooɗon. 27 Ammaa Laamɗo suɓake ko adunaaru jogorii wo puuyndam faa huyfina jom'en hakkillo ɓeen. Laamɗo suɓake ko adunaaru jogorii wo lokkaaku faa huyfina ko jogii semmbe. 28 O suɓake ko hoyi, ko yawnii, ko adunaaru ndu jogorii wo ɓolum ɗuum, faa o waɗa ko tayketee ɗuum laatoo ɓolum. 29 O waɗii ɗum taa fay gooto mantoo yeeso makko. 30 Kanko hawti on e Iisaa Almasiihu. Kam laatanii en hakkillo ƴuurungo to Laamɗo, laatanii en fonnditaare e senaare e rimɗineede. 31 Wo hono nii faa ko Binndi ɗiin mbi'i ɗuum laatoo: «mantotooɗo fuu mantoroo Joomiraaɗo.»* Yeremiya 9.23. 4. miasto ko?o O?wi?cimia Hino Hino 700 Pulaar (West), Fulfulde (East) « To goddo wadi ma yawaare dow hifneere ma, ndika a sorra dawrawol ma haa a hebta nde. » (balndol Fulbe) Home / Joljole / DAANDE MAAYO DODEL : KO YOOLAYRU WALLA KO WARTAARE? DAANDE MAAYO DODEL : KO YOOLAYRU WALLA KO WARTAARE? BUYEL MUGDAAD : LAANA CIFTINOOKA KO HEEWI E DAANDE MAAYO Gallery No. 1 oo & r o %DVLF'DWD7\\SHV o o or o no nLGHQWLILHU & o on nno on Tatakau no mo mamoru no mo Ma'mum Masbuq FoW :: EvF Vs. FoW Koo en L T Koo, T O 23 Ko e loungutu lapu mo e loto kovi, No mo' caIlin', no mo' cryiin', -MAA HAA SENEHASA Ureshikunaru no mo setsunaku saseru no mo, Wallahu a’laamu bishowab. Thẻ: hino xzu650l, HINO FG, HINO XZU730L, HINO FC, HINO XZU720L 90cm ngam ngam..haha Non-Film Song - O Maa (O Maa, 2018) _ MySwar 'itsuka' mo 'kono shunkan' mo Wauzeka, WI Wautoma, WI Wausaukee, WI Wausau, WI 7 - F O F ■ 7A F O F ■ ■ No Ka 'Ilio Mo'O 43Simɔn ma lǝr-o o wɩ: «A bʋŋɩ sɩ wʋlʋ jɩnɩ na daga yɩ o yagɩ o ma cɛ-o tɩn mʋ wʋ́ taa so-o o dwe.» 1- Ko Kradan, Ko Ma, ko Chuek e Ko Mook (Emerald Cave) Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Lowre internet wootere to Amerik ina waɗi wiɗto ngam anndude “hakkunde kitaale 60 (nde paltoor woodi toon ndee) e jooni, hol heen nde ɓaleeɓe ɓuri heewde wareede”. Najoore ! Wiɗto ngoo yaltinii wonde “jooni ɓe ɓuri heewde wareede e nde paltoor woodnoo toon ndee”. Ñalnde wiɗto ngoo saaktaa ndee, hono 9 sulyee 2016, e ndeen yontere tan, polisseji ina pelli ɓaleeɓe ɗiɗo, mbari ɗum en. E ndeen yontere wootere, seppo yuɓɓinanoongo to wuro Dallas ngam seyfitde e suurtude ɗiin warngooji, sagata ɓaleejo gooto felli poliseeji raneeɓe, wari heen njoyo. Ñalnde 18/07/2016 kadi suka ɓaleejo goɗɗo felli poliseeji kadi wari heen tato. Ina sikkaa ɓe mbaɗiri ɗum ko muñtoriɗde ko poliseeji mbarata ɓaleeɓe koo. Ɗumɗoo noon so sakkanaaka feere yuumtata ko e geɗe ɗe moƴƴaani. Wiɗto mbiy-ɗen ngoo feeñninii wonde “ko kure poliseeji mbarata hannde e ɓaleeɓe to Amerik, ɓuri heewde to woɗɗi e ɓaleeɓe wardetenooɓe piggal e sahaa nde paltoor woodnoo e leydi hee, woni ko idii 1965”. E tuugnaade e limooje mooftaaɗe e duttorɗe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tuskegee to Alabama (Amerik), hakkunde 1890 e 1965 ko 2 911 ɓaleejo mbardaa piggal. So hiisaama, ko hedde “39 ɓaleejo mbaretenoo toon hitaande kala”, so wonaa “e hitaande 1892 nde 161 ɓaleejo mbaraa”. Kono, e hitaande 2015 ndee tan, poliseeji Amerik pellii, mbari 258 ɓaleejo”, tee “2016 no fuɗɗorii nii woɗɗoytaa ɗoon”. Heddii ko e oon yonta ɓennuɗo, geɗe keewɗe ina mbaawi kewde yimɓe tinaani. Yeru limooje ɗe Fedde wootere daraniinde jojjanɗe aadee mbappitii to woɗɗi limooje duɗal kaal-ɗen down gal. Aduna oo fof hannde, ameriknaaɓe hoore, ina nganndi añamnuraagu ina lutti doolnude e winndere hee, gila noon e Orop haa Amerik, tee, jogiiɓe ɗiin miijooji ina ɓeydoo dañde semmbe e suusde gacce. Yeru poolguuji partiiji ngañgu to Orop e wooteeji cakkitiiɗi (Farayse (13%), Itaali (29,7%), Hongrie (65,8%), Autriche (24%), Pays-Bas (10,1%) e Belgique (10,1%) ko seede majjum. Almaañ jeyaa ko e leyɗe ɗo dillere añamnguraagu ɓuri leefde, yantude e Espaañ e Portugaal e Angalteer. Daraja Donald Trump dañi to Amerik, kam fof e yooɓaade konnguɗi ɓurɗi nefnaade feewde e juulɓe e kala ko wonaa hono makko, ko seede majjum. Daartol dey hollitii haa laaɓti wonde kala ɗo miijooji añamnguraagu e ndoolndoolaagu tuddinnoo, ko boomaare lomi ɗoon yolnde : Almaañ, Japon, Irak, Libi, Siiri … Ɗoo e Muritani, pelle keewɗe jojjanɗe aadee ceeraani e ɗaɓɓude ñawndugol batte taccingol e warngooji kitaale 1989-1991, ɗe ceeraani e woytaade ngonka “hardaneeɓe” (Dillannde jojjanɗe hardaneeɓe, IRA…) e jeertinde e “joñgol jaawngol, kulɓiniingol ɓaleeɓe e njuɓɓudi laamu nguu, e konu nguu e janngirɗe kese ɗe konu sompi, ɗo ɓiɗɓe senerooji e koloneluuji ngoni e tuteede ngam lomtoyaade jiknaaɓe mum en”. Winndannde caggal“So sagata remaani, yaha ko ɓuri casol mum !” En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! JEYI-LEYDI E DAANDE MAAYO : HOLI BATTE SARIYA MO TONNGOODE ... Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 E Hospice Walla Walla, Washington (Walla Walla County) ^o «3 00 oo to o ro o, żesz, koo ko ko ko ¨‘°ºO»тяιвє«Oº°‘¨ o o Ci o oooo^opq ^o^Poo<<0 «e heen innde on a vein nf pyrihclile. j llteiu, 9pts Ina Ko Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji E tonngoode 107, en ngardiino e Al Hajji Mahmuud Bah haa e cosgol Duɗal Kaay… Haa nde e hitaande 1947, nde almuɓɓe ngoni e suppitoraade e jookli ɗii kala, ena nootitoo e duɗal ngal, e felo jihaadi ganndal teeŋti e diiwanuuji Fuuta-Tooro (Damga, Ngenaar, Boosoya, Yirlaaɓe, Hebbiyaaɓe, Halayɓe, Tooro e Dimat). No almuɓɓe ɓee mbaamirta ena ngara nii, siftinta ko no fergooji fuutankooɓe ngabbortonoo Sayku Umaar e nder teeminannde 19ɓere nii. Nde timmata hitaande tawi duɗal ngal yettiima 1500 almuudo, hakkunde waali-wuro-en e hoɗɓe arɓe. Nde almuɓɓe ɓee keewi, duɗal ngal dañii caɗeele to bannge nguura haa Alhajji Mahmuud waɗti yahde banngeeji goɗɗi ena jiggoyoo. O woni e kaan ngonka haa juuti, njuɓɓudi laamu ngonndi ɗoon ndii rokki mo paabi gawri yo o huutoro. Ɗiin paabi gawri mahanoo ko gila e sahaa wolde adunayankeere ɗiɗaɓere ndee, mbaɗaa nguura haa keewi, nguddaa. Kono gila nde wolde ndee gasi, alaa duttaniiɗo ɗi. Ndeen Alhajji Mahmuud dañii hoolaare to bannge nguura nduumiika, ɓeydi semmbe duɗal ngal to bannge njuɓɓudi haa ɓuri ko ngal yuɓɓunoo nde ngal woni Jowol walla Ndakaaru. O yuɓɓini Keblorgal jannginooɓe ngal duuɓi nay. Kala almuudo keblaaɗo, rokkee seedantaagal, fawaade e hattan mum. Caggal duuɓi nay heblo, fotde 400 almuudo mbaɗi kawgel seedantaagal jaŋde lesre (certificat d’études primaries). Ko ɓeen ngoni rogere adannde jannginooɓe, nde Alhajji Mahmuud Bah resndi 50 duɗal kesal. Kala jaltuɗo e duɗal Kaay ngal ko nii yaltiri: alaa almuudo jeloytooɗo, alaa kadi ceerno joɓeteeɗo. Hono hojom ngaluuji ndañaa haa ɓurti muuyaaɗe duɗal ngal. Ko ɗuum rokki mawɗo oo miijo yiɗde neldude almuɓɓe to Mashrek arab ngam jokkoyde jaŋde e duɗe toowɗe. Eɗen njokka… E nder dumunna daɓɓo e ɗeen kitaale fotde capanɗe jeegom duɗal ngudditaa e ballal Alla e softeende almuɓɓe janngooɓe e yarlitaare jannginooɓe heblaaɓe heblo seniingo. Ko ɗoon gooto e almuɓɓe adiiɓe, ɓurɗo kadi ɓadtaade Alhajji Mahmuud Bah, ena wiyee Mohammadu Muusaa wiyata Alhajji Mahmuud ko ganndo dowrowo, coftuɗo, jarlitaniiɗo ganndal. Kala gonduɗo e makko ko janngoowo. Omo janngina omo darii, omo janngina omo jooɗii, omo janngina hay e yahdu. Hay e yolnde, o heewii ko waɗɗaade, almuɓɓe ɓee cawndoo mo, omo fida ɗum en, ena mbinnda. E dow ndeen wolde janngingol, Alhajji Mahmuud Bah yantini heen haɓde e humambinnaagal caɗtungal e humpitooji ɗi ngoɗɗaani to bannge ñaawooje diine. Nii woni, so tawii o wonaani e tuubnude ɗee mooɓe tan, tawata ko won ɗo o woni e waajaade renndo. Tuggude hitaande 1941 haa hitaande 1951, o nawdi ko jannginde e waajaade. E oon sahaa kadi tawi laamu tuubakooɓe njooɗiingu nguu, fuɗɗiima faamde wonde o wonaani e teppude golle mum walla e yiɗde haɓaade ɗum. E dow ɗuum, eggingol duɗal gonnongal Jowol fayde Ndakaaru, ena ɓeydi ndeen hoolaare. Ko ɗuum rokki mo won wellitaare e yettaade e woon nokkuuji e nder weertaango leyɗeele hirnaange Afrik gonɗe les njiimaandi Farayse (AOF) tawa o haljinaaka no adan nii. O woni e ɗeen golle fotde duuɓi sappo ɗi taƴondiraani, omo janngina, omo tuubna, omo waajoo. O alanaa gure mawɗe, o taaraaki wure tokoose, o woppaani hay rewɓe e jawdi haa to nder nokkuuji ɓurɗi jookaade e mettude. Nde Alhajji Mahmuud Bah arti fuɗnaange e hitaande 1941, o yuɓɓinii jeewte dingire keewɗe e nder diiwaan Gorgol e to diiwaan Maatam ɗe nganndu-ɗaa mballii mo e wallidiiɓe semmbinooɓe darnde makko e dadungal makko, kono kadi ngaddanii mo luurduɓe e makko to bannge miijo, tawi ko e seernaaɓe jannguɓe diiwaan oo. E lewru kawle, e nder ndeen ɗoon hitaande, o feeñnini kadi miijooji goɗɗi ɗi ngoowanooka no feewi e Fuuta e oon sahaa, ko wayi no : – hakke debbo maayraaɗo resteede caggal daawal kesngu ngal lebbi 4 e balɗe 10; – hakke demoowo waasde hoorde sahtu nde woni e demal walla e golle kiisɗe gese; – waasde noddinde walla wuurnude e juulɗeeli mawɗi baaɗi no juulde taaske walla e koorka, ekn. E ndiin mbaaɗi, e hitaande 1942, kanelnaajo gooto hawritiino e yeewtere makko e nder wuro Kanel to diiwaan Maatam. O nanngunoo, kanko Alhajji Mahmuud Bah ko toɓɓe won e aadaaji Fuuta hanki, baɗetenooɗi tawi tuugnanooki e diine. Oon wiyi: “hakke e yeewtere ndee e sañaade, e naatde e pittaali yimɓe ɓee, jibinii batte ɗoon e ɗoon, ɗe ñamliraani. Sabu Fotde baabiraaɓe 20 kuniima ɗoon ñalnde heen, ndokkiri ɓiɓɓe rewɓe dewle sabu Alla”. Alhajji Mahmuud Bah wondi ko sete jannguɓe, roondiiɓe quraana, waawɓe ɗemngal Arab, humpitiiɓe ñaawooje diine. Ena waɗa sahaa, ɓe njahda kamɓe fof e lappol gootol. Ena waɗa sahaa kadi, ɓe peccoo, wooda yahduɓe. Kono tuugnorgal ngal ko gootal, ginol golle ngol ko gootol, wolde ndee ko wootere. Yeru mum ko e lewru suwee hitaande 1946 wonnoo. Ko yeewtere biyeteeɗo Alhajji Umaar Daali Bah. Oon ne ko almuudo Makka laaɓtuɗo, junngo ñaamo Alhajji Maamuudu Bah. Oon ne, jeewte mum njoofinoo ko geɗe tuppo (cokdi), teŋe e jokkere enɗam e geɗe goɗɗe baɗetenooɗe e nder diiwaan oo. Ko ɗoon o holli miijo wonde: – yo teŋe mboomri ngon 300 mbuuɗu (oon sahaa ko e hitaande 1946 wonanoo wonaa e hitaande 2013); – yo teŋe diwo walla kestal tonnge e 150 mbuuɗu; – yo dammbordu dotte e balɗe tati waasa wonde balɗe 7 saka yettaade jonte ɗiɗi (balɗe 15) alaa ko haali lebbi, no waɗirtenoo adan nii. – momtude hujjaaji ɗi ndagnataa walla pirtataa dewgal (ñaam-gawri, ɓoosorgol, mbeertirdi leeso, kaɓɓitirdi saawdu, ngorba-diinaare walla seremelleeji goɗɗi jahdooji heen); – haɗde kala ko ena adda coorondiral hakkunde rewɓe e worɓe, ɓe laawol dagnanaani ɗum en yettondirde walla jillondirde. Lewre Alhajji Mahmuud Bah haaɗaani tan e aadaaji ɗi cifi-ɗen to dow ɗii, kono kadi o haɗii waɗde talkuru e lohol, no o salorii kalfaandi walla taraabuya to seernaaɓe mawɓe walla hilifaaɓe. Ko ɗoon kumaandaŋ diiwaan Gorgol ena wiyee Nayri walla Neeri wiyata e nder ɗerewol mum tonngaaka : “haalaluuji (jeewte) ceerno oo mbaɗii batte paayodinɗe e nder yimɓe ɓee. O jannginii, o famminii, o waajiima, o haɓii e joom hakkillaaji niɓɓi en”. E nder jeewte ɗe o waɗata e nder Muritani, Senegaal e Mali, o seeraani kadi e weddaade eeraango feewde e gure tokoose nde mahata jumaaji e nokkuuji mum en ngam waasde yowitaade e cahe mawɗe ñalnde aljumaa. Ɗuum waasaani jibinande mo caɗeele. E dow wolde aadaaji ɗi njahdaani e diine, Alhajji Mahmuud yantini heen ko tuubnugol won e renndooji aynaaɓe dowri, ɓe nganndu-ɗaa gila ko ɓooyi ngonaano soobinooɓe e diine Lislaam. Hay laamu tuubaako njooɗinoongu e diiwaan Gorgol e oon sahaa seedtiima wonde e darorɗe hitaande 1948, gondiiɗo Alhajji Mahmuud Bah, ena wiyee Alhajji Umaar Daali Bah tuubnii fulɓe heewɓe to diiwaan Mbuun e to diiwaan Gidimaka. To oon bannge, biyeteeɗo Mahammadu Muusaa Bah ena teeŋtiniri semmbe e daliilu wonde ko Alhajji Mahmuud Bah tuubni fulɓe wonnooɓe to diiwaan Geleytiir, Haayre Ngaal haa to diiwaan Haras. E wiyde makko: “O tawi ko ɓe ngonaano rewooɓe Alla. Hay so koɗo juuliino e nokku maɓɓe, ɓe mbiyatnoo ɗum ko yo ɓoftu ceenal ɗo juulnoo ɗoo woto adande ɓe kiite. O tawi kadi ko ɓe kumataano dewle maɓɓe e laawol diine. So gorko yiɗiino cuddiiɗo tan haalatno, so rokkaama, moƴƴere duwee hakkunde mumen, tan gasii”. Debbo deseteeɗo oo ne teŋetenooka ko adii jamma mum gadano e suudu dammbordu. So weetii, o waɗee sira-muumoowel (takkere haɓɓee e gite makko), o rokkee salamburu walla loocol, o ɗowee haa e hakkunde mbalndi nayi, o woppee. Kala nagge nge loocol makko yani, ko ngeen wonata arsuko makko. Ko heen ɓe tuugnotoo ngam anndude belgol tiinde joom mum. Fulɓe Jenngelɓe Jolof, ko rogere woɗnde nde Alhajji Mahmuud huccani hakkunde hitaande 1948 fayde e hitaande 1950. Ɓeeɗoo kadi, njiidaa e ɓennuɓe ɓee. No wayi fof, jolofnaaɓe ɓee ngonnoo ko e diine hay so tawii ko diine lohɗo. Heewɓe coftanaano heen geɗe keewɗe, teeŋti noon e yahdu Makka walla e askude jawdi ndariindi. Alhajji Mahmuud artiri ɓe e diine ceniiɗo, holli ɓe dewal Alla laaɓngal, janngi ɓe quraana e ɗemngal arab, rewi ɓe haa ɓe mbaɗti askude jawɗeele maɓɓe e njeñtudi remru maɓɓe. Heewɓe e maɓɓe nii njahii heen haa to Funnaange Ɓadiiɗo ngam jokkoyde jaŋde toownde. Ena e ɓeen, esiiko, joom-galle ɓiyiiko debbo, kanko Alhajji Mahmuud Bah, ena wiyee Alhajji Abdullaay Bah. Ɗum noon ko e ballal Alla e ballal musiɗɗo makko ena wiyee Bookar Ɓooyɗo Kah. Oon ko dawriyanke mawɗo wonnoo tawi kadi e oon sahaa ko dipitee. O jeyaa, haa hannde, ko e fuɗɗuɓe walla sosɓe Fedde Fulɓe Senegaal e kitaale capanɗe nay (1940). Alhajji Mahmuud heɓii kadi ballal teskinngal e biyeteeɗo Arɗo Saasi Soh. Oon ko gooto e lawakooɓe aada e nder diiwaan Jolof. Ko ndeen o mahi jumaa Geeli e duɗal mum. Alhajji Mahmuud yirliima no feewi hakkunde Muritani, Senegaal e Mali. O udditii heen duɗe, o tuubnii heen heewɓe. Ko e oon sahaa, o yiytondiri e Sheriif Makki Haydara to diiwaan Kaasamaasa. Oon teddini mo teddungal mawngal kadi ɗaɓɓiri mo ballal, nde tawnoo ko o waɗa koo ena yooɗi ɗum, kadi kañum e hoore mum ena yiɗi udditde duɗal Arab hono duɗal makko gonngal Kaay ngal. Ena gasa tawa ko e oon dumunna, oon rokki mo ɓiy mum debbo. E ndeen hitaande wootere, Alhajji Mahmuud Bah waɗoyi yeewtere fattamlamre, teskinnde e nder wuro Ndar e ɗaɓɓitere yimɓe nokku oo. O teeŋtini heen nafoore wonnde e janngude ɗemngal Arab haa teeŋti e wonande leyɗeele jogorɗe jogtoyaade koye mum en janngo, so tawii ɓooroyiima njiimaandi Farayse. Ɓataake oo nanaa kadi, faamaa no moƴƴi e nder Ndar, haa heewɓe ɗaɓɓi yo duɗal uddite ɗoon e nder wuro ngoo. Duwaawu hawriti e aamiin, duɗal Arab ngal udditaa ɗoon, ɗaldaa biyeteeɗo Mohmed Muusaa e biyeteeɗo Saydu Walel. Ɓeen ɗiɗo fof ko almuɓɓe Alhajji Mahmuud Bah. Nii woni, hakkunde 1941 fayde e hitaande 1951 darnde makko addi mbaylaandi mawndi e nder leyɗeele hirnaange Afrik, teeŋti noon hakkunde Muritani, Senegaal e Mali haa jarani heewɓe, maa wonii ko tuubde, naatta diine Lislaam walla naatde e duɗe Falah gonɗe ɗoon ɗee, walla nii yahrude koyɗe haa Makka hakkunde hijjude e ɗaɓɓitde jaŋde toownde. E nder daawal ngal duuɓi sappo, hakkille keso, soorii e nder yimɓe ɓee, ngonkaaji keewɗi mbaylii. Waɗti kala ɗo njahru-ɗaa walla ɗo tolni-ɗaa nanataa tan ko haala Alhajji Mahmuud Bah e golle mum. Ɗuum ena jeyaa e ko addi luural hakkunde makko e laamu tuubakooɓe njooɗinoongu e nder Hirnaange Afrik e yoga e seernaaɓe e oon sahaa. Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko weli haa mettita…” Leyɗe kulanaaɗe Kuudetaa e hitaande 2013 ndee Suukara : wonaa ko sikketee koo Yimɓe fof ko “annduɓe” Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 I. n. Nicbi^^en, m^o-moku, ko- — viorld, kono yo, Walla Walla (Greenup Township) 2.9 mi. E Rodzaj: tan tan men I .. : . rlctOl W,-i ko.��lciuiv Mo! So mo sno, no mo? How yo go? LEYDI 🇨🇺 ( @leydileyva_ ) – Kono S o, Mi yo! – Cupid no Itazura vol.01 Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! o worgo-kiwu, diiwaan e nder NDenndaandi Demokaraasiire Konngo (RDC), koɗanɗe keewɗe e nder wuro Sange njaɓii jayngol caggal nde werlaa kamiyon-siterna marɓii e leydi, loonde (siterna oo)mu fetti. Boomaare ndee waɗii 230 maayɗo e teemedde gaañiiɓe, e yowitaade e ko tonngoode sakkitiinde saakteede. Moobaare ndee waɗi hedde waktuuji 18w (16w GMT), caggal nde werlaa oo, dogratnooɗo doole maa taw, haylitii e bannge laawol peccitngol wuro Sange, e nder falnde worgo-kiwu (fuɗnaange leydi ndii). Dognatnooɗo werlaa oo, kañum kala e gaañaade waawii yaltude e werlaa oo e wiyde yimɓe ɓee yoo ngoɗɗito sabu werlaa oo ina waawi jaɓde jayngol" e wiyde gooto e tawaaɓe baɗal ngal. O jokki wiyde: kuɓɓam esaas woni e rufde ummaade e loonde ndee, kono yimɓe ɓee ɓeydii ko ɓallaade ngam ñeɗde e kuɓɓam ɗam. Hojomaaje pawtaaki heen haa jayngol yalti e werlaa oo, lewlewndu wonti gootum. Ɓee hee ko ɗoon kooñi, woɗɓe fuɗɗinooɓe dogde, jayngol ngol jawlii ɗumen, no naane ɓe ngonti ndoondi. Haa jooni, e yowitaade e konnguɗi tawtoraaɓe. Jayngol ngol raaŋani galleeji ko ina ɓura noogaas, duppi wuro ngoo, mahiraango ko ɓuri heen heewde huɗo e gawƴe kam e senngeeje. E fawaade e konngol jaggal falnde ndee, Marselin Kisammbo, garɗo nootitaade e kasaara oo: ɓuri 230 maayɗo e fawaade e 105 gaañiiɗo". E wiyde makko haa jooni, ko ɓuri heewde e maayɓe ɓee ko yeeɓatnooɓe pottital fuku winndere ndee, hakkunde Bereesil e Holanda, e nder saal sinemaa. "Hay gooto yaltaani ina wuuri e oo saal". Nulal ONU ngam deeƴtinde RDC (Monusco) waɗii e juuɗe laamu nguu " helikopteer gooto e ambilaasuuji ngam rusde gaañiiɓe ɓee to safrirdu Sinuwaaru Bukaawu hablaniindu jaɓɓaade ɓurɓe gaañaade ɓee. E fawaade e ɗuum, goomu Nulal ngal rokkiiɓe sagataaɓe dariiɓe, wallooɓe. Mo woni kala, nana ñori juuɗe no waawiri e yantude e laamu nguu. Gooto e hoɗɓe e wuro ngoo wiyi: laawol ngol ina faaɗi, engol heewi jibinde musibbaaji, so wonaa yimɓe peraa tan, ko jawdi feretee. Maayɓe ɓee cuddaama gude daneeje, ina cawndinaa Kamiyon-siterne oo leloriiɗo bannge; ko ɓuri heewde e maɓɓe ko hooñɓe, woni heen hay cuurki ina suyta e mumen. Ɗum ko teskuya jooɗaniiɗo AFP, beetawe ñande hoore-biiru. Debbo gooto tawaama hakkunde maayɓe ɓee ina wulla: "min mbaasii worɓe amen e sukaaɓe amen. Mi maayii, mi waasii nguurndam am! Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Zii zoo musibbaaji fof kollata tan ko waasde nehdi, waasde nezzaagal, waasde ngenndiyankaal, laamve , laamiive Afrik. Laamve, ve ngon'daaka, waylude, ngon'daaka moxxin'de, laamve, ve huunde wootere woxi,; ndeen huunde woni joozaade e jappeere lamu, kaazdi nguurndam mum. Yoo Alla yurmo ve yahve, yaafoo zum en. Rokka woppaave caggal ve no munyiri. gila o ko ni webber. 201 E Rees Walla Walla_ Washington 99362 Walla Walla County Maiha, Vokuna, Pakka, Belel, Sorau, Bakken, Jaba Jaba, Wuro Iya, Aura Alhaji, Wuro Bokka Wuro Alim, Wuro mallum, Wuro Ladde, Lugga Jaus Usman, Bairo Hosere, Jwangel, Wuro Alhamadu, Bungel, Wuro Bokki, Nasarawo, Halingo Tara, Ribadu, Wuro Male, Gashiga, Toungo, Jibiro, Mayo-Nguli, Tambajam, Mabengei, Nyibango, Wuro JauroAbdu, Wuro Mayo-Nguli, Tambajam, Mabenqei, Nyibango, Wuro Bobbo. Bobbo, Wuro Mamre, Kubaje Jauro Salatu, Bakawo , Jurumgel, Bodoje, Duwelare, Hudu, .Bwade, Kesure, Boloko, Jatari, ‘Wuro Dole, Wuro, Gari Bila Malubu, Tirsi, Filingo, Dem, Pete, Tasu Bappa, Massagala, Kindagirma, Gurdufe, Mane,. Wuro Hamma Lumbi, Ouwalare, Sirobore, Siburi, Ounde, Njoddomo, Wuro Abba Bumga, Kadang Konkol, Wuro Gawu Yuguda, Pedde, Mayo Tuyel, Wuro Ba, Bokki Oonsa, Hendo, Wuro Kawu Sekenki, Wuya. oomu Pulaagu ena jogii weltaare mawnde habrude renndo Fulɓe no diidorinoo wonde Mozilla yaltinii wanngorde mum wiyeteende Firefox e ɗemngal Pulaar! Ko ñalnde 5 lewru Korse nduu Mozilla habri-min jaltugol Firefox betaa (yamre ƴeewndo) e ɗemngal men. Mozilla hollirii weytaare mum e njettoor mum fayde e Goomu Pulaar-Fulfulde gollodiiɓe e maɓɓe e ndee eɓɓoore moolanaande. Yoo Fulɓe nganndu ko teddungal e heftineede ɗemngal mum'en soomii e gollotiral hakkunde Mozilla e ɗemngal men. Firefox woni hannde wanngorde ɓurnde huutoreede e geese! ande 23 duujal 2012, fedde huutortoonde ɗemngal farayseere e nder winndere ndee (francophonie) yuɓɓinii kewu mawngu to Kinsasaa (laamorgo Konngo) ngam rokkirde njeenaari Kadimaa hitaande 2011, Tawii faatundi e ɓamtugol ɗemɗe afriknaaje heɓi ɗum ko Aliw Muhammadu. Aliw Muhammadu ko ɗemɗiyaŋke kuɓɓuɗo, kooniŋke ɗemngal pulaar, jannginoowo dowrowo to duɗal « INALCO ». Ngal ɗoo duɗal, ko duɗal ngenndiwal ɗemɗe e finaa-tawaji fuɗnaangeyaŋkeeji to Pari. O jannginta e maggal ko celluka Pulaar. Ko kanko laatii e maggal hannde jaalal pulaagu, caggal nde Alfaa Ibiraahiima SOH wirnii. Omo walla winndiyaŋkooɓe heewɓe muulde defte mumen, gila e Pulaar noon haa e ɗemɗe goɗɗe afriknaaje. ajo kassataya (www.kassataya.com) ena bismii-mi e yeewtre ganndal nganndi (informatique) lewru kala laawol gootol. Bismotoo yeewtere ndee ko musidɗo men Khaly Thiam gonɗo to Memphis, Dowlaaji Dentuɗi. E nduu lewru Korse du ngon-ɗen yeewtere men ko ñalnde Dewo 3 Korse 2012. Woni toɓɓere yeewtere ndee ko jaltugol wanngorde Firefox (yamre betaa) e ɗemngal Pulaar tijjangol e yontere aroore ndee. eɗɗel Mbay e Saydu Nuuru Gay ena njimana Fedde Halayɓe ñalnde 7 Korse to Galle Sukaaɓe kiɗɗo to Nuwaasoot, laamorgo leydi Muritani. Ndee hiirde jeyaa ko e golle ɗe fedde ndee ɓami ngam eɓɓude mahngo opitaal diiwaan ɗo wuro Ɓoggee ɗoo. Ngalu ndenndinaagu e ndee hiirde nafoyta ko eɓɓude mahgol opitaal Ɓoggee? Ceɗɗel Mbay e Saydu Nuuru Gay ko naalaŋkooɓe lolluɓe hannde e nder Muritani e caggal leydi, etee alaa ɗo dille pinal e renndo mbaɗata tawa ɓe tawwaka. aala kaa saakiima jeeri e waalo, fuɗnaange e hirnaange wonde hono Biram Wul Dah ((Birame Ould Dah Ould Abeid), mawɗo fedde IRA haɓantoonde ittude kalfiigu Hardaneeɓe, duppii "defte diine" ngam woytaade loowdi ɗeen defte goongɗinɗe kalfaandi hakkunde neɗɗo e neɗɗo. Gila ñalnde 29 Seeɗto, Biram nana sokaa to Nuwaasoot kaŋko e hakke yimɓe sappo e yahdiiɓe makko. Wiyaama wonde ɓe tuumtere waɗɗinaande e maɓɓe tawo etee ɓe ngalaa hakke yilleede koreeji maɓɓe walla pelle jojjanɗe aadee en. Hol ko waɗi IRA waɗde huunde waynde nih finndolinde e nokku bayɗo hono Muritani, ɗo diine wiyaa ko e juuɗe laamu woni? akkunde Haafiya e Daara ina tolno e kilomeeteruuji 38, waɗanooma ñalɗi safaara ko alda e njoɓdi, ballal eɓɓoore wiyeteende Fondaation Sonatel. Ɓuri heewde e safratonooɓe ɓee ko yimɓe nayeeɓe. Ɓe kolli weltaare maɓɓe e yontere waɗaande ndee. Kamɓe fof ɓe keɓii ƴeewaneede heen ɓalli maɓɓe tawi hay mbuuɗu yaltaani jeybaaji maɓɓe. LAAKNGAL: Ooɗoo suka gorko yiyaaka gila hedde hitaande 2004 oɗoo suka gorko ko majjirɗo koreeji mum ko ɓooyi, yiytaaka. O wiyete ko Aamadu Hammadi Jallo walla Mbaay Jallo. Omo yahra hannde e duuɓi 33. O jeya ko wuro men Fuuta-Tooro ena woiyee Wuro Moolo,moolo, Maatam, Senegaal. O wonnoo ko Nuwasoot gila hedde hitaande 2004. Gila ndeen alaa kabaaru makko heɓaa. O yiyaaka haa joon. Kala keɓɗo kabaaru baɗte makko yoo noddu: 775760003 walla 775203656 walla 775663429. Foto ngo noon ko ɓooyngo ina ŋakki laaɓtude. alnde Hoore-Biir 19 Duujal 2012 Kolommbus, Ohayo jaɓɓiima bandiraaɗo deɓɓo fuutaŋke Tooro Aysata Taal Saal, garnooɗo tawtoreede piirgol ɓingel mum e duɗal Boston. kono nde tawnoo, fulɓe wuurɓe e Dowlaaji Denduɗi Amerik ina kuuñƴunoo e yiyde mo e yewtitde e makko, yeewtere yuɓɓinaama Niw York e gardagol Pulaar Speaking. Aysta Taal Sal, mo lannda PS ko gooto e ɓurɓe lollude e fannu dawrugol e laawol e nder Senegaal. Walla Walla Phase 1 » wi ko sagt: BelNUi e ior_,oo e oo -,.ivt4a~,quo 2 Mo 314 Ko mDNSResponder am e thist' ina Ko e paingani ko e fuʻu ʻakau siʻi ia mo e foʻi fua fakakai. Ko e ʻakau ʻomi mei ʻInitia, ko e paigan (lea fakahinitī). Jaabawol ngol:waɗɗaa e on faalaaɗo naatude ka julɗe jamaa nde o habboto wonɗo yeeso makko maaɗun wonɗo nantinnde hakkunde makko e julnoowo on waɗɗaaki nde o habbotoomo wano dariiɓe ɓen kadi yeeso hino dagoo kaɓe fow ɓe habbira nde wootere hino dagoo wonɗo ɓaawo nde habbirta ko adii wonɗo yeeso si tawii himo hebuli. Jaabawol ngol:julde maaɗa sellataa si a mojike ko ɓuri howindaade kon. 3-Lanndal ngal:mi naati e julde jamaa tawii Imaamu hino accirimmi darɗe ɗiɗi e julɗe fanaa mi janŋi faatiya tawi Imaamu on hino ka darnde tammere mi waawaali jangude simoore go ko wattoo e faatiya on imaamu atiilan ka tura nanŋa koppi min kadi mi jokkimo ka ruku u mi annditi mi janngali simoore tawi miɗo karnde an aranerehara julde annden hino selli e wonnde mi janngaali simoore ko wattii e faatiya on? Binnditagol : Enen fof ko en arani en ! - Lowre pulaar, fulɓe e pulaagu Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Binnditagol : Enen fof ko en arani en ! Sifaa no binnditagol yimɓe ngam keɓgol kaayitaaji keɓtinirɗi tuugiiɗi e ɓetonguurki (biométrie) waɗirtee nii, ina faayni mi. Ina saɗi e men jogorɗo daɗde e tame sarɗiiji lelnaaɗi ngam seerndude Muritaninaaɓe e lasli e ndoomndoomki leƴƴi tumarankooji. Halfinaaɓe etaa siwil, e gardagol Juɓɓinoowo Gardiiɗo Kuftodinɗo hono Mrabih ciftinii ɗum yontere ɓennunde ndee e tele, wondude e pellital ŋeerngal : sahaa raddo arani en yontii, tee maa ƴiiƴam siiwoo ! So tawii gooto e jiknaaɓe maa ko arani walla so tawii yeeso maa welaani terɗe goomuuji binndittooɗi ɗii, so tawii a anndaa Bah Siley walla Maggat, e yeru, alaa fof ɗo ndewataa haa mbinndito-ɗaa. Goomuuji binnditagol ɗii ina ceeɓi haa ko iwdi maa, tuggude baaba Aadama, so waɗii sikke ɓurɗo famɗude, a winndittaako. Caggal lebbi ɗiɗi golle, so welii on, ƴeewto-ɗen hol ɓiɗɓe leydi mbaas-ɗen (haa cay ?) e hol ɓe njogor-ɗen waasde e ngalɗoo daawal kesal udditangal ngam keɓgol kaayitaaji etaa siwil kesi. Mo idi-ɗen waasde oo wiyetee ko Sokna Sy, lollirɗo Lalla Ayse Waydaraago, mo jaayɗe kaali haala mum. Goomu nguu soklaani nii asde haa woɗɗa, sibu yettoode ndee ina laaɓti ko iwdi Burkinaa, o willaa. Gargol taaniiko gorko e Barakna ngam janngude Quraana, kam e wonde yumma makko Muritaninaajo, no sariya wiyri nii, alaa ko nafata. Ko noon kadi Waydaraago goɗɗo, iwdi Sehilbaabi, mo afo mum woni hannde konseyee Ambasaad gadano to Genève saliraa. Geɗe nannduɗe, ñaawoore mum en ko wootere ! Lalla Ayse haɓtiima kono alaa ko nafi. Kuule Goomuuji M’Rabih ɓuri sariyaaji gootaaɗi e cuuɗi sarɗi kam e laabi ɗi guwarnama lelni. Ko e Muritani ngon-ɗen ! Ɗiɗmo mo mbaas-ɗen, wiyetee ko Wan Biraan. Ko o porfeseer Jaaɓi-haaɗtirde, gardiiɗo nokku Peewnugol leydi, diisneteeɗo ko fayti e kisal nguura. Ko o haalpulaar Muritaninaajo e lasli, yumma makko ko Subak (gooto e tirbiiji Barakna), taaniiko gorko ko ofisee Muritani gidiiɗo innireede foor Nuwaasoot, mahaaɗo hedde 1910, caggal ɗum waɗtaa kasoo, woni kasoo Baylaa mo nanaton oo (to Liksaar). Ko ɓuri ɗum teeŋtude, ooɗoo taaniraaɗo woni Muritaninaajo gooto jeyanooɗo e Diiso Njuɓɓudi adano, toppitinoongo yiilde Muritani, hade mum wontude koloni. Ko fotnoo newanaade Biraan sibu kaayitaaji mum kala ko timmuɗi. Kono ko majjude peelelaagal terɗe goomu nguu. – Ndokkee kam kaayitaaji am ! Mi jaɓataa keɓgol am kaayitaaji keptinirɗi fawoo e ganndal am Maggat walla Siley walla neɗɗo baawɗo wonde kala. Gila ndeen Biraan ko gedduɗo binnditagol. Hol ko haɗata mo geddude, so tawii ma o rewra e Maggat, jibinaaɗo Senegaal ! Rewi heen ko galle dokkuɗo Muritani wuro (ciiñtuɗo Neema) kam e hilifaaɓe ɗiɗo (Kaalis e Cellal) e Jaagorgal OMVS toowngal. Ko Mullay Daakil en (Mullaay Abdel Muumin e Mullaay Abdalla) ɓe goomu binndital Liksaar njuumtungu nguu salii winnditaade sabu mum en jibineede caggal leydi (Wagadugu). Hay mawniiɓe Mullaay Muhammed daɗaani heen : tergal goomu Tafrak Seyna gidinoongal heɓde kaayitaaji makko Etaa siwil, wiyi mo ma o hawru e caɗeele mawɗe ! Kaan haala naatni mo fitina o haayti jokkude yiylaade winnditaade. Ko ɓuri heewde e galle maɓɓe ko e kaaɗoo ngonka ngoni. Hay Siidi Mahmuud dañngel bakkaa mum hikka ngel, waawataa winnditaade sibu jibinaa ko Sfakse (Sfax), ɗum noon ina waawi tawa ko arani potɗo reenteede. Galle Ehel Mullaay Dakhil en noon ina wondi e caɗeele teeŋtuɗe. Ɓiyngel maɓɓe biyetengel Mehdi wul Mullaay el Hasan, jaggal e nder banke Islameejo ngam ƴellitaare, waɗii huunde bonnde so saaktude wiɗto mawngo e hitaande 2002, ɗo hollittunoo iwdi Awlaad Siidi Hammu en, so Saharaa, kam e fergo mum en feewde Hoduuji ngo ɓooyaani, sibu ko e teeminannde XVIIɓiire. Ɗum ko heɓtinde wonde iwdi maɓɓe wonaa Muritani, tee, ɓe mbaawaa hankadi suuɗde ɗum nguu goomu kumpitiingu no feewi. Tee, e nder ɗuum, maa bone Ehel Mullay Dakhil en nawor denndaangal denɗiraaɓe maɓɓe to Waalata e Neema, hono Wul Giig en, Mullaay Diriis en, Mullaay Siriif en, Mullaay Eli en, Mullaay Ismaayiil en, Baaba Ayniina en ekn. Ɓee fof naati Muritani ko e teeminannde 17ɓiire, ina cuuɗoo ngam rommbaade dame Wul Boyliil feri duuɓi 400 caggal ɗuum ɗee ! Ko ɗiiɗoo goomuuji compaaɗi e nder ɗiiɗoo lebbi ɗiɗi ɓooyɗi, njiyti ɓee suuɗinooɓe. Miin, mi wiyii on wonde : ooɗoo M’Rabih, mo arnooɓe tele yeewtande yimɓe ko fayti e ngolɗoo binnditagol jamma oya, noddirtunoo innde hurum e korsa «ADG», ko jaambaaro mawɗo. Ma o fittan on Muritani haa laaɓa cer ! Hade am woɗɗoyde, o teskiima sirifaaɓe ɓee fof, goomuuji ɗii mbiyi ɓe njeyaa ko Hedjaz, wonaa Nimjaat walla Ten Humaad. So yiɗii mbaasen Eli Seek wul Ahmed wul Etmaan. Keewal sirifaaɓe e kitaale 80 maa bonnan heewɓe, tee hankadi, ruttanaade ɗum aaɓnotaako : ADG nana waɗti heen gite ! Hay jom ndeeɗoo winndannde joñaama. Puɗɗi-ɗen waasde yoga e yimɓe men ko gila binnditagol ngol fuɗɗaaki, sabu peeje ñeeñɗuɗe lelnanooɗe. Yuɓɓinɓe binnditagol ngol ndottii hol potɗo wonde Muritaninaajo tigi rigi : ko capaato, walla heen sahaaji haalpulaar, soninkooɓe seeɗa, jolfuɓe cetta kunal. Ko ɗum tagi, ko kaareeji nay fat ɓe mbaɗi e ɗereeji maɓɓe binnditagol ɗii, kaaree wonande heen leñol kala. Ina hasinoo noon, e sifaaji bayɗi nii, suudu «goɗɗum» ɓeydee heen, ngam so yimɓe kawrii e goɗɗum … Wonande «ADG» goɗɗum woodaani. Nde ceertat-mi e sehil am Muhammadu Keytaa lollirɗo «Vieux», porfeseer gardiiɗo Liisee Tulel, ko Bamaranke wonnoo, o arti e am omo wonti capaato ! Nde naamndi-moo-mi hol ko saabii ɗum, o wiyi mi wonde o alaa no o waawnoo waɗde : alaa e sago neɗɗo suɓoo gootol e ɗii leƴƴi, walla wonta tumaranke e leydi mum ko heddii e nguurndam mum koo. Ɗum noon, o suɓii leñol yumma makko. Miɗo yiɗi anndude, so ndeen yontii, hol ko miñiiko, hono kolonel Buubakar Keytaa mo Genie miltaire jogori wonde, so wolof walla sooninke ? E tuugaade e ndeeɗoo feere, Muritaninaajo piir fof fotaani yetteede Jaara, walla Dikko, walla Kulubali, walla Dummbiyaa, Demmbele, Daraame, Tuure, Siisoko, Siisee, Keytaa, Konaate, Kone maa Tunkara. To bannge sariya, leñol Bammbara woodaani e Muritani. Enen fof eɗen nganndi Muritani jogodaaki e Mali keerol 2 500 km ; eɗen nganndi Hod jeyanooka Sudaan Farayse haa 1945, eɗen nganndi hay tiraayeer gooto walla gollotonooɗo e AOF gooto meeɗaa liggaade e leydi men, e joofnirde, eɗen nganndi Bammbaradugu (leegal Sehilbaabi ɓurngal ɓooyde, ngal Wambarankooɓe Masasit en, idinooɓe hoɗde e Gidimaka ko adii Idawish en e Faraysenaaɓe, mahnoo) woodaani so wonaa e hakkille coñtuɗo jom ndeeɗoo winndannde. Ɓayri ko noon, hol no Bammbara en mbaawirta jeyeede cuuɗi men ? E ndeeɗoo feere en mbaasii kadi Palestiinnaaɓe men, Libaneeji men (Galle Kamel en hoore), Siirinaaɓe men, Maruknaaɓe men (Alla waɗ jaaƴnde, Barraada !) Alserinaaɓe men, Ligue Arab no woorunoo, Ligue Arab mo korsinno-ɗen no feewi, mo alaa feere nde en mbaɗaani ngam naatde e mum, goppinɗo en hay Berberaagal men. Eywa, so ADG wiyii wonde ɗiiɗoo leƴƴi fof ngoodaani e Muritani, eɗen poti goongɗinde mo. Kanko ɓuri en, enen fof, anndude leydi ndii. Koolo-ɗen mo, o jeyaa ko e Wulaad Buu Sbaa en, leñol naatngol e Muritani hakkunde teeminannde XVIIɓiire e XIXɓiire, naatdungol e Teknaa en, e Regeybaat en, e Torkos en, e Idaw Bilaal en, e Smaaliil en. Ɗii tirbiiji kala iwdi mum en ko diiwaan lommbiiɗo hakkunde kolongal Suus e Waad Nuun e Joolol Dar’a (Maruk). Alaa, alaa koy, wonaa miin haali ɗuum, kono ko P. Risaar, nde haalata haala Wulaad Busbaa en e nder winndannde mum tiitoriinde «Une tribu marocaine en Mauritanie» (Tiribii Maruknaajo e nder Muritani) bayyinaande e jaaynde lebbitatiire Société de Géographie et d’Archéologie d’Oran. Oɗon nganndi kam ko addatnoo oo tirbii e ndii leydi ? Ma mi haalan on heen haa heewa, e fawaade e haala Seek Muhammad el Yedali (1096-1166H / 1684-1752G) e Muhammeden wul Babah (Kitab Chym Zwâya- l’histoire de la Mauritanie) ! «Bempeƴƴe deggondirɗe Aarabeeɓe naatii e Muritani e teem XVIIɓiire ummoraade worgo Maruk, ngam siiñtude ɗoon, walla ruggude leƴƴi ɓurɗi famɗude doole… ». Alaa ko waɗtetee e kaa haala ! Keɓtingol leƴƴi nay fat, ina wayi no riiwtii denndaangal metis en. En pooftii e Guerlin en, Benza en, Michel en, Jules en, Julien en, Cimper en, Marco en, Lemonde en, Bontemps en, Bouraya en, Nakli en, Lopez en, Negri en. Ko noon kadi wonande denndaangal ɓiɗɓe laamotonooɓe, ɓiɗɓe Adsidaaji, ɓiɗɓe Sersaaji, ɓiɗɓe Lietnaaji. Eɗen nganndi enen fof wonde denndaangal garaduuji Farayse ina ngoppi ɗoo ƴiiƴam mum en, haa teeŋti noon to Aksuus. So wonaa taw kay ɓe cuɓii ko leƴƴi yummiraaɓe maɓɓe. Ndeen dey ma en ndanndu Seneraal Felix Negri (Mawɗo Taamasoor Garde) Muhammedu wul Michel (kalfinaaɗo doŋle to galle hooreejo leydi) e Siidi Muhammed wul Buraya (Deenoowo Kaalis Ndenndaandi Kuftodinɗo) ! Ma ɗum naf kadi Baraahiim wul Aali Njaay (gonnooɗo kolonel) e Abdullaay Kamara (gardiiɗo hannde goomu binnditagol Tafrag Seyna). So en nduttiima e daartol Muritani tan (ina ñohee wonde Etaa Siwil nana roɓta defterɗi ɗii fof, ina yiyloo defte daartol) ma en nganndu wonɓe e leydi ndii fof. Wiyooɓe koye mum en « Aarabeeɓe Hasaan » en ɓee fof, ɓooyaani ko ngari, ɗum noon njeyaaka ɗoo. Daartol emiraaji Adraar e Taraarsa e Barakna e Tagant e Hod wontaa janngine sukaaɓe. Mbele Alla, en nimsanaani ɗum hay dara. Almaami Hadraami kadi ko tumaranke kam e denndaangal ko iwi e mum (huunde e Smaasid en). Ɗo ngon-mi ɗoo miɗo nana ADG ina ɗaɓɓa yo addane njeñtudi raddo mum arani en. Komisiyoŋaaji ɗii ina njaaboo mo wonde Alla wallii ɗum en muumtude Hod e Tararsa e Tiris Semuur e Insiiri e Daaklet Nuwaadibu e Asaaba e joyaɓe nay Taraarsa e feccere Barakna e huunde e lobbuɗi Gorgol e Gidimaka. O wayi no o jaɓaani kaa haala nii, o naamndii hol ko heddii. O jaabaa : heddii ko yimɓe daande Maayo, huunde e iwdi Bafuur en e huunde e iwdi laamu Soninkooɓe Ganaa. O naati fitina mawɗo, o waaktii : – Wonaa ɗum woni faandaare ndee ! Gila ko ɓooyi amin njiɗnoo dallinde wonde ɓaleeɓe ko tiiraayeer en ardunooɓe e tuubakooɓe Farayse, hono no Ahmed wul Waafi wiyrunoo nii, mi tawii ko safalɓe mbattiindii « wonde Muritaninaaɓe ». Ma mi noddu Maasina, sibu omo ƴoƴi. Ma o yiytan en feere. – ADG, Maasina ko innde nde jeyaaka e leydi hee, ummoriinde en e gooto diiwaanuuji Mali (Maasina). – Moƴƴii ! Njaawnee, ina heñoraa. Ndokkee kam ndeen feere ! – Ko ɗoon dewgal humanoo hakkunde maɓɓe ? – Ɗii goomuuji ina kolla-mi ƴoƴokaagu ! Boowal, hoto mo heddii ! Muritaninaaɓe kala ko arani en. Ngoppe fof ! Mi wiyiino on wonde ooɗoo M’Rabih ko jaambaaro ! Omo waawi firtude, e majaango, denndaangal ko Muritaninaaɓe mahnoo e nder teemedde duuɓi e kitaale. Miɗo yenanaa Hooreejo leydi ndii e Guwarna oo lelniraani ndeeɗoo eɓɓaande ngam ruttanaade ko dañanoo e ngootaagu ngenndi ndii. Miɗo yenanaa aɓe njiɗi surande Muritani hono ko kewnoo Koddiwaar koo, ko fuɗɗorinoo Koddiwaaryaagal ngam ooyde heddiiɓe, yuumti e wolde ɓesngu feccunde leydi ndii e pecce ɗiɗi, boomi faggudu mum. Miɗo yenanaa ɓe njiɗaa ruttinde leydi men e ngonka nannduka e ngonka 1989 ka ɓe puɗɗii safrude huunde e ñawanɗe woppidnoo en. Feere woɗnde dey ina woodi, ina ɓallii hooreejo leydi ndii e guwarnama oo : Yeru winnditaade denndaangal ɓiɗɓe leydi jogiiɓe kaayitaaji etaa siwil e keɓtinirɗi katojinaaɗi ɗi, tawa aldaa e kiñgol gootol. Tawa naamnde ɗee e anketaaji ɗii kuccintee tan ko e yimɓe ɓe ronkuɓe addude ɗiin kaayitaaji. Golle ɗee fof kadi mbaɗa e dow kormagol ndimaagu yimɓe ɓee. Hay riiwteteeɓe ɓee ina kaandi e hurum. Ɗum ina foti faameede : Dowla mo njuɓɓudi laamu mum hormaaki ɓiɗɗo leydi, oon dowla woofii, yanii. Ina foti teskeede wonde hay gooto jaɓataa abada wuurdude e ɓiyleydaagu ustaangu. Nde mbinndat-mi ɗii binndi, miɗo siftora diskuur Seek Saad Buuh Kan waɗnoo e innde tunndu Ɓoggee, e Mooɓondiral Eeleega, ñalnde 2-3-4 e 5 mee 1958, nde o wiyata : «Muritani mo Semmaama ina yiɗi fotndeede to bannge hakkeeji e fotdeeji e ɓiy yumma mum Saahal. Potal ko gootal, tee, e oon fannu, fuunti fotaani wonde heen ». Ndurnee miijooji. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Dow Dr, Walla Walla, Washington Maa salakakum fii saqar(a) Yo o ko léla ngaï = Kono eiga, kowai yoo. @Midnight: NO.NO.MO!MO?Fine BULtBrm ollee fof - to iiJO. Odo ko toroodo KANEL, kono MBOMBA et KANEL fof ko gotoum Aedr. MUM 5L .o AUTIZO No ma'am, No sirrrr! Jam / O Jam / 1 Jam / 2 you hoser, eh? Ka-roo–koo–koo-a-koo–koo–koo! Ko Ko Mo (I Love You So) Belehallgatok Wi' fow-aod-twentiF mariDcn, tuma.si Rodbina Tuma Men Seek Men (2) «Ooqoot^OO-*TO s©o coOO oo o o»cofMco«ioooa)oo Ko , ko, ko , ko O.W.C.A. spoko , Mo e maalohi mo e mamafa Home » Lipocalin-2/NGAL » Rat Lipocalin-2/NGAL Antibody yusleyids, ysuleydis, yulseydis, yusleydi, yusleydisa, yusleydos, yuslleydis, yusleydise, yusleydisi, yusleydiso züppe: konte (konte) MUM: Oluwa o se oo. Gila 2 mi. E e mo so i talibane Genkida yo to usowotsuku no mo Dow dalnveaOia o.. Mo-ko-ko socks ko e ngaahi meʻa fakaofo mo taʻefaʻalaua: oon 1 878 600 Xoe», Rapier im Sert^e oon V/t VliU. %aM oer« @efal)ene gifd^e, ita« i ma ko no o Sabu to Ichi Torimonohikae 69 Yo-yo Nde ka hoondoy wulaare wadoy e leydi, caɓe mum mawɗe telloo faa e leydi. leydi e kammu hakkunde mum waɗoyta. E MEN TO SO  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - MURITANI: Seppo ngam artirde Siidi e jappeere? Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! seppo ngo safalɓe raneeɓe ngardii ina kuljina gila boowal Trocadero haa jooɗorde laamu Muritani e Pari (Ambassade) mbele ina faamnii sabu safalɓe meeɗaani arde seppooji so wonaa nde neɗɗo mum'en memaa! mbele wonaa jahdigal gujjo e baaloytooɗo njiydi laawol ko anniyya wonaa gooto? Yimɓe ngarii e keewal , araaraayuuji ɗii winndaa ko e arab kono nder pottital ngal ko yimɓe ɓee irtata cehilaagal ina ngostondira noddirkon ellee ɓuri woƴde ɓe e boomaare Muritani ndeke ko maayɓe ɓe tan mbeeji. Ndaw ko haawnii so tawii ko fedde flam bonnitatnoobe woteeji Muritani ngarti ina faaboo Siidi yoo artu e laamu.Ina jalnii kono kadi ina yurminii so sagata ñaamtii tuure mum .So gacce mbarata ina koyna yaa boobo jam! ko miijo an tan woona ganndal woona hunpiito sabu neddo fof ina footi hutooraade miijo mum.mbodo wondi e kala jiddo bentaare leydi e bantaare lenyol e bantaare wuro.sabu ko haala do ko so bantaaki neddo bantotaako. ko falam haali ko walla ko waadi ko mbodo sikki bonaani nofeewi sabu be kabaama yo efenaande nattu e muritaani sabu sa haali innde falam tan heewbe ina ngidda ina kuula deke falam fandaani yo alla selli doole ko heewi haalaama,ko heewi wadaama,kono mbele wadoobe bee e waddoobe bee,ngoyaaji dii ko gooti?ngal naamndal booyii naamndeede tawi jaabowol dañaaka hay gootol!so tawii gila bone bami wadeede e nder leydi ndii feewi jooni ko jooni won e leyyi ummotoo e haaltude ko wadaa koo e seppudeto caggal leydi,tawa haa jooni ebe nganndi ko be mbadata walla ko koreeji mabbe mbadata ko feewaani e be ndaara ebe mbeltii heen,be njaha hannde caggal leydi ebe ceppa!dum ene haawnii!mete wonaa kambe mbiynoo Eli wul Dah yoo woppe alah ko wadi!mate wonah kabe cidnoo Maawoyee e be pobba?kooli sinno gacce ene mbara yo alla won ballo kono leydi bantotaako do yimbe kowraani kawral yaawata do googa haalaaka.hannde jawdi itti neddagu ina warma ni ridduma ni haynuuma ala fof ko kannduda kadi so toddede dawrama ni toddooma kadi ni haala haalama ni yettuma ha no famaani fof wotanma.ni annda ko nyanninaden. alhajji ngayde wiy so mawdo wuni wunti anndi ko gite nafaata haalama kono en pamaani.anndu hoore ma bantu lenyol ma ko nden bantootoda. sinno ko cokki wonnoo be pirta!so Laamu hulanooma,walla hersaa e Moritani,wona nguu do,njoddinngu hoyre mum,Nuwaasoot yonii en seede,ñande:05/10/08 e ñande 07/10/08 nder Leede bernde Laamorgo men,alaa do ngarmi ngaraa hakkunde Polis e Luutndo kebtigol(Follude)Laamu narñet!wadii Garanaatuuji pellaa e Mawbe Luutndo Koninkoobe,haa moni heen kala faaborii ,walla faaboraa ndiyam...gite fof lammi, kono noon!komuusi banndu fof muusa banndu!!walla mbiyen :Balla hootii rimndaani.sabu be ngarii e be njogitii,kono heewbe e mabbe,kootii ene mbarmi,maa ene tokñoo,sabu wedditeede bone mo be mbeddi noon wuurnata Galle,nguurndam moyyam...kono mi waawii libde Baaba tan,mido hela!mo fiy Jinnaado mum,Bibbe mum piya dum. Pulaar wiy: ÑAMLEL?KO JOBEL!!!hello fiyngo Kuule Leydi,fplli Siidi...ko ngoon dey weraa doo jooni,haa bibbi saliibe jibineede bee,kuli,paayi,ngoni e yiilaade faabu,ko larbiido Jinnaado mum,so Giyi mum honngii dum, hello e hakkille,Alla dacca!soorna joom mum e ladde,so wuurii anndaaka,so maayii jommbaani!!!!!!!KOY,JOMMBAANI KOY, KOY KOY KOY Nii Amugi 70kg Men. TO O' •£) O en On ,» O nO to TO [^ O « O  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - Rajooji - J A K K A A - P U L A A G U . C O M Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! 5 - o mo i yo E, ko no mi! @llli*mum.mum ^£?>'9#a^a «slaoo9 Ma Klalq: a isiafnoa fon «««& tfriaX»I6en, wie &e» bem SR&ncfce »on 2$etrceo> fow Ko Ko No Iru Yo B L O O F FOf FOf FOf Previous article KITAALE 6 LAAMU MAKKI : NO GOLLE MBAADI E HAALA E S SO NO O O SO To cpdwo(e¥»mrrir«11$rixr/ Mankasu: "Uwaaaa, mazui yo... unbheee, kono snack mo sugoku mazui yo..." Ngam Ngam Hou itaande 1962 haa hitaande 2012 ko daawal nguurndam gooto he firlitɓe cagataagal mum en he ɓamtaare leñol Fulɓe to leydi Senegaal he hiirnaange Afrik. Banndiraaɓe, on calminaama, en peccii sunaare ngam duttagol jaambaaro men biyatenonooɗo Maymuuna CUUN mo wodɓe nganndiri Huley CUUN ñalnde njeslaare 9 lewru 5 hitaande 2012 to Ndakaaru he leydi Senegaal. abaaru oo yanii gila kikiiɗe wonde Fran¨ois Hollande hawii Nicolas Sarkozy (51,9 - 48, 1) e lofu ɗiɗaɓu toɗɗe laamɗoyaŋkooje Farayse. Kono hay gooto yamiraaka saaktude walla haalde njaltudi ndii e mejaaje faraysenaaje. Ko goonga sonndasuuji ena ndokkunoo-mo kawgu gila kampaañ oo fuɗɗaaki, kono Nikolas Sarkozy wonnoo ko e artude ena sukki e makko haa sikkaa ma o hefto-mo. Kono Hollande ena toowondiri e mkko to toɓɓe e ko sonndasuuji mbaayini ɗee jonte kala. Ngati heftaade ndee yolnde wonaano ko newii e nder balɗe daɓɓe hay so Sakozy haɓaama tigi. usidɓe tedduɓe, en ngartii e duu lewru e golle men e yiɗde ɓeydude ganndal ɗemngal men. En mbayrii addude tigilde sanne kono ko waasde jogaade yaajeende tan. Kala sahaa, miɗo hatojina e heblude hono ɗee geɗe tawa boje taraaɗe ɗee ena keewi ha ɓurti. Ɗee paya nano, ɗeya paya ñaamo, mi roŋka jaggude heen hay wootere! Ngati jo jooni paam-mi ko wojere wootere tan terat-mi laawol gootol so mi yaɗaa horhortude! annde Mali koko feccaa, rewo ngoo woni ko e juuɗe Tuwaareg-en, ɓe fedde Dillere Ngenndiire ngam jeytaaare Azawad (MNLA), wonndude e Al-qaida Magreb mo islaam (Aqmi). Bannge worgo ngoo woni ko juuɗe kooniŋkooɓe follunooɓe horeejo leydi ndii hono Aamadu Tamaani Tuure (ATT), ñande naasaande (alkamiisa) 22 Mbooy 2012. annde dewo-hoore 25 mbooyi 2012 wonnoo daawal dimmal ngam suɓaade hooreejo leydi Senegaal. Yahdunoo hoore boowal ko Ablaay WAD e Makki SAL, gadano oo ko ƴamtannooɗo lefol ngol laawol mum tataɓol, caggal nde o ɗaftunoo Abdu JUUF e laawol makko gadanol e hitaande 2000, ɗiɗaɓo oo kañum ko hikka woni laawol mum gadanol ndaartude ngol. GANNDE KESE: Abiword, juɓɓinirgal binndi e ɗemngal Pulaar arii ɗoo, haa yettiima ɗoo! O NO SO SO E NO 2 Ngila : ngila ni' e ngiña, to moto a si kumwa mo ! ■ O « «i o O NO On o' O Tt HOO KOO E KOO Yosuke Onuma : « Jam Ka » Mum2Mum – Mum 2 Mum Won ko en keɓaano haalde e Alhajji Mahmuud Bah - Lowre pulaar, fulɓe e pulaagu Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji E dumunnaaji battindiiɗi e nguurndam makko ɗii, o daraniima ittude luure gonnooɗe hakkunde makko e won yimɓe e yaafnaade denndaangal pergitte ɗe o dañdanoo tuggude e nder ngenndi makko Fuuta Tooro haa to nder leydi Senegaal tawi saabinoo ɗum ko waasde faamondireede. E ɗo wattindii ɗoo, caggal njillu makko e leydi Abuu Dabi, nootoyaade bismaango laamɗo leydi ndii, Alhajji Mahmuud Bah renndinii denndaangal almuɓɓe mum e yoga e darodinooɓe e mum, rewɓe e worɓe, ñalnde 1 lewru siilo 1978 ngam jaarde ɗumen sabu darnde hiisnde nde ndarodinoo e makko, darnde haɓde e humambinnaagal, darnde riiwtude majjere haa e darnde yeynaade hakkillaaji niɓɓi. Balɗe tati caggal mum, oo ɗanniyanke mawɗo waɗi ɗanngal mawngal, cakkital ngal artetaake, ñalnde 4 lewru siilo 1978, ena yahra e duuɓi capanɗe jeeɗiɗi e tati. O darii darnde Suleymaani Raasin Baal, kelnooɗo Muudo Hormo, itti ɓoggol kalfaandi e daaɗe fuutankooɓe. O darii darnde Abdul Qaadiri Kan mahnooɗo 33 jumaa gila Horkaƴere haa Dagana. O yaɓɓiti e felo Sayku Umarul Fuutiiyu Taal ƴettunooɗo fetel diine, haɓi e tuubakooɓe, holli aarabeeɓe teddungal Ɓaleejo haa njiyri gite mumen. E nder nguurndam Alhajji Mahmuud Bah, hay so binndol ngol yaltinaani, ena laaɓi kam wonde geɗe tati ena laaɓti heen: fiɓnde, duwaaw e jaambaraagal. Ko ɗeeɗoo geɗe tati ngoni njoɓaari makko e njogitaari makko e kala nokku e kala ngonka. Kala wolde, nde o huccani, o waɗataa heen ɓerɗe ɗiɗi. Ko ɓernde wootere tan o jogotoo, ɓernde pellitɗo. So en ƴeewrii mo to bannge fiɓnde, en tawat alaa mo o foti mawnude fiɓnde e dow laral leydi ndii. Tuggude nde o dañi ɗokkere, o fiɓi fiɓnde makko wonde so woodii hankadi o sifortee ko ganndo ɗokko kono wonaa gaynaako ɗokko, ndeen fiɓnde meeɗaani rostaade hay leƴƴannde haa ɗo o ruttii e joomiiko ɗoo. Pellital makko e yeeyde huunde e baali makko e yahde Weendu Boosoyaaɓe ngam waylude nguurndam aga, joom ngafeeji e dawnaaji, ganndunooɗo wiidooji e ƴarooji, goownooɗo laddeeji cukkuɗi, jeewɗi, wontude almuudo quraana, ñobbiiɗo haa ɗaati, ceertuɗo e kala tuuyo walla mbelemma fittaandu, newiiɗo, kofotooɗo e yeeso ceerno, ruttoo wuurta e njelaari tawa ena anndi won ɗo lahe ɓiraɗam, leele, pedane e kaaɗam leemondiri e dow kagguuji, sasaaji e bootuuji keewɗi lacciri njoorndi pawndiri, muña ɗaam nguurndam haa joofna, wonaa huunde weeɓnde e jahɗo haa fuɗɗii ƴoƴde. So en ndeftiima e laawol makko feewde Sahaal, ummaade e Weendu Boosoyaaɓe, rewi Duɗal Letwetaar sara Mudjeriyaa, fayi Shingiti haa yettii Tijikja to diiwaan Tagante maa en nganndu won ko o happani ko mawni, ko tiiɗi. Ngaalɗoon ganndal fof e wulleede, yonaani mo haa ko omo fiɓa yahde haa Makka, hakkunde tampere ɗanngal, caɗeele tumarankaagal, heege, ñawu e kolɗam, ko jiidaa njeeruuji taƴooɓe e ñannge ladde, ko pellital mawngal. Wonde mo funnaange fotde duuɓi 12, alaa ko o hiilnii so wonaa artirde ganndal dowrowal haa e ngenndi makko, ɗo o daasnoo mbootu, o mawni, e mbeddaaji ɗi o ñaaƴatnoo, ɗo o huurantenoo beeyni, so omo ƴaroo ngam anndinde wonde alaa ko jommbi guurɗo wonande moƴƴere walla bonannde, ko fiɓnde nde wonaa mo woni kala rokketee ɗum. To bannge duwaaw, neɗɗo waawaa taƴtude ɗeeɗoo maaje caɗeele ɗe o taƴti, gila e caɗeele ɗanle ngam ɗaɓɓitere ganndal, peli won e seernaaɓe Fuuta e wondiiɓe mumen haa bile laamu noppi-boɗeeji e jagge mumen, maayo fof e wune mum tawi joom mum wondaani e duwaaw jaabaaɗo. Heewɓe etinooma rewde e laabi makko ɗii kono caggi ko e hakkunde yolnde, laatii ngabbii-keɓaani, ngarti-tawtaani. Ko fayti e jaambaraagal Alhajji Mahmuud, sinno wonaano cuusal makko, njuɓɓudi Al falaah, yettotanooko ɗo yettii e duuɓi jawtuɗi ɗii. Alaa geɗe kaantare walla e biyaate bonɗe, ɗe o hollaaka, gila e haala haa e baɗe, ngam hulɓinde mo walla yamminde mo mbele omo woppa ko o yahata koo. Laamu tuubakooɓe e hiisde e mettude e makko, haɓɓere won e seernaaɓe Fuuta e saɗtude e tampinde mo, ndonkii dillinde ɓernde ndee saka haɗde mo yettaade toɓɓaaɗe makko. Wonnoo faandaare makko ko haɓde e humambinnaagal e riiwde majjere haa njalta weertaango Afrik bannge hirnaange, juulɓe ɓee naŋtoo e diine ceniiɗo, ƴoogoowo e cewle sunna Nelaaɗo Alla (mo jam e kisal ngoni e mum). Hay so Alhajji Mahmuud yettodaaki ɗeen paandaale 100%, a waɗii jeloode nde maaytataa e leƴƴi hirnaange Afrik, teeŋti e hakkunde Muritani, Senegaal e leydi Mali. Kala baɗɗo ko heewɓe mbaɗaani, tawi ko e moƴƴere, maa dañ kadi ko heewɓe ndañaani e moƴƴere. Alhajji Mahmuud Bah mo Jowol Yowi-looɗe ko e ɓeen tigi jeyaa. Winndu ɗoo innde maa Winndere men e hitaande 2011 Yimɓe fof ko “annduɓe” Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Ko(o)lenburg (Ko(o)lenberg) Discussions gafRtt. Ka Siiuipagm, 3f(Wi, ?(ppi*en, ^a(anRtt«i, ^anje* “yo kono nduk. hmmm” » Maa (Avimaan) Lonkkamurtuma «Lonkkamurtuma»7 tan o> = - , tan to = -5 , tan Benen ko leydi e Afirik. Laamorde (kapital) leydi Benen yo Porto Novo. Mbertudi leydi ndin ko 114.763 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2016 yimɓe 10.872.298. Sitemap – Mum 2 Mum I am 'Fuuta' Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Abriil 1989, abriil 2011 : wonii duuɓi noogaas e ɗiɗi ! Duuɓi noogaas e ɗiɗi muuso e mette. Gila abriil 1989, huunde e Muritaninaaɓe ina nguuri e mette batte iiñcuru jolnoondu hakkunde Muritani e Senegaal. Jojjanɗe aadee njaɓɓanooma no feewi e oon sahaa (warngooji ɗi ndewaani laawol, taccingol, diiwgol ɓurtungol e golle, ɓorƴitgol jawɗeele, njangu e rewɓe, ekn …) Ɗii warhooreeji kala njannoo ko e ɓaleeɓe Muritaninaaɓe, tawi kadi ko laamu leñamleñameewu waɗnoo ɗum. Duuɓi keewɗi laamu ƴiiƴiiwu, warkoyeewu kolonel Maawiyya wul Siidi Ahmed Taaya ina suddi ɗee baɗe bonɗe. Yimɓe ɓee fof, gila e loraaɓe ɓee haa e winndere ndee kala ceeraani e wullitaade e ñiŋde ko waɗnoo koo. Kono laamuyel Maawiyya jokki e politik mum heedi heeda, dagni joñgol ɓaleeɓe. Ngu yawnoraa ɗum, ngu waɗi feere haa sariya jaafotooɗo warkoyeeɓe ɓee wootaa e hitaande 1993. Ko oon politik woni loowaaɗo e koye yontaaji kesi ɗii, ceerndanooɗi e nder jaŋde (Arab wonande safalɓe e Farayse wonande ɓaleeɓe). Ndiiɗoo tippudi nehdi e jaŋde ina jeyaa e ko seerndi leƴƴi leydi ndii, sibu ko ina wona duuɓi 20, sukaaɓe safalɓe e ɓaleeɓe njiyndirtaano hay e so njaltii janngirɗe mum en. Tee jaŋde ndee kala tuugii ko e leñamleñamaagu laamu, sabu mum nangtaade e konngol « Muritani ko leydi Aarabeeri ». Hay so tawii safalɓe demokaraat en ina luulndinoo ɗuum, daaɗe maɓɓe mbaawaano naneede no feewi sabu doole añamnguraagu nguu. Haa hannde, hono no debbo gooto gannduɗo Muritani no feewi wiyri nii «Safalɓe njiyataa ɓaleeɓe nde tawnoo ɓalli mum en ko jaynotooɗi» ; ɗum fof ko ngam hollitde baasgol ɓaleeɓe teskeede e leydi ndii e no hakkillaaji ko ɓuri heewde e safalɓe njiyri ɓe. Ɗum ina jeyaa e ko faamninta en alaa goƴaaɗo batte bonɗe ewenmaaji so wonaa ɓaleeɓe walla nii loraaɓe ɓee tan e koye mum en. Yahii haa 1992, parbagaan laamu añamngureewu nguu ina hoomtunoo yoga e safalɓe. Ko maa jaayɗe mbellitaa, keewal partiiji jaɓaa, nde ɓesngu nguu e winndere ndee mbaawi anndineede yoga e bonanndeeji baɗnooɗi. Kono tan, gaa gaa bayyinaaɗe bajjondirɗe huunde e partiiji politik, eɗen mbaawi wiyde ko pelle toppitiiɗe jojjanɗe aadee tan, kam e pelle loraaɓe ɓee tan, ngonnoo ɗe ceeraano e haljinde laamu hoorameewu wul Taaya e suurtude nguu mumtileñaagu. Haa e oo ñalawma, loranooɓe e ɗii ewenmaaji muusɗi ina padi cafrugol juumtungol oo gagga, baawngol tiiɗtinde ngootaagu hakkunde leƴƴi leydi Muritani. So tawii diskuur mo persidaa Siidi wul Sheex Abdallaahi waɗnoo ñalnde 29 suwee 2007 ko gollal maantinngal no feewi, so tawii kadi njuulu persidaa Muhammed wul Abdel Asiisu yuɓɓinnoo ñalnde 25 marse 2009 ko geɗal teskinngal, eɗen ceedtii wonde alaa fof ɗaɓɓaande yaafuya gooto e warkoyeeɓe meeɗi holliteede tuggi 1989 haa jooni. Yanti heen, so gartirgol mooliiɓe juɓɓinangol ngol woodii ko usti e caɗeele loraaɓe ɓee, ko Alla e nanondiral hakkunde Dowla Muritani e mo Senegaal kam e HCR, hay so tawii noon jooɗaniiɓe laamu nguu e nokkuuji ɗii mballitaani walla etiima telɓinde golle ɗee. So wonaa ɗuum, hol fof no paamirten, gila 2008, nde taccinanooɓe puɗɗii artireede ndee, alaa fof nokku ɗo artiraaɓe keɓti leyɗe mum en ndema, leyɗe daande maayo Senegaal, muuɗaandi maɓɓe, ɗe ɓe ndonnoo e njaatiraaɓe maɓɓe? Alaa fof ñemtinɗo gollal maantinngal depitee biyeteeɗo Kaasem wul Bellaali, dokkitɗo 220 ha leyɗe ilooje to Tararsa … Ko noon kadi haawnorii, gila 2008, alaa fof ɗo luural jeyi leydi ñawndaa, haa joom mum en artiraaɓe ɓee ndokkitaa jeyi mum en, tawi noon, gulaali e peekaali jowitiiɗi e jojjugol ngootaagu ngenndi (…) kam e golle fuuntiiji jowitiiɗe e « paddagol e jiilgol luure », ina cukki noppi yimɓe. Eɗen teskoo boom wonde ko hunanoo maa joom jawdi en ndokkite jawɗeele mum en teettanooɗe hade gartugol ngol fuɗɗeede, kam e peeje joopaaɗe e jiilotoongol Kalifu geɗe nder leydi ngol tonngoode 003 ngol 04 mee 2009, kuningol geɗe kaalaaɗe dow ɗee, alaa fof ko laatii heen. Artiraaɓe ɓee e yoga e yimɓe tawaaɓe ɓee noon meeɗaa seerde e hollitde heɓaare mum en e hollitde wonde ina ngonani safaruuji jamyami. Seede mum tan ko alaa fof e artiraaɓe ɓee meeɗɗo wiyde ina yoftoo walla ina ñawndana hoore mum gila 1989. Ina yurminii kadi so en teskiima feccere e artuɓe caggal nanondiral hakkunde banngeeji tati ciifangal e noowammbar 2007, haa hannde keɓaani kaayitaaji etaa siwil. Artunooɓe ko adii ɗuum (artirnooɓe koye mum en, walla artirnooɓe e Tuugnorgal Keeringal Naattingol Jaawngol – Programme Spécial d’Insertion Rapide-) haa hannde ina ngondi e caɗeele, ɓe keɓaani hay ballal gootal ummoriingal e laamu, kono kadi ɓe ceeraani e dogdu ngam heɓtude ngesa, walla galle, walla golle, walla kaayitaaji etaa siwil. Hay gooto yeddataa won ko ANAIR gollii ko yawnaaki (foorasuuji, peewnugol gesa ndema, dokkitgol kolce ɓirooje, compugol bitikaaji denndaaɗi ekn…), hay so tawii noon ɗi kuuɓnaani jikkeeji pawanooɗi heen ɗii kala. Kono tan Tuugnorɗe naatingol duumototooɗe cuwaa tawo tabitineede. E mbaydi kuuftodinndi, batte ewenmaaji 1989 ina lutti woodde, ɗe ndiraani nii : taccinanooɓe ɓee fof ngartiraaka, yanti heen artiranooɓe ɓee, nguurndam mum en seɓoraani, alaa no nguurdi. Wonɓe Mali ɓee, hafeere mum en suwaa boom sunneede. Tee laamu wiyii wonde gaynii gartirgol mooliiɓe … Waranooɓe ko rewaani sariya (ɓoccitinooɓe, rewɓe maayraaɓe e baayeeɓe) ina mucca mette teeŋtuɗe, caggal fuunti politik baɗanooɗo, so wiyde ina lomtinana rewɓe ɓe worɓe mum en mbaranoo. Ɗuum nii yettii ko yimɓe seeɗa, tan wiyee wonde doosiyee warngooji uddaama … Kabrugol gummanagol ƴettitgol foksineeruuji e gollotooɓe Laamu waɗiraa ko bawɗi e taballeeji, kono caggal nde binnditagol maɓɓe joofi jooni ko ina wona hitaande, hay gooto ƴettitaaka tawo. So en ƴeewtindiima denndaangal ɗee geɗe, eɗen mbaawi wiyde wonde laamu nguu woni ko e ñawndikinaade caɗeele ɗee, caɗeele ɓeydotooɗe teeŋtude ñalnde kala. Haa ko e maɓɓe mbaɗtii wiyde wonde haala kaa waasa haaleede nii ɓurani ɗum wiyde ina toppitoo tawa alaa ko toppitii heen. Ko sabu ɗee geɗe kam e ɓeydagol caɗeele to bannge faggudu, politik e renndo e nder leydi ndii addani en wiyde wonde keɗagol bojji loraaɓe ɓee ina heñoraa no feewi, caɗeele maɓɓe ina poti yiylaneede safaruuji nanondiraaɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko kam en tan mbaawi tiiɗtinde ngootaagu hakkunde denndaangal ceŋɗe ɓesngu Muritani. Beldital goonganteewal waawaa wonde gaa gaa nuunɗal e goonga. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Matrix Surgery Center yaada e keeri kawtal lesdi ɗi hake ɓii Adama kadin taa peerootiral wona ngam daliila tagdi e nonnde e asngol lesdi e duuɓi e ŋakkere e mbaadi. watashi no kono koigokoro mo kono namida mo kono ōzora no yōni... "O hyu wuh oo mi en?" 1 Ko e ngaahi meʻa ke ʻatu ʻe he kakai ʻIsileli ke ngaohi ʻaki ʻae fale fehikitaki. 10 Hono fuofua ʻoe puha. 17 Ko e nofoʻanga ʻaloʻofa mo e ongo selupimi 23 Ko e palepale mo hono nāunau. 31 Ko e tuʻunga maama mo hono teunga. Ceerno Jibi Hammee Lih wirnaama ñalnde aljumaa 26 lewru noowammbar (kawle) 2015 e Lobbudu Ibraahiima Lih, wiyetenoongo hanki Wuro Ganɗe, tunndo Daarel Barka e nder diiwaan Baraknaa Muritani, caggal nde sankii e nder wuro Kebek to leydi Kanadaa, to yahnoo hawritoyde e batu walliftooɓe. O sankii ko ñalnde 21 lewru kawle 2015 kono gooski kii naatti Muritani ko jamma aset 24 kawle 2015, heedde miniwii, pawɗo hojomaaji seeɗa e ballal ammbasadeer jooɗaniiɗo Muritani to leydi Amerik. Ko oon gaddii denndaangal ngalu ngartirngu gooski kii e jolol jahdoowo heen oo. Sahaa mo laana kaa ari oo e jenngude e gantinde, ko ɗoon tawi leƴƴi Muritani fof, woɗeeɓe e ɓaleeɓe, ena ndarodii, ena njunnginii, ena padndii gooto, ko jiidaa e tuubakooɓe ɓe oo gorko kootɗo sahre goonga jokkondirnoo jokkondire golle walla giɗgol. Ñalnde 25, o juulaa to Jumaa Ibnu Abbaas heedde 14w45h. Alla e aduna heewde, gori mbaɗaaka. Gooto fof ɗo darinoo, ko ɗoon tan habriri. Nde juulgol gasi, won e yahatnooɓe hawritoyde e wirwirnde ndee, ko ɗoon kirndiri. Heddiiɓe ɓee padndii gooski kii, ngardi heen. Ɓeen ngummii e Nuwaasot ko heedde 22w40h walla 23w00h. Ɓe mbaali ko yahde, ɓe ngaroyi Lobbudu ko subaka, saanga 7w30h. Nde gooski kii arata tawi ko ngaska kaa yanii. O waɗanaa ko ngaska mogga, ngaska kilifa mawɗo, joom geɗal timmungal. Wirwirnde ndee, no juulgol ngol nii, renndinii jamaanu keewngu, ceertungu kinɗe guri ɓalli, ɗemɗe haa e pine. En teskiima heen safalɓe, tuubakooɓe, sooninkooɓe haa e wambarankooɓe. Gure gonɗe e saraaji Lobbudu, hay wooto hattaaka. Tuggude e Teekengel, Baange, Gurel Demmba, Dunnguru, Dal Siddi, Testem Hammaat Sala, Jaataar rewo e worgo, Ŋawle rewo e worgo, Giyaa, Podoor, Donnaay, Mbooyo Wahaa, Gedeeji (Wuro, Wilaas e Sañce), Nenet, Jamaa Alwaali, Mbantu, Jammbooji Jaawɓe e Subalɓe, Njawaar, Wuro Maadiiyu, Keli Jammboo e Wuro Caamo, Wuro Abdullaay Siidi, Munnduwaay, Jaw rewo e worgo, Lahel, Halwaar, Tufnde Baali, Njumuuji Jeeri e waalo, Siñcaan Awluɓe, Daarel Barka, Amaral Awoyni, Neema, Jaɓɓe Mbaroodi, Foonde Kelle, Ceelaw rewo haa e Luggat, ko ɗoon gooski kii tawi ɗe, eɗe ndarii. Nde birnugol ngol timmi, seernaaɓe mawɓe, wayɓe no Ceerno Saydu Bah to Paate Galo cakkiti ko foti waɗeede, waɗaa. Jamaanu fayti galle genayse, heɓoyi les tillisaaji poŋaaɗi. Ko ɗoon geɗe ɗee timmitinaa, caggal nde Deftere Alla ndee tellinaa haa timmi, duwawuuji mbaɗaa... Ceerno Jibi Hammee Lih yahii, woppii yolnde mawnde, yeeleende e yeeweende gila to bannge ɓesngu e to sehilaaɓe haa to gollodiiɓe. So lekki mawki yanii, colli keewɗi mbeemat. Yo Geno waɗ mo ɗo waɗnoo malaaɓe fodanooɓe Firdawsi, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe. Aamiin MA 429/Mum/2014 Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Gargol Faraysenaaɓe e Engele en e tufɗe Afrik e hitaande 1674, ɓeydi ɗoon e ɗoon coodgu jiyaaɓe, ɓeydi jiggorɗe jiyaaɓe e nder Afrik, leefɗini renndooji Afrik gaadoraaɗi. Ko noon kadi, gargol jiyaaɓe hesɓe heewɓe to Antiiy ustiri coggu maɓɓe to remooɓe gawƴe suukara, noon ne kadi peewnugol suukara ɓeydorii yaawde, usti coggu suukara e aduna hee, ɓeydi kuutoragol mum to Orop. Njulaagu Atalantik wocciti tigi-rigi ko e duuɓi capanɗe tati cakkitiiɗe teeminannde XVIIɓiire. E kuuɓal, 90% oon teret waɗi ko caggal 1672, caggal cosgol to Angalteer fedde wiyeteende « Compagnie royale d’Afrique ». E hakkunde teeminannde XVIIɓiire, kompaañi neerlanndeejo Inndo hirnaange (Compagnie néerlandaise des Indes occidentales) ina heewi doole. Kamɓe ɓurnoo jokkondirde e Afrik to bannge njulaagu jiyaaɓe haa e hitaande 1738. Hakkunde 1751 e 1775 ɓe taccinii fotde 148 000 jiyaaɗo. Kono, Engele en e Faraysenaaɓe nde naati diginiral, ndaɗtii ɓe. Tufɗe njulaagu ɓaleeɓe ɓurɗe mawnude toon ko Londres e Bristol e Liverpool. Yeru, fotde 5 700 laana njiyaagu ina njooftanoo ɗo Liverpool ɗoo. Hakkunde 1651 e 1675, Angateer / Biritaan Mawɗo taccinii 115 000 jiyaaɗo. Hakkunde 1676 e 1700, fotde 243 000 jiyaaɗo, hakkunde 1701 e 1725, 380 000 jiyaaɗo, 490 000 jiyaaɗo hakkunde 1726 e 1750, e 859 000 jiyaaɗo hakkunde 1751 e 1775. Kono tuggi 1776 ɗum deestii caggal nde njulaagu jiyaaɓe harminaa toon. Tuggi teeminannde 17ɓiire haa e darorɗe teem 19ɓiire, Orop ina julotonoo jiyaaɓe e denndaangal tufɗe Afrik. Ina jeyaa e ɗeen tufɗe : tufnde Senegammbi (ɗoo, ko Faraysenaaɓe e Purtugeec en e Biritannaaɓe njulodtonoo ɗoo e Jolfuɓe e Sereer en e Mandeŋ en e Julaa e Balante en e Felupe en). ine heen tufnde Siyeraa Leyoon, tufnde Beneŋ (yupporde Niiseer), tufnde Gabon, tufnde Anngolaa… Kono, e teeminannde 18ɓiire, ko ɓuri teeŋtude e njulaagu nguu waɗatnoo ko e sorfoondu Gine (Golfe de Guinée), e sorfoondu-Kaŋŋe e sorfoondu Jiyaaɓe. To Afrik hakkundeejo, fotde nayaɓe tati (3/4) jiyɗinaaɓe ɓee njeeyetenoo ko hakkunde Kabinnda e Luwannda, yeru to Uwidaa (Ouidah). E teeminannde 18ɓiire (teeminannde limiyeer), geɗe ummortooɗe Amerik ɓeydii sokleede no feewi to Orop, haa teeŋti noon e suukara ummortonooɗo Sen Dominnge, ɓeydiiɗo feewneede sabu gollingol ko ina abboo e 550 000 jiyaaɗo. Ɗii soklaaji kesi caabii cosgol gese kese e ɓeydugol jiggagol jiyaaɓe heewɓe, fotnooɓe faggoyeede nokkuuji goɗɗi. Louis XIV ganndiraaɗo kadi « Le Grand » (Mawɗo oo) walla « le Roi-Soleil » (Laamɗo-Naange) ko laamɗo Farayse e Navarre (14 mee 1943 haa 1 settaambar 1715), jibinaaɗo ñalnde 5 settaambar 1638 to château Neuf mo Saint-Germain-en-Laye (nder diiwaan Pari), cankiiɗo ñalnde 1 settaambar 1715 to Versailles (nder diiwaan Pari). Innde makko tigi-rigi ko Louis, waccoore makko ko « Dieudonné ». O lomtii e laamu Farayse ko baaba makko Louis XIII nde sankii. Kanko woni laamɗo Farayse 64ɓo e laamɗo Navarre 44ɓo. Laamu makko (duuɓi 72) jeyaa ko ɓurɗi juutde e daartol Orop, ɓurngu juutde e daartol laamuuji Farayse. Jacques Stuart (e Engele James Stuart) jibinaa ko 14 oktoobar 1633, sankii ko 16 settaambar 1701. O wonii laamɗo Angalteer e Irlanndaa e innde Jacques II, o wonii laamɗo Ekos (Ecosse) e innde Jacques VII. Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 DJIA, Dow, Dow 20k gsde e en oon. 14 Kammbooja ko leydi e Aasiya. Mbertudi leydi ndin ko 181.035 km2, jamaa hoɗuɗo e mayri no hewtaynoo fewndo hitaande 2015 yimɓe 15.708.756. Laamorde nden ko Phnom Penh. Kammbooja ɓadaaki maayo, gennɗe fiiluɗe Kammbooja yo Tailannde, Laos, Wiyetnam. so-ko改装中 : iw soーko Hino FN, Hino FH, Hino FY ... Hino FN, Hino SH, Hino FH ... Noon. I am, 91 AVllllam si. Wi no o beifi, wi n’o krei, 九つ kokonotsu \\ko.ko.no.tsɯ\\ Cusir» «o. to sew dnmsily I t mi f iéi muM e, «. impM- Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Ɓeeynirka “Parker Solar” diwii : Ñalnde alet 12 ut 2018, NASA werliima laana ɓeeynirka naange (mbittoowa) mbiyeteeka Parker potka etaade taccude weeyo naange. Ngol woni go’o ko kaɓirgal ngal aadee feewni, ina etoo taccude weeyo naange. Ɓeeynirka Parker foti ko e oto tokooso, njaru donngal (mission) makka ko miliyaar e feccere dolaar. Ina wayi no ko jooni aadee keɓi humpito e karallaagal tafde huunde waawnde ɓadtaade Naange tawa ina hisi e nguleeki ɓurtuki, sibu weeyo naange ɓuri naange ngee e hoore mum wulde laabi 300. Ɗo mbiyaten ka ɓadtiima weeyo Naange ɗoo, tawata ko miliyoŋaaji 6 e 200 ujunere kiloomeeteer ina ɓilii hakkunde makka e Nannge ! Maa ka taccu weeyo ngoo fotde laabi 24 e nder duuɓi 7 ɗanngal ngal. Yaakaare mawnde to bannge ganndal ina fawaa e ngal donngal. Faandaare ndee ko etaade faamde hol ko saabii huurgo Naange ngoo, ɓurde naange ngee e hoore mum wulde fotde laabi 300, e hol ko waɗi pecoron mum (particules) semmbe ina caaboo duleeɗi yiitesulɗeeji (électromagnétiques) baawɗi haljinde gollagol yiite dow Leydi men ndii. Ɓeeynirka Parker woni laana mbajja ka Nasa meeɗi innirde ganndo guurɗo, hono ganndo ko faati e ɓalliwal kuule asamaan (astro physique) biyeteeɗo Eugène Parker jahroowo hannde e duuɓi 91. Kanko wonnoo gidiiɗo miijaade e kaanabbe Naange ɓurɗe hito (dille) yaawde, e hitaande 1958, ɗe kaaɗoo ɓeeynorka foti sunnaade. Laana kaa, ngam hisnude kaɓirɗe ganndal roondii ɗee e nguleeki tolniiki e 1 400 daawannde Selsus (degré Celsius), ina huuraa warwarde nde santimeeteruuji 10 tekkeendi, mbele nguleeki nder laana kaa ina duumoo e 29°C fat ! Ko ina wona duuɓi 60 hannde, annduɓe ɓee ina kuuñƴi e tafde laana mbaaka nii, kono ɓooyaani ko ganndal aadee to bannge karallaagal yettii e waawde tafde warwarde waawnde hisde e nguleeki tolniiki ɗoo. Ngesa sulɗeewa : Kaɓirgal biyeteengal FIELDS maa toppito jaabtaade « naamnal ɓuttal » : « hol ko wulnata meetelol (kuurhuurngal) Naange ngal ? » haa ko ina ɓura Naange ngee e hoore mum wulde. Ngalɗoo kuurhuurngal keedngal dow fof (ɓurngal woɗɗude Naange ngee), ngal miliyoŋaaji miliyoŋaaji kiloomeeteer tekkeendi, nguleeki mum ɓurii miliyoŋ daawannde, tawi noon nguleeki dow naange ngee ko hedde 6 000°C. Huunde haawniinde, sibu, e ko aadoraa, so a woɗɗitiima sewnde nguleeki, nguleeki kii foti ko ustaade, kono to Naange, aɗa ɓeydoo woɗɗitaade tan, ina ɓeydoo wulde ! Hartaango pecoron : Kaɓirgal ISOIS (Integrated Science Investigation of the Sun) maa toppito wiɗtude pecore pattamsemmbe (haute énergie) ɗee, hono iyone tedduɗe (ions lourds, woni pecore tedduɗe, dimnduɗe). E wiyde gooto e annduɓe ɓee : « Ko pecore cemmbolinɗe no feewi, tiindiiɗe Leydi, ɗe njaaweeki kaawniiki, ki woɗɗaani njaaweeki leer. Aɗe mbaawi yettaade Leydi e nder 30 haa 60 hojom ». « Ñalnde njiɗ-ɗen yahde tagofeere marse fof, alaa e sago mbaawen anndude hol nde ɗee pecore nduppittoo sibu batte majje ina mbaawi warde ». Annduɓe ɓee ina nganndi ɗe ngummotoo ko e meetelol naange, kono ɓe nganndaa hol silsil kartagol majje. Hol ko woni « Ɓeeynirɗe weeyo » Ɓeeynirka weeyo ko daabaa weeyo mo jolnaani hay gooto, berlaaɗo nder weeyo ngam wiɗtude kuule asamaan, ko wayi no Naange, tagopeeje, tagopeeje dooɓaaɗe, e ɓalli tokoosi, kam e jowitiiɗe mum en, kam e weeyo hakkunde tagopeeje walla hakkunde koode. – juuraade e mum ngam wiɗtude ɗum, – buɓɓaade ɗum ekn. Ɓeeynirka ina heewi naworde kaɓirɗe kattanɗe koye mum en ngam ɓeydoraade (ko wayi no jowitiingel e mum, buɓɓirgel, deegowel, baloŋ). Ɓeeynirka waɗiraa ko taccude jolɗe mawɗe e gollaade to woɗɗi Leydi e Naange, ko ɗuum waɗi ka hatojinde e kaɓirɗe keeriiɗe. Aka foti naworde semmbe jonɗo ngam gollaade e diiwanuuji ɗo caafal naange heewaani, jogaade hattan mawɗo gollinde hoore mum sibu makka woɗɗude nokku ɗo ɗowooɓe ka ngoni ɗoo, ɗum noon yimɓe gollotooɓe heen ɓee mbaawaa jaabtaade ɗoon e ɗoon ko kewata dow koo, walla safrude caɗeele jokkondiral jolooje sabu ngoɗɗeeki walla caafe e nguleeki mbonki e kaɓirɗe jolnaaɗe ɗee, walla e ɓeeynirka kaa e hoore mum. Ɓeeynirka ina huutoroo kadi peeje beforɗe, e dampirɗe ceeɓɗe : ballital ɓaaƴo (assistance gravitationnelle), dartingol… Ɓeeynirɗe gadane : E hitaande 1959 Dental Sowiyet (Riisi) werliima ɓeynirka Luna feewde Lewru. E hitaande 1959 kadi ɓe werlii ɓeynirka Venera feewde Venus. Gila 1988, Riisi deestii, Dental Amerik e ESA (Nokku Orop toppitiiɗo weeyo) e Japon lomi yolnde. Ɓeeynirka Parker Solar Probe : Ɓeeynirka Parker Solar Probe ko ƴeewirde weeyo Naange. Feewni ka ko Nokku Amerik toppitiiɗo weeyo (NASA). Faandaare makka ko wiɗtude bannge meetelol naange keedɗo dow oo, mo tekkeendi mum tolnii e miliyoŋaaji miliyoŋaaji kiloomeeteer. Nguleeki meetelol ngol kam e hartaango henndu naange duppittoondu heen ngoo, ko geɗe ɗiɗi teskaaɗe gila e feccere teem 20siire, ɗe silsil mum en faamaaka haa hannde. Ngam ittude oon kumpa, Parker Solar maa wiɗtu diiwaan weeyo goɗɗuɗo Naange fotde 0,3 U.A. (U.A. ko go’owel ɓetirgal kuule asamaan). E ngalɗoo daawal doɓindagol keɓe hakkunde 2018 e 2025, ƴeewirde naange ndee duumotoo ko e jirlol nde lommet mum ɓadii Naange, e nde ceɓɓet mum tolnii jirlol Venus. Ɓaaƴo ndee tagofeere maa wallitore ngam ustirde seeɗa seeɗa lommet oo. Maa ƴeewirde ndee rew laabi 24 e nokku mo ngoɗɗeeki mum e Naange jaasi 0,17 UA, tawi heen laabi tati ngoɗɗeeki kii timmaani 0,045 UA (9,68 hakkundol naange). Ñiso makka e leydi ko 685 kg. Reenata ka e nguleeki naange ɓurtuki kii ko warwarde tekkunde. Parker ina jolni dente 4 kaɓirɗe ganndal, ɗe ñiso mum tolnii e 50 kg. Ɗee kaɓirɗe maa ɓet ngesa yiiteewa e sulɗeewa, cifoo pecore semmbiije, mbiɗta bembeƴƴe rajo e ɗe ɓoljam, ɗe ƴetta kadi nate meetelol naange ngol. UA (Unité astronomique : ɓetirgel kuule asamaan) ko hakindo ngoɗɗeeki hakkunde Leydi e Naange, ko 149 597 870 700 meeteer. Ko yolnde nde leer taccata e nder hojomaaji 8 e leƴƴanɗe 19s. Lommet : (périhélie e Farayse) : toɓɓere wonnde e bolol huunde taarotoonde naange, ɓurnde ɓallaade naange. Ceɓɓet : (aphélie e Farayse) : toɓɓere wonnde e bolol huunde taarotoonde naange, ɓurnde woɗɗude naange. Winndannde yeesoHare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Winndu ɗoo innde maa Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Fuutaaji e keeri mum en so kazoay ko am, …, Yyj - Yo Yo Jam konopie. os. konojf). ns. kono]^, ko- Ɗowatno yeewtere nde ko doktoor Buuna Naay mbo Daara. Galleeji callal dowri ɗi, njooɗinooma ngam hollirde no ɓe njiliratno golle mum'en. Caggal ɗuum galle cafrirɗo heen fof holli weltaare mum e keɓagol yimɓe satunde noddi kala, kutorgol mum'en harkilaaji ɗi no yamira nih. Ɓe ciftaniri wonde yimɓe ɓe ena kuñi tigi rigi geɗe kaɗaaɗe huutoraade tuma nde ɗiin harkilaaji ena nguppe woni Omo, Ordasawel, Madara... Caggal nde ɓe njoofni, ko Doktoor Buuna Njaay ƴetti konngol ngam jaarnude gollodiiɓe mum'en ɓurɓe ɓattaade ɓe: galleeji cellal dowriyankooji ɗi, kono kadi e Meeri mbo Daara e Joorɗe renndooji dowri ɗe, jaggol maɓɓe e golle he. O heertinani njettoor faade Jaagal kalfinangl cellal nder leydi ndi, kono kadi Usaid e Network, wi'i so tawi yimɓe golliima, nolniima ɗo ena moƴƴi nde ɓe njooɗtotoo, ɓe ƴeewa hol ko yuɓɓi heen e ko yuɓɓaani fof anndee gila law: Ko yuɓɓi koo sembinee doolne, ko yuɓɓaani ko ndaaranee peeje. O Yetti jayndiyankooɓe ɓe e darnde mum'en nde moƴƴataano wasde waɗede haa arte Rajo FERLO FM ballodiiɗo mum'en keɓtinaɗi (partenaire officiel). O ñaagunde mum o faarni ɗum ko woni faandaare golle waɗeede: hitaande huurnde tawa hay gooto liɓaako jontinooje. O wi'i "mbeɗa ñaago denndaagal ko waɗaa ko fof, nde wona sabaabu basgol heɓeede yimɓe jontinooje nder ndee hitaande, sabu harkilaaji keɓaama caɗeele ngala, safrooɓe ndariima haa pecci ɗum no haarirta nih, rajo kaali kirjani, yimɓe nootiima e keewal, ko ñaagaade geno nde waasata soynude tampere ndee". Keɗoɗen gooto e Jooɗoniiɗo ɗoon diiwaan mbo Luga, kam e Doctoor Buuna Njaay ɗowat-nooɗo golle ɗe. Hyaku ma no Omo Kala hitaande fuu, min ɗon ciftora maayde Yeesu nder cuudi laamu amin nder duniyaaru fuu. Min ɗon ngaɗa ɗum ngam Yeesu umri pukara’en maako: “Mbaɗe ɗum ngam haa on ciftorammi.” (Luka 22:19) Mooɓtorde ciftorki hitaande warannde waɗan nyalde: Ko waɗete nder Suudu Laamu? Ngare laarugo bee hoore mon ko yimɓe ngaɗata nder maaru. Подшипники INA NUKRE47 INA - NUP2206-E-M1 INA War hoore to cuuɗi. Ñalnde 05 03 2018 sahnga waktuuji 6 subaka lawɗuɗo finaama subaka muusɗo mettuɗo. Tawde ko to Horkaƴere ɗo leegal birom ɗo ko mawniraaɗo biyeteeɗo Usmaan Loh jahroowo duuɓi 65 wari miñum biyeteeɗo Aliw Loh jahroowo duuɓi 63. Kaŋko baraaɗo o, omo resi kadi omo ɓesni no feewi. Kono mawniraaɗo resaani tee alaa ɓesngu. Ina teskanoo kam luural ina wonnoo hakkunde maɓɓe, haa ɗuum sabobini ɓe ceerti geɗe maɓɓe kala, alaa ko ɓe ndenndi e geɗe nguurndam. Kono ɗuum fof e wayde noon ɓe meeɗaa yettondirde hay gootol. Jamma beetɗo o sahnga 6 subaka juulal. Kaŋko miñiraaɗo e mawniraaɗo o ɓe ndukdii no feewi haa ɗuum jibini musiiba. Mawniraaɗo o fiymo cabbi haa o ɓuuɓi.Hannde o mawniraaɗo o nana e juuɗe laamu. Kaŋko baraaɗo o omo mooftaa haa ɓe keɓa yamiroore gubbugol. So musiiba fuɗɗiima foti ko ñifeede so wonaa ɗuum bone ficcat laaci. Horkaƴere woni ko e nder diiwaan Maatam, falnde Kanel wuro laamorgo renndo teeru ngo. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE KUURAA DAANDE MAAYO : HOL KO ÑIFI WON GURE KUƁƁUNOOƊE? Flamingos – Ko Ko Mo Polis’en nangi Ardiido jamiyawa lawniraawa lesdi ndin ka UPND nder lewru April haa O tuumiraa bee ayiibe ayuki jaftol laamu. Kono yo mo kitto tanoshii yo O so mi dolola, O so mi dasegun No Neck haa ha wried haa haa E huki—e! Ko! Mvnmi JMmltm Mo i«« mI iUa ftof» ^mUm^^ ,9^96 «eatertm fof memonipdit, . .. Tuggi 25 haa 28 jolal(Novembre) 2017 yuɓɓinaama ɗo e crfpe(duɗal keblowal jannginooɓe) lulnde golle yowtiinde e ŋakkere haaraanduru e diiwaan Maatam.Ko ina tolnoo e weɓtinooɓe 36 ummiiɓe e palɗe : Kanel, Raneeru e Maatam nootiima e lulnde ndee. Gollal ngal so laatiima ko dow nangondiral IA Maatam e CLM(Fedde daraniinde e kaɓgol ŋakkere haaranduru).Heblo ngoo waɗi loowdi timmundi gila fannuuji taro e binndol,hiisa, hirjino,haa e kabaruuji toɗɗiiɗi ŋakkere haaraanduru:sabaabuuji- battane- peeje cafrirɗe eknh… Heblaaɓe ɓee fof keɓii seedamfaaguuji mum en, kaɓirɗe e kuutorɗe duusooje jaŋde ndee ngam mbaawa tabitinoyde ko janngaa koo e nder nokkuuji cuɓaani ɗii e nder diiwaan Maatam. Maa ɗum wallit jinnaaɓe sukaaɓe to bannge heblo timmungo e haɓaade ŋakkere haaranduru haalateendu jamma e ñalawma. Nde wonnoo kala hare ko maa yahda e heblo. Wullaama e rajooji, holliraama e teleeji diiwaan Maatam ina jeyaa e nokkuji ɓurɗi heɓde oon rafi biyeteeɗo ŋakkere haaranduru. Ñaamdu ina woodi haa heewi gese jeeri e waalo kosam, hiraande, bottaari e kacitaari ŋakkaani ndeke holto ŋakkere nde woni. Heddii tan ko duwaade mbela wune ina dañe haa ŋakkere haaranduru woora diiwaan oo e kuuɓal. NO SO O SO S O Wallaahu A’laamu Bis Showaab. 4. Baaba Maal - Leydi Ma.mp3 (5.76mb) download 10. Baaba Maal - Kowoni Maayo (Mi Yeewnii).mp3 (9.53mb) download Kono yo no uragawa de hametsu-teki na ikikata no onna no ko ♦i 1 ) rnrav »o • nswn on 1 ! 8 Jam 20 Jam 10 Jam 6 Jam (An-nasr) e ɗemngal Pulaar. “Ko no mo to” �o�O�@���լd�����դU�ϥΤ��I���ߺD���ݨ��լd, �լd���G�N�_�Ω�@���������I���~���\\�ҷ�. �h�»դU��ŰѻP. - e - em - en - (e)nde Ko en noddaaɓe tawegol humugol dewgal-Baaba en an maaki-ka suudu kawtal me’en Baaba en Ali, hiɗen haani eɓɓindanaade telen ka leere jowaɓo ka ɓaawo fanaa e juma aroowo fii yo en wallu kawtal me’en teddungal ngal weltagol fii on welo welo ɗon. • Kono Ali ko suka kecco haa jooni ko duuɓi noogay o mari saa’i resugol makko hewtaali taho! - O heɓii duuɓi noogay wi’aa: hewtaali ka o resta ! Hino tawaa e nder tummbere cukaaku makko ka tawata doole makko ɓanndu yankeeje e hakkil yankooje ɗen fow timmii hino e nder ɗun ngorgu makko ngun. Baaba en an ɓeyditi: Ɓaawo non ngurku ko ɓittay ɗun e memminay ɗun e nder ngurndan sifa ɗan ɗo’o, awa hino moƴƴani suka resugol law fii yo’o danndu hoore makko yanugol e yiite gollugol ko boni, wonkii ko weeɓitaniiki bone, wano ardi ka Alhgur’aana tedduɗo non: No mi nanirnoo fii waɗugol ko boni (jinaa) mi ɗenƴii, e sifa ɗi’i duuɓi ɗi mi jogii ɗo’o haray gooto e me’en fow hino hersi nde o nanirtee fii yiidugol e sonnaajo wonndeka on tigi hino yiɗi hino hatonnjini e mu’un, yewtugol fii ɗun maa nanugol fii ɗun. - E ɓiƴugol faale on kadi hino hersenii. Wonaa non woniri ? • Ko non woniri. - Kono ɗun ko faale tasakuyee yankeejo neɗɗo timmuɗo fow so’ay mo..Ɗun hino wa’i wa ñaamugol e yarugol e ko wonaa ɗun immorde e haajuuji ɓanndu luttuɗi ɗin. Wano tawiri tuma kala hatonnjinuɗaa e ñaametee a ñaamay..wano tawiri si tawii a faalaama yarude a yaray. Ko wano non kadi si tawii a hatonnjinii e resude a resay. • Kono Ali haa jooni ko suka ? - Tuma go’o haray resugol hino waɗɗii e hoore neɗɗanke. • Hiɗon maakude tuma go’o resugol hino waɗɗii.. ko waɗɗagol ka sari’a faandi ɗon ? - Eyyo, hino waɗɗii resugol ka sari’a, si tawii neɗɗanke waawataa munñaade haɗugol hoore makko e waɗugol ko harminaa kon sabu ronkude resugol makko. - Himo suusi reedu pellet, ko fellituɗo, gila o so’i haaju o yi’i sukaaɓe suddiiɓe wonuɓe yeeso makko ɓen o faami e hoore rentaare ɗoftiiɗo wonnde tabital makko ngal wonii weeɓitanii ngal lancagol, hay hino gasa laawagol. Ko e nder ɗun e hoore hersa e kulol e ɓitteende Ali tawi bee yewta baaba en makko faale makko on fii resugol fii yo’o laɓɓin diina makko kan ko o gollirɗo konngol Nelaaɗo meeɗen (s a w): {Kala resuɗo haray o laɓɓinii feccere diina makko kan yo’o hulu Allaahu e nder feccere luttunde nden}. Resugol ko huunde yiɗaande ka Allaahu seniiɗo on, ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: {Hino e aayeeje makko ɗen waɗangol on immorde e hoore mo’on sonnaaɓe fii yo on hoɗu e maɓɓe, o waɗi hakkunde mo’on giggol e yurmeende}. { Ko kanko woni taguɗo on e wonkii wooti o waɗi e makki}. Jantaama wonnde ɓe fillike e baaba en maɓɓe imaamu Baaghiri (a s) wonnde ɓe maakii: {Mi yiɗaa nde mi heɓata aduna on e ko woni e nder makko kon e wonnde mi waalii jemma gooto mi maraa sonnaajo}. Hino ton hara wonaa ɗe’e hadiiseeje ɗo’o joopotooɗe fii yiɗeede resugol, e añugol anngal resugol gorko e suddiiɗo. • Wi’uɗon gorko e suddiiɗo? Suddiiɗo!! Ko wattii e ɗun hino ton hadiiseeje tinndinayɗe e yaccagol resingol suka suddiiɗo e ronkugol nennugol resingol mo ngol, fillaama e Annabiijo on (s a w) wonnde ɓe maakii: • Awa resugol law ngol hino moƴƴi, Kono baaba en coggu jonnbugol ngol hino satti, ko honto suka heɓata ɗen jawle ɗon fow fii yo’o resu, resugol hino faalaa, hino faalaa. - Eyyo, lislaamu hino ɗaɓɓi ɗuytugol nafakka dewal ngal. • Teŋeeji ɗin hino satti ko heewi e yimɓe ɓen hino wullitoo ɗun ? - Hino yiɗaa fanɗingol teŋe on, ɗuɗɗingol mo hino añaa. • Ko honɗun wi’uɗon ? ɗuɗɗingol teŋe on hino añaa?! - Ko non woniri hino añaa, hino yiɗaa fanɗingol mo (teŋe on) fillaama e Nelaaɗo Allaahu on (s a w) wonnde ɓe maakii: Fillaama e imaamu Baaghiri (a s) wonnde ɓe maakii: {ɓe yewtii fii satteende ka baaba en an, ɓe maaki: Si tawii ko satteende suka sudduuɗo ko ɗuuɗugol teŋe makko on e ronkugol jibinnde}. {Hino jeyaa e barki sonnaajo fanɗugol teŋe makko on, hino jeyaa e satteende makko ɗuuɗugol teŋe makko on}. Baaba en an maaki ɗun ɓe miijitii seeɗa ɓe maaki ko ɓe semmbinirɓe maaku maɓɓe on: Mi wi’i baaba en an: Ella on ko ɓay suka on haray maraa ko nafka si tawii o resii, maa wi’en wonnde ko hulugol tampere nden ɓaawo resugol ngol? Ko kulol lorra kan? Ko kolol wata o ronku heɓude ko’o jonna ɓeynguure makko nden ? Baaba en an maaki: Allaalu seniiɗo on hino wi’a ka nder deftere makko teddunde: Imaamu Saadighi (a s) watti e hoore o’o aaya ɗo wano filloraa e maɓɓe non: {kala saliiɗo resude kulol lorra haray o jikkii Allaahu on bonnde joomiraaɗo seniiɗo on hino wi’a: Si tawii ko ɓe waasuɓe Allaahu on alɗinirayɓe ɓural makko ngal}. Mi wi’i: Jooma jawdi en e jogiiɓe nokkeeli toowuɗi e nder jamaa on hino wi’a ka raɓɓinɗinaade: Wonnde ɓe resintaa suka suddiiɗo on si wonaa gorko jogiiɗo jawdi nanondirɗo, si tawii non mo o faalaa on lanndaaki-wonnde kala yimɓe go’o hino lanndaade-jiwo on heddoo ɗon hara resaaka. - Baaba en an maaki: Accu mi addane feere lislaamu nden e gorko haanuɗo e nder ɓataake fillaaɗe immorde e imaamu Baaghiri (a s) e jaabawol maɓɓe ngol e fii ɗun. Filaama wonnde Ali Bun Saabat winndaniino imaamu on kaydi himo lanndoo fii jiwɓe makko ɓen wonnde o heɓaali hay e gooto nanndo makko, imaamu on (a s w) winndanimo jaabii mo: {Mi faamii ko yewtuɗaa fii jiwɓe ma’a ɓen e wonnde a heɓaali hay e gooto mo yerondirɗaa wata ndaaru ɗun yo Allaahu on yurmema. Anndu wonnde Nelaaɗo Allaahu on maakii: Si tawii neɗɗo mo needi mu’un e diina mu’un welata on lanndike resinee mo, si tawii on waɗaali ɗun fitina e bone heewuɗo waɗay ka nder leydi}. Baaba en an accimmi e nder nde’e toɓɓere ɗo’o miɗo muti e nder miijooji an, miɗo miijitoo aadaaji lorrayɗi bakondirɗi e nder jamaanuuji bonuɗi, ɗun lanni mutude e nder ngu’u jamaanu me’en. Lislaamu on hino wi’ude resee wata on hulu tammpere, enen hiɗen lunndaade ɗun. Lislaamu on hino waɗude njikku moƴƴu e diina peesirgal fii resugol, jamaa on hino waɗude peesirɗe go’o, hino gasa hara fuɗɗoode majje on ko dartagol e kippoodiiji kippoodiiji hakkunde jamaa on. • No alansaraa on yonirnoo min e baaba en an men yahi ka suudu kawtal amen baaba en Ali ka dewgal ngal wonaa humeede ɗon. Mi yewtay on fii humugol dewgal Alii ngal wano mi yi’iri non. Ali resuɗo on hino jooɗii ka binnde salon, ka binnde dammbugal nderndewal, seyyiduujo karamokoojo hino toolii takko makko, diina kan hino feeñi ka yeeso makko. Salon on hino deƴƴi lew, on tuma karamokoojo on immii yewti e konngol toowungol himo yewtude suka jiwo wonuɗo ka nder suudu on ɓaawo o janngii yoga e aayeeje e hadiiseeji tedduɗi: Ko an yo Faatimatu hiɗa yiɗi yomi wonu wakiilu ma’a, nde mi resinaymaa o’o suka ɗo’o Ali geɗal Muhammadu e hoore teŋe mo emmbere mu’un woni mbuuɗi teemeɗɗe jowi laaɓuɗi, si tawii a newnii wi’u: (Ko’a wkiilu an). Suka debbo on jaabii e hito fanɗungo, e hoore karahan nanirtaa, o wi’i: Mi waɗiima wakiilu. No o wi’irnoo: (Mi waɗiima wakiilu), karamokoojo on jaɓi wonugol wakiilu on, jamaa on fow sintiri ka nder suudu. Fow moosi, karamokoojo on fewti suka wonuɗo e resude on Ali o wi’i mo: Mi resinii ma wakiilu an on Faatima geɗal moodi Ahmadu on e hoore teŋe mo emmbere mu’un woni mbuuɗi teemeɗɗe jowi, suka resuɗo on jaabii kisan: Mi jaɓii resineede nden. - Ko ɗun woni teŋe on mo sunna Nelaaɗo Allaahu on (s a w) waɗani sonnaaɓe gomɗimɓe ɓen teemeɗɗe jowi Dirhamu kaalisi ɗun ko wano yiiruɗaa non. • Mi wi’i baaba en an: Enee oo jommbajjo Fatima himo waawi resinde hoore makko hara wonaa e laawol o’o karamokoojo? Ɓe maaki: gorko on e sonnaajo on hino waawi humannde dewgal ngal hoore maɓɓe hara wonaa goɗɗo ɓe rewi, gooto kala e maɓɓe hino waawi halfinnde goɗɗo ko lontoomo ka humugol dewgal. - Si tawii suka suddiiɗo on wi’ii e misal: (Mi resiniima hoore an) gorko on wi’a kisan (Mi jaɓii resineede nden) o wi’ataa (mi jaɓii dewgal ngal). Ɗun ɗo’o ko si tawii dewgal ngal ko dewgal duumii ngal. - Eyyo, hino ton dewgal waghintinaa ngal waɗirayngal sabu dummune ɗen e teŋe on, dummunne on hino anndoroo ñalaande maa lewru maa hitaande maa ko nanndi e mu’un ko tawata ɓeydotaako e ngurndan goɗɗo e maɓɓe ko ɓuri heewude kon, hino daganiiɓe ɓe ɗiɗo non-wano woniri ka dewgal duumiingal-humangol hoore maɓɓe dewgal ngal maa halfingol lontotooɗo ɓe e mu’un, si tawii ɓe humanii dewgal ngal hoore maɓɓe sonnaajo on wi’ii gorko on e piyude e misal: (zawwajtuka nafsii muddatu sanatin bi diinaarin) Mi resiniima hoore an emmbere hitaande e hoore teŋe mbuuɗu gooto) gorko on wi’a kisan: (ghabiltu tazwiija) mi jaɓii resineede nden, haray dewgal ngal hino selli. Si tawii ɗun timmii, suddiiɗo on wonay sonnaajo makko, hara himo daganii moodi makko, ko aldaa e ronindirgol hakkunde maɓɓe, waɗɗaaki e gorko on nafkugol sonnaajo on, wonaa kadi waalugol ka makko. Si tawii dummunne fottooɗe ɗen lannii haray o harma-nii mo, si tawii non ko ka dewgal duumii ngal haray sonnaajo on hino daganii mo haa aduna lanna fannii o seedaali e makko. • Ko honɗi woni ɗin ? - Konnguɗi ɗiɗi wowlugol ngol e jaɓugol ngol, welondirgol ngol maa fottugol tun yonataa, foti ko ka dewgal duumiingal foti wonaa ka duumiingal, wano tawiri kadi winndugol yonataa ko aldaa e konngol. A janngii jooni tafoodi humugol dewgal ngal e nder ko feƴƴi kon. 2-Faandagol sinncugol ngol ka waɗugol tafoodi ndin, ko woni ɗun ko nde gorko on e suddiiɗo on faandotoo waɗugol dewgal ngal, suddiiɗo on faandoo ka konngol makko: (zawwajtuka nafsii) (mi resiniima hoore an) wonugol mo sonnaajo makko, ko wano non gorko on kadi faandorta ka konngol makko: (ghabiltu-tazwiij) (mi jaɓii resineede nden) jaɓugol wonugol moodi makko ko wano non kadi si tawii ko halfinaaɓe lonntagol gorko on e debbo on. 3-Welondirgol gorko on e suddiiɗo on. Ko himmi e ɗun ko jaɓugol maɓɓe ngol ka ɓernde ɓe ɗiɗo non. • Tuma go’o sonnaajo hino waawi jaɓude kono hara himo hersi ? - Faale makko on ka ɓernde yonay, ko o hersata kon lorrataa few. 4-Toɗɗagol gorko on e suddiiɗo on ka tawata gooto kala e maɓɓe anndoray e oya innde nden maa sifa on maa joopannde nden, humugol dewgal ngal sellataa si gorko wi’ii gorko go’o: Mi resiniima gooto e ɓe’e sukaaɓe an jiwɓe ɗo’o hara o toɗɗaaki gooto e maɓɓe. 5-[Humugol dewgal ngal ka haala aarabu si tawii hino newii]. 6-Hellifeede e marugol hakkil fii humoowo dewgal ngal. Si tawii ɗi’i sartiiji ɗo’o timmii haray finnde nden sellii sonnaajo on daganike moodi mu’un ɓaawo humugol dewgal ngal. - Eyyo, finnde nden daginay gorko on ɓeyngu makko. • Mo wonaa jiwo non ? - Himo waawi ndaarannde hoore makko fii resegol mo ngol ɓen. • Si tawii gorko resii suddiiɗo e tippude wonnde ko’o jiwo, ɓaawo resugol mo ngol ɓannganii mo wonnde wonaa non woniri ? - Himo waawi firtude dewgal ngal. - On tuma himo waawi ɗuytude coggu teŋe makko on yeru emmbere wonunde hakkunde tege jiwo e mo wonaa jiwo. • Enee gorko hino waawi jommbude kala suddiiɗo mo’o faalaa ? - Himo waawi jommbude si wonaa sonnaaɓe harmamɓe mo resugol. 1-Yamma makko e pati makko e baaba en makko. 2-Ɓiɗɗo makko jiwo e ɓiɓɓe jiwɓe ɓiɗɗo makko korko. 4-Ɓiɓɓe rewɓe kotiraaɓe makko ɓen maa minñiraaɓe makko ɓen. 5-Yaayiraaɓe makko ɓen e neeniraaɓe makko ɓen (foti ko minñiraaɓe yumma makko maa ko jaajiraaɓe maɓɓe). 6-Neene ɓeyngu makko patiraaɓe makko ɓen ka neene e ka baaba, hay si tawii o naatidaali e ɓeyngu makko. 7-Suka suddiiɗo ɓeyngu makko mo’o naatidi e mu’un. 8-Sonnaajo baaba en makko e soro makko. 9-Sonnaajo ɓiɗɗo makko e taaniraawo makko. - Ko non woniri ɗun hino daganii mo. 11-Yumma makko ka muynugol (muyninɗo mo on) e ɓiɓɓe makko suddiiɓe ɓen e ko wonaa ɓeeɗo immorde e harmirɓe dammbe ɓaawo kala ko harmiri sabu dammbe hino harmiri sabu muynugol. Ɗun ɗo’o daganaaki baaba en muynoowo on resugol ɓiɓɓe muyninoowo on tigi [wonaa kadi ɓiɓɓe gorko mo boobo on yari ɓiraaɗan e mu’un e ɓe boobo on kafi ɓiraaɗan ɓen] e wonnde le wonaa kala muyningol addata harmingol ko woni ko bee sartiiji timma: a) Nde tawata muynugol ngol ko ka enɗi, wonaa e laawol go’o, ɓiraaɗan sonnaajo alaa batte harmingol si boobo on ko muynirɗe moƴƴinaaɗe ɗen. b) Hara duuɓi muynoowo on feƴƴaali duuɓi ɗiɗi, si tawii o muynii maa o timminii muynugol ngol ɓaawo ɗun haray alaa batte. c) Hottagol muynan ɗan emmbere (ka ɓanndu ndun ɓeydotoo ƴi’e ɗen tiiɗa) si tawii sikkitaama nde tawata ɗun waɗii, haray muynugol (jemma e ñallorma) yonay maa (muynanɗe sappo e jowi) si tawii on tigi fellitaali ronkude heɓagol batte e (ka ɓanndu ndun ɓeydotoo ƴi’e ɗen tiiɗa) on tuma on tigi gollitiray ihtiyaatu on. Hino maandinaa ka eɓɓoore jamaanu yankoore-jemma e ñalorma-nde tawata ko muynugol ngol, ko ɗun woni ñaametee boobo on ka tawata tuma o faalaa woo o muynay. Si tawii o haɗaama e saa’i go’o maa hara o ñaamii goɗɗun go’o maa ɓiraaɗan e muyninayɗo go’o ɗun ɗon battintaa [hino sartinaa yo taw muynoowo on ka dummune arano ko weelaaɗo fii yo’o muynu moƴƴa hara ka lannoode himo ɗonɗiti]. Hino tawaa ka emmbere ɗuuɗaal yankoore -muynanɗe sappo e jowi-jokkondirgol muynanɗe ɗen, nde tawata muynannde e sonnaajo go’o ukkaaki hakkunde majje e nde tawata muynannde bee hino timmi, yo taw muynoowo on hino weelaa o muyna haa o haara. Hino ton ñaawooje hertiiɗe fii muynugol defte fighiha ɗen hino yanñi fii ɗun, hiɗa waawi yiltitaade e majje si tawii hiɗa faalaa ɓeydaade. - Haray ɓeyngu makko daganike mo wano mi wi’irmaa non, kanko sonnaajo on kadi himo haani ɗoftaade moodi makko hara o salanaaki mo si wonaa hara ko nganto sari’a yankewo, wano tawiri hino harmani sonnaajo resaaɗo dewgal duumiingal yaltugol ka suudu makko si wonaa e duŋayee moodi makko. E banŋe go’o hino waɗɗii gorko on nafkugol ɓeyngu makko mo’o resi dewgal duumiingal, gila e ñaametee e hoɗo e conci ko holnata ngurndan makko ɗan. Wano tawiri daganaaki mo ronkugol yiidugol e ɓeyngu makko ko ɓuri lebbi nayi si tawii ko jiwo si wonaa hara himo yiɗi, maa hara nganto jaɓaango hino woodi wono lorra maa ɓitteende. • Si tawii gorko on nafkaali ɓeyngu makko no haaniri non ? - Haray nafkugol mo wonii ñamaande e hoore makko. Si tawii o jaɓaali haray hino daganii sonnaajo on ƴettugol e jawdi makko ndin hara o lanndaaki mo. Miɗo ɓeydannde ma yoga e ñaawooje himmuɗe e nder ɗe’e toɓɓe arayɗe ɗo’o. 1-Ndaarugol awra goɗɗo hino harmi foti ko gorko foti ko suddiiɗo [hay si tawii ko paykun senndindir kun]si wonaa hakkunde gorko e ɓeyngu mu’un. 2-Hino harmani gorko janano ndaarugol ɓanndu e sukundu sonnaajo janano, si wonaa yeeso ngol e newe ɗen, ɗin ɗon ɗiɗi hino daganiimo ndaarugol hara wonaa e dakmitaare, wano tawiri hino harmani sonnaajo ndaarugol ɓanndu gorko janano e nder ko tawata hinaa wowtaa ɗun ronkeede suuɗeede wano hoore nden e juuɗe ɗen e teppe ɗen, ɗun ɗo’o hino dagii ndaarugol e ɓanndu makko ndun ko aldaa e dakmitaare. - Wonaa non woniri..dagantaako mo ndaarugol ɓe ko ɓe jananɓe e makko. 4-Hino waɗɗii sonnaajo nde o suuɗata sukundu makko ndun e ɓanndu makko ndun e kala ko dagaaki e makko ndaarugol kon immorde e worɓe janamɓe [hay paykun senndidir kun si tawii ɗun adday memmingol sahawu makko on] yeeso ngon e newe ɗen ɗun sonnaajo hino waawi fenñinannde ɗun yeeso worɓe janamɓe ɓen si tawii o hulalaa yunugole ko harmi hara kadi fenñingol ngol wonaa luɓugol gorko on e ko harmi si woanaa ɗun haray fenñingol ngol hino harmi e mbaadiiji ɗin ɗiɗi non. 5-Gorko hino waawi ndaarude ko aldaa e sahawu e rewɓe heeferɓe ɓen e ndaarugol rewɓe ɓe wattotaako conci ɓen ɓe accataa ɓoorugol ɓalli maɓɓe ɗin e cukuli maɓɓe ɗin si tawii ɓe haɗaama ɗun, ɓaawo sifa ɓen ɗon yamirgol ko moƴƴi haɗa ko añaa nafataa. 6- Si tawii gorko faalaama resude suddiiɗo o suɓike mo fii ngurdan makko ɗan haray hino daganii mo ndaarugol ɓandu makko ndun wano yeeso makko ngon sukundu makko ndun e daande makko nden e newe makko ɗen e belenji makko ɗin ko aldaa e sahawu. • Ko adii humugol dewngal ngal daganii mo ndaarugol mo kaa ko ɓaawo humugol dewgal ngal ? - Himo waawi ndaarude mo yewtida e makko ko adii dewgal ngal humeede, hay ko adii o toraade mo fii yo’o yi’an hoore makko ngari makko kin si’o lanndoo resugol. 7- Ñawndoowo hino waawi ndaarude ɓanndu suddiiɗo, e meemugol ɓanndu ndun, si tawii ñawndugol ngol ko bee o meema maa o ndaara-ɓanndu ndun- ɗun ɗon ko si tawii wonii sonnaajo on waawataa ñawndaade si wonaa ka ñawndoowo gorko, si tawii ñawndoowo suddiiɗo hino woodi haray hino waɗɗii mo yahugol ñawndowoo ka ñawndoowo suddiiɗo haray haananaa mo yahugol ñawndoyoo ka ñawndoowo gorko on. 8- Gorko julɗo hino waawi resude sonnaajo mi yimɓe deftere ɓen[1] ko mi faandii wi’ugol e ɗun ko debbo annasaara yankeejo maa al yahuudi yankeejo si tawii ko dewgal waghintinaa ngal. - Fii kala ɗun hino sella resugol mo dewal waghintinaa ngal. 9-Daganaaki gorko resugol ko ɓuri suddiiɓe nayo dewgal duumiingal himo mari hagghee seedugol e sonnaa-ɓe makko ɓen tuma kala o faalaa. - Miɗo saati maa yewtude fii maggal e nder yewtere meeɗen aroore nden si tawii Allaahu on jamii, saa’i me’en on hino fanɗi jooni. • Moƴƴi, accen haa yewtere me’en aroore nden, si Allaahu on jamii, yewtere fii cergal nden. E nder Arslan Ina notoriety e ka maikaʻi o ka iaʻu e hana mai iaʻu e hookanaka ^( ^xinm. 0W»$e jpeitt? ^muft, um Oo «wf* ^ $5c9fiHel« seieiget, ^6 wir seiPiff« on^e^o« Gine Gine, Climént (1) NO O SO SO S O AC136612.2 20451 CAGGATTCAGTCCAGGACTCTGTCCTCGCAAGCTTCAGGATCCTGGTCCC 20500 #Tags hoo koo e koo Tsuka no ma no tawamure to 8 a.m. to Noon (noon) Gooto e ɓiɓɓe henndu wiyoya e mbeeyu 315 en en nde e nden . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Kawtal Jaŋngooɓe Pulaar Fulfulde ena noddi yeewtere mawnde to nokku Mantu (Farayse) ñalnde Hoore-Biir 24 Dujal 2008 sahnga w20 h30. Jirwinta yeewetere ndee ko musidɗo men Mammadu Dem, ganndo renndooji (sociologue) mawɗo gonɗo ɗoo e Farayse. Yeewtere ndee yowii ko e dewle e pinal men. Fedde ndee ea erroo kala pullo gonɗo e leydi ndii, haa teeŋti e diiwaan Pari yoo ar tawtoree yeewtere ndee. Mbele won haaloobe pulaar dariibe e yidde y "clavier" pulaar dane wondude e "distionnaire pulaar e nder "ordinateur. Thẻ: HINO FG, HINO FL, HINO FC, HINO XZU720L, HINO XZU 730L NGAL « Gentian.no A kwalane nde mo ninika : Wa so nde ye mo son’a bobe © 2 O oo ^ O »0 •© 5© e«coc«to»o to ^ CO ^ cooNiHeo »-«oo »o u5 o «^ Aa0k TO fii/Sxlov, e kala i ko ÿoukou mau hala a pau ma o ko käkou Haku ~ GILA NO. 18 ~ .oO O-SKOLEN.no Oo. #puta#putang#putang ina#putang ina mo#whore#bitch 23 e leestinki hoore e reengo hoore. Walaa dooka nganyeyka ɗe’e kuuɗe. 10 Ko horii wi’ugo on woni: Accee baawɗe Joomiraawo mawɗe semmiɗina on. 10 Ko mbi’aymi cakitiiɗum woni alee bawɗe mawɗe ɗe Joomiraawo meeɗen sembiɗina’on. 11 Ɓornee fuu kolte konu ɗe Allah hokki’on ngam mbaawon daraaki, nganyon ƴoyre Ceyɗan. 12 Ngam naa’ yimɓe kondeten, ammaa en konda e ginni gonɗi dow, laamotooɗi, e gooduɗi bawɗe, e jogiiɗi laamu duuniyaaru ndu’u ndu jaamanu nyiwre. 13 Ngam non, ɓornee fuu kolte konu ɗe Allah, ngam to nyalnde kallunde warii, mbaawon daraaki nganyon ƴoyre Ceyɗan. Gaɗa on njottinii koo ɗume, ɗum tawa on ndarii. 14 Ngam non, ndaree on ciryii. Goonga warta taadorde mooɗon, aadilaaku warta toggoore njamndi mooɗon nde konu. 18 Koo ndeye ngaɗee ka waɗuki do’aare no Ruuhu Allah holliri’on nder koo ɗume ɗum ngaɗoton. Kadin ngaɗon ka toraaki Allah walla’on. Ngam fii ɗu’um, paamee, to’ on njaɓu comon, koo ndeye ngaɗee ka waɗanki yimɓe Allah fuu do’aare. . nde juru, nde tyvyta. Sheila E ‘Koo Koo’ Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Sonndasuuji ɗii kala ko kaŋko ndokki kawgu, kono enɗen nganndi toɗɗe meeɗaani yowitaade so wonaa e wootooɓe! So wonaa karte limaa haa timmi, alaa baawɗo laaɓeede hol kawɗo. John MacCain heedi caggal e sonndasuuji gila e jonte, kono omon ɓattitoo Obama. MacCain, so hawii, ko kañum jogori wonde Horeejo Dowlaaji Dennduɗi ɓurɗo naywude e daartol leydi ndii sabu omo yahra e duuɓi 72. E nder leyɗeele aduna ɗee kala, kaaɗi gilli e korsa Obamaa kaɗii sumbanooɓe-mo ɗaanaade! Ku ɗiin kaaɗi nginniraa Obamania. Miɗo sikki enen kala enɗen ngonndi e Obamaniaagu. Hol ko saabii Aduna oo kala ena yiɗi Obama laamo? Ko ardii kala, laamu Bush addi ko hareeji, ndufu ƴiiƴam, wanooji e aduna wonndude fitinaaji ɗi ngasataa! Ko ɗum waɗnoo hakkunde Amerik e leyɗeele Orop natti wayde hono waynoo sabu tikkere Bush ko yoga e leyɗeele duunde Orop salinoo rewde e makko e hare Iraak. Eɗen ciiftora ko Jacques Chirac, laaminooɗo Farayse ardinoo Salaare yahdude e wolde Amerik liɓnde laamɗo Iraak Saddam Hussein. Nanondire to baŋnge faggudu e konuuji ena ɓittii hakkunde Amerik e Orop. Ena ɗaminaa so laamɗo keso arii, maa wuttu henndu deeƴre e masaalahaa hakkunde maɓɓe e Amerik. Kadi, toɗɗagol ɓaleejo e hoore laamu leydi ɓurndi ñisde e aduna oo kala ko hollude aduna oo wonde Amerik ena wuuri haa jooni e miijo Martin Luther King, gooto e howhowɓe ɓaleeɓe haɓotonooɓe ngañamtumaago fayde e ɓalaaɓe. Kaŋnko wowlunoo koŋngol darjungol ngol "I have a dream" (miɗo ɗaminii...). Wonnoo ko o duwantoo leydi makko ko neɗɗo kala yoo ƴeewire ko wonaa goobu nguru mum, yoo ɓaleeɓe e woɗeeɓe kala ndokkondir juuɗe, ngollondira, njiɗondira, nawa Amerik yeeso! So Obaama toɗɗaama, firti ko woɗeeɓe heewɓe ko kaŋko cuɓii. So ɗum waɗi, koyɗol Martin Luther King hay so wontaani goonga, ɓadiima! Toɗɗagol Obamaa e hoore Dewlaaji Dennduɗo kadi ko ɗosde yitere kala leydi ndi ɓaleeɓe ngoni yoo ñemmbu e Amerik. Woni e hakkille am ko Orop, haa teeŋti e leydi Farayse! Farayse woni ɗo ɓaleeɓe mbismetaa e lahal, tawa mbaawaa naatnude juuɗe mum'en nokka loŋngere! Ko goonga a ammbaaka, kono nde mbiy-ɗaa aɗa nokka kala, ɓe ɓittondira, ɓe nduñ-ma kadi haa njaltaa e lahal! Mande ndi leydi fuɗɗotoo hokkude hakkeeji tawa fawaaki e nguru? Ɗoo noon, ko e koyɗol tigo ngon-ɗen! Hanki ko leyze tan ndentunoo ngam javde ngootaagu e gollodaade sabu vamtaare. Hannde noon hakkillaaji njiytii ndeke lawakaagal laavndii ko ganndal e ngenndiyankaagal, wonah tan asko e doole. Wiyde nii ko valeejo e bozeejo poozondirta lefol laamu Amerik ko goofol. Selli tan ko vivve leydi ngoni toon ena njalti baarajaagal ngam zowirde goonga e nuunzal. Haadi noon won no woowiranooka, mbiyen tan Obamaa hollitii aduna ndeke nezzo fotaani sewan'de yeeso ko jeyi.Ko ndee xiiwoonde ruuylinnde to Amerik, woni fenqnde kaaxe to Muritani.Wuuranve goonga keblii aawdi ngam yiyde majal boobo-loonde..... Kala mo xiixam ndimaagu fezzata e vanndu mum,hannde ko gite kecce waaldi!!! so gite colaama mbadaama e ñorgo,ko ndaaree dañaama!dum doo ko winndannde mawnde wonande jom hakkillaaji en,won ko Neddo ene sikka wonatah,tawa o woni ko e fuuntude hoyre makko,mo heddii e Baleejo fotaani jogaade gedal,walla waawaa moyyinde,kojuumre,walla mbiyen ko soomde bone e nder mum ko duum tan joom mum wondi,godduum alah. Amerik noon hannde yeenii,hay so haadii doo moyyii,sabu won ko tinndini,won ko dum loowi e koye daankinii me bee,kono mbiyen noon yo be pin,darnde yontii!!!Leñol gootol tan hebatah wonde,heddiibe bee,njoodoo ene morla ne moda,duum koy! gasiiiiiiiiiiiiiiiiiiihaa laabi. muusii no hanki e Amerik,cumu rupitinooma toon,haa waawni,kono nguun cumu yiiyam Sagataabe ñifii dum hannde! welii hannde e Amerik.dum noon ko ñemtinirgal wonande kala bittaado,ñoyyaa...yoo joom mum en peertu gite,ngannda darnde yontii!.ciftoren mo muñaani cuurki hebataa yulbe!.ko duum wadi noon eden poti daraade njanngen,paggoden,kabode,teeta nen koye men hakkeeji men e juude mabbe so e nii,walla so e naa.ngannden Laamu lubortaake,rokketaake,teddinir taake,do tawmaa kala yettu!so a yiyaani Laamu kadi yiyloyo,so a hebii mof...baawo muñal fof ko ALHADU LILLAAHI!!!yoo Alla wadan en nii. Obamaa yeenii!!!tawde yettinii miijo Martin Luther King,ko bee ngoni Baleebe fotbe ñemtineede,wonaa biy Baleejo,biy Pullo biydo:Baleebe MURITANInaabe fof ko Safalbe!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! mbele wonaa ko ALLAH tagi en? ruttii wiy: ko kam wadi en kinde,kinde e Leyyi Leyyi,nga nganndotiren,mballotiren...ALL AH wada dum doo noon, Neddel daroo too e NDB(NUWAADIBU)wiya Fulbe e...fof ko Saflbe!!!oo dey jogoraani ñemmbude Jiggo TAFSIIRU,wonaa MANNDELLAA,saka OBAMAA,yoo GENO rokku en feewbe,yidbe Leñol ngol,wada be hiroobe,ñemmboobe, yidbe wonande Leñol ngol,Aamiine ,Aamiine, Aamiine Jikke bonaani, Baarak Obamaa, fiilaala lefol laamu leyze dentuze. Yoo way no wayatnoo nde moxxa. Yo a jogoro jam! Heddii ko darnde e golle ngam yottin'de hoolaare. Ko nii waynoo ñalaande Nelson Manndelaa, ko hono ngal teddungal sooynaa to rewo Sammba.Gooboove Mali nganndinii en ndeke ndaneeri ena wayloo, wayluve kollirii ndeke zakkudi ena tagtee.Ibraahiima Saar e Maamuudu Dem, yoo ñalngu artu hono mum......... KALA MO YEDDI YO LAAR FOTO NGO MAA FAAM KO KAALMI KO Hannde kadi mi weltiima e sahaa nde njiimi ɓiɓɓe fulɗe ina njeewta ko fayti e kawgu Obaama to USA sikke alaa aduna o fof haalata ko haala Obama nde wonnoo ko huunde nde heewɓe cikkaano maa laato kono kadi ina haani anndee ko Alla tagi boɓeejo e ɓaleejo fof kala heen jogiiɓo karallangal e neɗɗaangal ina foti hokkeede geɗal mum haa timma kadi ko ɗuum winndannde mawnde wonande aduno oo fof nde wonnoo ko nih foti wayde sahu neɗɗo yo nanngire neɗɗaangal kono fotaani ƴeewreede sabu goobu wollo catiindi mum ndeke aduno e juutde koyngal maa Demba Wan kamne heɓ geɗal mum. Njettoor wodanii Ngeno,dum doo ko winndannde mawnde wonan'de kala jom hakkille, so yimbe ndentii tan tiidat, mbede eeroo wiyoobe mbiymi yo njongo habbere wootere mbele Ngeno walla en! ko adii fof mi salminii denndaangal banndiraabe teddube.paamen tan banndiraa doole lenol kam ko dental en nji aniikoye men obamaa ko misaale banngeejidii fof.ndaroden ndado den cemmbinen yellitaare men. r- U) on OO o= () Ureshikunaru no mo setsunaku saseru no mo, izuko e yuku no ka izuko e « ma Inama ina » Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Asakal woni salndu tataɓiiru e calɗi lislaam joyi ɗi, cagal gooŋɗinde Alla e nelaaɗo mum, e darnude juulde. Alla toowɗo o wiyi nelaaɗo Muhamad (JKW) : “ƴettu e jawɗeele maɓɓe ɗe sadak (asakal) laaɓniraaɓe, ɓeydiraa ɓe ɗum” . Ko ɗum addani Nelaaɗo (J.KW) wiyde : “jawdi ustortaako sabu sadak (walla asakal)”. O wiyi kadi “sadak ene ñifa tikkere Alla, ene duñta maayde soofnde”, Sadak ko ko njarliti-ɗaa, njaltin-ɗaa e jawdi maaɗa, asakal noon ko ko foti itteede e jawɗeele alduɓe, faytinee e waasɓe, e roofolɓe, e jom caɗeele en, e kala ko ene walla nguurndam renndo no yuɓɓiri. * Jeygol timmungol : wonaa ñamaande, wonaa desndal, wonaa ko teettaa e goɗɗo. * Timmude hitaande : ɗum ko to neemoraaɗi e kaŋŋe e kaalis, kono remru ko nde soñaa ndee tan asketee. *Askinde : woni tolno asakal, kala ko asketee ene jogii tolno ɗo heɓata, wiyee askinii. – tolno asakal mum ko 40 dammuwol, so yettiima ɗoon fayi dow ko nii askirtee: So wonii (500) fayi dow, wontata ko kala 100 dammuwol yaltinanee dammuwol gootol. * Ɗum firti ko tuggude 30 haa 39 ko gayel gootel tan, tuggude 40 haa 59 ko ñale woote tan, so wonii 60 noon, yaltinanee ngayon ɗiɗon, so wonii 80 yaltinanee ñalbi ɗiɗi, ko hono nii tan yaahrata. Askini e gelooɗi ko gelooɗi joyi, yaltinantee ko e ndammiri haa ɗi tolnoo 25 waɗta yaltineede e golooɗi, hono nii : So diwii 120 ngelooba, wontata ko kala 50 ngelooba yaltinanee ndimndinba, kala 40 ɓiyi muyninoowa, ko wayi no 150 ngelooba askantee ko dimndinɗi tati, 200 ngelooba askantee ko dimndinɗi nayi walla ɓiɓɓe muyninooji joyi, ƴeewetee heen tan ko ko ɓuri wonde nafoore miskineeɓe. – 1) Beyi e baali ko leñol gootol, ko njogiɗaa heen fof a renndintu ngaskidaa. – 2) So beyi e baali ɗii poti, kala heen ɗo o welaa o yaltina asakal, so ɗi ɓurondirii noon, yo o yaltin e ko ɓuri heewde ko. – 3) Geñgol jawdi hitaande mum ko hitaande yumma mum, ndokken yeru : en mbiyii jawdi asketaake so wonaa daña hitaande e junngo maa, jooni noon so aɗa jogii 30 dammuwol hoore lewru abiriil yehii haa lewru marse, heen 10 njibinii, wonii40, kannji fof ɗi nguuri haa abiril artii, a wiyataa heen 10 timminaani hitaande. – 4) Ene jaɓee jom jawdi soodoya daral tolno ko o foti yaltinde e askal ko. 5) So tolno duuɓi ko waɗɗii mo ko alaa e jawdi makko, so o yaltinii ko ɓuri ɗum duuɓi ene feewi haa maayi. – 6) Rennduɓe jawdi asakal mumen ko gootal, haade jey gooto e maɓɓe fof askinii, tawa yontii askude, tawa jawdi maɓɓe renndi ko heewi e geɗe garooje ɗe : jofnde, kalhaldi, baagal, durirde, gaynaako… – 7) Jaɓetaake noon renndinde ko seernoo, walla seerndude ko renndunoo ngam dogde asakal, ko wayi no : aɗa joginoo 40 dammuwol, mbeɗe jogii 40, ene waɗɗii gooto e men fof yaltinde dammuwol, tan ndenddinen haa wonta 80, wona enen ɗiɗo fof njaltinen gootol. Walla eɗen ndenndunoo 201, miin jeyi heen 100, aan jeyi 101, ene waɗɗinoo en yaltinde ndammiri tati, hitaande ɓaditoo tan ceernden, gooto e men fof yaltina gootol, tawa ko tati potno ɗen yaltinde. (Ene heddii, haa tonngoode aroore) Kaŋŋe walla kaalis, foti ko ko tafaa walla tafaaka ene askee tawi jogoraa ko ene alɗinoree, ene juloree walla resanee aduna. Kono so tawii jogoraa ko ene nyaantoree, hay so heewii, asketaake. So a jogiima e kaŋŋe fotde menkelleeje 20, walla e kalis daneejo fotde 200 mbuuɗu, haa hitaande dartiima mo wuuri, waɗɗiima askeede. Ko noon ne kay so a jogiima menkelleeje 10, e 100 mbuuɗu ndaneewu, a renndintu, ngaskaa ; ko hono nii askirtee :Kala ko njogi-ɗaa e kaŋŋe, walla e kalis, ko foti no ko haalaa ko fayi dow, njaltintaa heen ko : capanɗe nayaɓal (1/40). walla mbiyen 2, 5 % , ko wayi no : – asketee e 20 menkelde kaŋŋe ko menkelle ɗiɗi (20:40=0,5 woni feccere menkelde). Ko hono nii tan waɗirtee, no jawdi ndi fotiri fof. l Kalis nyaameteeɗo hande oo ne, ko wayi no ugiyya, Dolaar, Seefaa, ekon, ene askee so a jogiima heen ko tolnondiri e menkelleeje 20, walla 200 mbuuɗu ndaneewu, ɗum noon alaa ɗo darii, fawii tan ko e coggu jeere. Jooni noon, so a jogiima e ugiyya ko askini, wonii e junngo maa hitaande timmunde, ngaskirtaa tan ko no kaŋŋe e kaalis askirtee nii, hono 1/40, walla 2,5%. Yeru, asakal 200000 ugiyya ko 200000/40=5000 uguyya. a) Njulaagu njiilaangu : ko ari e junngo makko fof ko o jeeyoowo, o mooftaani haa jeere wela. * Njulaagu njiilotoongo ngu : hitaande kala o hiisoto ko o jogii e marsandiis fof, haa o annda no foti e kaalis mo o liggortoo oo (ugiyya walla dolaar…) o renndina ɗum e kaalis mo o jogii o, o askida ɗum laawol gootol. * So tawii noon ko marsandiis mooftaaɗo haa jeere welta asketee tan ko nde yeeya nde, hay so wonii duuɓi. Remru waɗɗii askeede ko nde gawri ñammini, nde tamarooje e reseŋaaji ɓenndi, e nde ñebbe ngufti. Asketee e remru ko leƴƴi garooji ɗi: – Ndiyamiri : ko mbaydi mum bannge. – Makka kadi ko mbaydi mum bannge. Ɓ- Ɓesnooje : ko wayi no tamarooje walla resen, kala heen gooto noon ko mbaydi mum bannge. C- Ñebbe : ko wayi no ñebbe men ɗe, e ñebbe daneeje, e ñebbe goɗɗe ko wayi no lantiiy, ekn…(ñebbe fof ko mbaydi ngootiri). Asakal remru noon fawaaki e timminde hitaande, ko nde soñaa fof asketee, so tawii noon soñaaka, ko ko ñamtatee (fuɗɗiima ñaameede seeɗa-seeɗa) ndeen etɓinte, annominee no foti baa ngesa askinta, ɗum yaltinoyee heen so tawii kay askinii. Asketee e remru ko so timmii wusukaaji joyi, wusuku gooto ko muudi capanɗe tati (capanɗe jeegom hamdaat), ndeke askini ko 5ƴ30 = 150 muudo. a- ko Asamaan yarni, walla ilam yarni, aan hay dara alanaama heen so wonaa liggaade ngesa ma, ko sappoɓal 1/10 njaltintaa askal, ɗum woni 10%, ko wayi no so a soñii 650 muudo ndiyamiri, ko nii askirtee : 650ƴ10/100 = 65 muudo, walla 650/10=65 muudo. b- ngesa ba njarnirtaa doole maa, baagal walla masiŋ, ekn…, ndeen ngaskataa ko feccere sappoɓal woni 5%, feccere heddiinde nde ko tampere maaɗa, ko wayi no a soñii 600 muudo maaro, tee ko aan roosi ngesa ma, ngaskataa ko 600ƴ5/100= 30 muudo. Asakal remru fawaaki e timmude hitaande e juuɗe ma, ko nde soñaa fof, aɗa waawi askude ngesa e hitaande wootere ko ɓuri laawol gootol. Leƴƴi nayi kaalaaɗi ɗi, mbaydiiji kala heen leñol ndenndinte ngaskidee, ko wayi no ( samme, feelaa, e ñindiko) ko leñol gootol (muudi 100 samme + muudi 40 feelaa + muudi 10 ñindiko) timmii asakal, yaltintee heen ko: muudi 10 samme + muudi 4 feelaa + muudo wooto ñindiko, kono makka, e ndiyamiri e maaro kala heen gooto ko leñol mum bannge, renndintaake, kadi tamarooje e resin rendintaake, kono mbaydiiji ñebbe fof ko leñol gootol, ene renndinee. Tawi ngesa maa tamarooje ene waɗi : dowrowe, e kakindiiɗe e jaasɗe, njaltintaa askal noon ko e hakkundeejo o. Tawi noon waɗi tan ko dowrowe e jaasɗe ngalaa hakkundeeje, a yaltintu e kala gooto e majji kañji ɗiɗi tolnde mum e askal he. 1- Baasɗo : ko mo alaa ko ene yona ɗum fotde hitaande, hay so noon omo jogii ko askini (nisaab). 2- Miskiino : ɓuri saɗtude donkal e baasɗo, miskiino woni mo alaa hay dara, hay nguura mum hannde timmaani. 3- Liggotooɓe : ɓe laamu neleta tawa ko hoolaaɓe yo ndenndin asakal, yoo njuɓɓin ɗum, ndeena ɗum, ɓeen njoɓdi mum en ene waawi yaltineede e asakal. 4- woowneteeɓe ɓerɗe : maa wonii ko ɓe heefreeɓe, ɓe ndokkee e asakal ngam yiɗde reerɗindeɓe e lislaam, walla ko ɓe juulɓe hesɓe ɓe ndokkee e asakal, haa diine maɓɓe tiiɗa. 5- Rimɗinde jiyaaɓe : sabu lislaam reerɗude e ndimaagu, yamiri yo itte e asakal hitaande kala ko ene rimɗiniree jiyaaɓe halfaaɓe (ndeeɗoo yolnde kam sukkaama, njiyaagu nattii woodde, Alla yettaaɓa), ko ɗum lislaam yiɗnoo. 6- reweteeɓe ñamaale: deweteeɗo ñamaande nde ronkani, tawi o ñamlorinoo ko waɗde ɗum ɗo dagii, oon ene rokkee e asakal ko yoɓiri ñamaande mum. 7– Soldateeɓe reenooɓe diine, reenooɓe leydi mum en, ene ndokkee e asakal hay so ko ɓe alɗuɓe, walla soodiree kaɓirɗe e njogitaari, ekn… 8- Ɗanniiɗo (ɓiyi laawol) : oon woni tumaranke gonɗo e laawol, tawi wonaa ɗanngal woofde Alla, omo rokkee e asakal ko ene yettina mo leydi makko. 1- Asakal ko e junngo laamɗo juulɓe waɗaa, kañum anndi no feccirta, e mbaydiiji jeetati limtaaɗi ɗi, omo waawi rokkeede heen e mbaydi ngootiri, walla o huɓtiɗinaɗi kañji fof, walla o fondaɗi, walla o ɓurondira ɗi. 2- Yiɗaa e pecugol asakal ko ittude baasal, wonaa sarde jawdi, moƴƴi ko hitaande fof wooda e waasɓe yaltinaaɓe baasal, ko wayi no rokkee ko ene yona ɗum hitaande, walla o rokkee ko ene waɗta mo e askooɓe mo wuuri. 3- So laamu toppitaaki asakal, juulɗo fof yo toppitano hoore mum asakal mum, sabu ko farilla no juulde nii. a- Sarifaaɓe yaltuɓe e nelaaɗo Muhammed (J.K.W), ɓeen laamu rokkata ɗum en ko booñ mum wonaa e askal. b- Kala mo nguura mum fawi maa, a rokkataa ɗum asakal maa : * ɓiɗɗo rokkataa asakal mum jinnaaɓe mum waasɓe, sabu nguura maɓɓe ko e makko fawii, so wonaa tawa ko ɓe reweteeɓe ñamaale, ɓe naatira oon bannge. Jom galle rokkataa jom suudu mum asakal, so wonaa tawa ko to bange yoɓde ñamaande. Kono jom suudu ene waawi rokkude jom galle mum asakal jawdi mum sabu nguura gorko o waɗɗaaki mo. Binnditagol : “ko faayaa e jamma fof ko heen woni” Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Ndenndaandi ɓesgu Siin, (e Sinuwaa koybinaaɗo : 中华人民共和国 ) walla ‘’Siin ɓesnuɗo’’ (mbiyen tan Siin) ko leydi Asii fuɗnaange. Ko famɗi fof, miliyaar e teemedde tati miliyoŋ fittaandu (1 300 000 000) Ina nguuri e mayri, woni jeegoɓal yimɓe winndere ndee. Kayri ɓuri leyɗe aduna ɗee kala heewde yimɓe. Siin ko leydi njaajndi, sibu wertallo mayri ko 9 677 009 km2. To ooɗoo bannge ko ndi nayaɓiri e winndere ndee. Ndi tuggi ko e powle Geec pasifiijo haa e kaaƴe toowɗe gonɗe fuɗnaange Tajikistaan (PAMIR), faade moraande Gobi, haa haayre Himalaya, haa e lowlowi duungel Inndosiin (Wiyetnaam, Kammboje, Laawos, Birmaani e Caylannde). Siin na heerondiri e 14 leydi. Kayri e Riisi ɓuri leyɗe ɗee fof heewde heediiɓe. Ɓeen heediiɓe Siin, tawi ko e njoorndi, ngoni : Wiyetnaam, Laawos, Birmaani, Butan, Nepal, Pakistaan, Afganistaan, Tajikistaan, Kirgisistaan, Kasakstaan, Riisi, Mongoli, Koree rewo. Njuuteendi keeri Siin ko 22 117 km (ɓurngol juutde e winndere ndee). Heediiɓe Siin, tawi ko e diƴƴe ko : Koree worgo, Japon, e Filipiin. Ina wiyee ko ndi ɗiɗmiri to bannge ƴellitaare faggudu, walla nii, gila 2014, ko kayri heedi yeeso Dental dowlaaji Amerik to oon bannge. Konu mayri ɓuri konuuji winndere ndee kala mawnude ; ko ndi ɗiɗmiri to bannge njeeygu. Ko ndi tergal duumingal nder Goomu Kisal Fedde ngenndiije dentuɗe. Tippudi mayri politik e faggudu ko keeriindi, sibu ndi nawdi ko demokaraasi e jiilgol tamingol, hono ko anndiraa « faggudu renndiyaagu jehre » (économie socialiste de marché), ɗum firti ko faggudu nduu ko faggudu hoore jawdi (capitalisme), kono endi waɗanaa keeri, tee ko laamu ɗowata ɗum. Doosɗe leydi ɗee ko nii cifirii ndi : “Dowla renndoyaagu les yamiroore demokaraasi ɓesngu, dow gardagol lannda ubriyeeji, gardagol tuugingol e kaɓɓondiral hakkunde ubriyeeji e remooɓe”. E nder ngardiika doosɗe leydi ndii, ina feeñninaa heen ko Heerto Maruceewo Siin (Parti communiste chinois – PCC) ardii fof, kadi miijanteendi dowla oo ƴoogi ko e miijooji Marx-e-Leniin. Siin jeyaa ko e pine aadee ɓurɗe ɓooyde. Ine wiyee nii pinal mayri woni pinal duumingal ɓurngal ɓooyde e winndere ndee. Pinal ngal fuɗɗorii ko e daande maayo “maayo oolo” (fleuve jaune), reɓi feewde worgo (keɓtugol leñol Han en leyɗe Yangsi Jiang) e feewde hirnaange (leñol Han e Tang), keɓtugol Shinjang e Tibee (leñol Tsing en) e feewde rewo, hono Mandsuri e Monngoli (leñol Tsing en). E nder ngolɗoo daartol juutngol, ɓooyngol, leydi Siin fecciima e cili keewɗi, caggal ɗuum rentiti. Jananinkooɓe kalfii ndi e cili ɗiɗi. Monngol en kalfii ndi e teem 13ɓiire, Mansuu en kalfii ndi e teem 17ɓiire, hay so tawii noon ɓeen mbattini ko huutoraade aadaaji siinnaaɓe e njuɓɓudi mum en ngam yiilde leydi ndii. Idii wootiɗinde leydi ndii ko laamɗo biyeteeɗo Shin Shi Huang, coso laamu Shin (Qing) (dokkuɗo leydi ndii innde mum ndee), duuɓi 221 hade Iisaa. Ko ndeen Tata mawka Siin (la Grande muraille de Chine) mahaa. Siin wonti leydi mahiindi to bannge politik e ɗemngal e pinal ƴellitingal, daɗi winndere ndee kala e fannuuji keewɗi, haa arti to ñeeñe e safaara e karallaagal. E njiimaandi leñol Han en (206 hade Iisaa haa 220 caggal Iisaa) e Tang en (618 haa 907 caggal Iisaa) e Song en (960-1279) leydi ndii ina deeƴi, ina duumii e jam. E oon sahaa Siin ina hiisee wonde leydi ɓurndi faayodinde e winndere ndee to bannge yimɓe mum e karallaagal mum e pentugol geɗe kese, teeŋti noon nde Tang en e Song en laamii ndi ndee ; hay so tawii noon e daawal hakkunde ngal, laamuuji leƴƴi ɗiɗi kaal-den dow ɗii, kareeli ɓesngu njolii e mayri haa ndi feccii. Ɗo yahanoo artaa fof, leñol Han heɓti laamu e hitaande 1 368… Ko tesketee ɗoo, ko hay e sahaaji nde Siin feccii ndee, pinal mayri fof e heewde eddaaji, yo won to bannge aadaaji ndefu, haa e ɗemɗe, e caccuki e sifaaji nguurndam, leydi ndii ina wootiɗi to bannge pinal e njuɓɓudi e politik, kayri fof e yaajde haa ɓurti. Waɗi nguuɗoo ngootaagu aaɓnaade ko binndol ngol tuugaaki no feewi e sawtawol, sibu ko ɗuum addani ɗemɗe ceertuɗe leydi ndii e calsalti mum en, waawde nanndude maaɗe mbinndiin. E sahaa nde leyɗe tuubakooɓe njaaɓani jiimde winndere ndee, hawri ko leñol jiimnongol Siin ngol ina leefi ; ko ɗuum addani leydi ndii fooleede e cili keewɗi, tuggi “wolde opiyoom” (la guerre de l’opium). Siin rimɗiti tan ko nde fooli Japon e hitaande 1945 mawninteende hannde ndee. Ndenndaandi ɓesgu Siin sosaa ko ñalnde 1 oktoobar 1949 caggal nde Heerto maruceewo Siin fooli Kiyoomintang. Winndannde yeesoJiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! Winndannde caggalDaawuuda e Sileymaani e jom ngesa (3) Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Mo'i Mo, No Ko Oi 1147 .llseek = no_llseek, oo«o«oo Oooopoo S O SO NO E SO SO Otoko no Ko Onna no Ko .(^) . jUVl oo^_, i(mO ajbjjt » Omo inamorà, omo imbarlumà. Other names for the Ngam language: (Kle, Kon Ngam, Ngahm, Ngam Gir Bor, Ngam Tel, Ngam Tira, Ngama, Ngamh, Sarngam) Jonpaul E Dow Mirium E Dow Kono S o Mi yo 105 KONO S O, MI YO! Manga KONO S O, MI YO! Chapters Kono S o, Mi yo! 99 Indecisive Kono S o, Mi yo! 87 Awakening Kono S o, Mi yo! 86 Bought Kono S o, Mi yo! 82 Pimp!! Kono S o, Mi yo! 78 Nothing Kono S o, Mi yo! 73 Oral Kono S o, Mi yo! 72 Envy Kono S o, Mi yo! 71 Breasts Kono S o, Mi yo! 64 Adult Kono S o, Mi yo! 59 Madeleine Kono S o, Mi yo! 56 Piggyback Kono S o, Mi yo! 33 Anxiety Kono S o, Mi yo! 23 Postponement Kono S o, Mi yo! 12 Farewell!! iH en no ON kO - O^ O TO O en "A en TO A en ON On 0» O O TO I TO -O On ^0 O O to tO e'- «o TO TO en ■- E~ On ■«1 I O ON 0 O" RBAM_016710__ 701 AACGTGAAGAAGTTCAGGAGCAGGAAGCGGTTTTCCGCCGGGAGCAGGAA 750 Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Hoore am teddaani balabe am Nde yaynii jaambareeɓe ndimaagu leydi am. Kono sukña jommbii ko meeɗɗo ɗo hay gooto dillaani Law ɓe laawii salaade e leydi maɓɓe yaɓɓeede. Ko ɗeŋñintu maa beeyooje ina nganndi weeɓaani. Salaŋeeje ndoontiima yaaɓan’de Fuuta e kummaari. E kalfowel e naafigel sago maa ko daande coddtitaa. Cuusal maa, newaare maa e ganndal maa ina keri ŋeŋ Ɓee e woɗɓe ɓadiiɓe e woɗɗuɓe fof en limtaani Golle ! golle maɓɓe en njokkat e ɗee mawɗe ko en tuugnotooɓe. Onon soofaaji bonɓe caggal leydi ndi mon on naftataa Ndii leydi ko liingu lummbotoo ko e luggam Fuunti hoore mum so berliiɗo naange ɗooɗe. Njurum alaa ! so on ndillii ko min monñooɓe No taaniraaɓe e njaatiraaɓe ngenndi amen ko min reenooɓe. “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 oo © O <0 to © o» Q bS oo oo oo co .or o» , 9) oo oo ^ © >oc >-* to o« »^ © © to Ma Galle/Galle Flussgalle, Galle (/.) (I know, no mo, no mo) No. I am the spider. Koo Koo Ka Jsuiis Nii " E MùLe " SO g O O t 9() 9 O awral gonnooÉ—o jaagorgal kalfinangal taariindi nder laamu Abdulaay Wadd, hono Jubo Leyti Kah e AynaaÉ“e JolofnaaÉ“e waÉ—anooma nder wuro Daraa Jolof ñanlde 23 korse 2012 to Galle SukaaÉ“e mbo Daara.KalfinanooÉ—o geÉ—e taariindi e nder laamu É“ennungu nguu, Jubo Leyti Kah, yeewtidii e maÉ“É“e baÉ—te caÉ—eele ngaynaaka leydi ndi, haa teÅ‹Å‹ti e Jolof. YimÉ“e heewÉ“e ngariino nootitaade ngoon noddaango, sukaaÉ“e e mawÉ“e, rewÉ“e e worÉ“e ummiÉ“e e nder wuro Daara ngoo, kono kadi gure catiiÉ—e wuro ngoo keedaano heen caggal. NgonndirÉ—on hannde ko jomanuuji kampaañ wona, haa É—uum waÉ—i won heen kala to yimÉ“e ena kawrita ena cofta taweede toon, ngam yiilaade ko É“e mbaawi toon dañde ko ena nafa yimÉ“e maÉ“É“e. Nder É—uum yimÉ“e dowrowÉ“e tonnge dawrugol haa e laamu ngariino e ñalaande ndee. LeÆ´Æ´ande mawnde dañaama heen, sabu woodi nanngirÉ“e noddaango ngo ko geÉ—e dawrugol tan, kooti, njokkoyi golle mum'en gila noddunooÉ—o o araani nih! Kono ko heddii e yimÉ“e koo mbi'i "min ndogotaa ko min ngannda", ngati so tawi geÉ—e dawrugol wollo wonaa, ko maa É“e pada haa Jiboo ara, É“e ngannda ko o noddiri-É“e koo, mbele ena luurdi e ko addi koo? ko hedde saaga waktuuji sappo jeetati (18:00) o aroyi. Ccaggal nde golle paayodinÉ—e ngaynaaka waÉ—ata nder leydi senegaal, haa are nder Jolof. ko goonga tigo o haali huunde e caÉ—eele ngaynaaka, ko nanndi e caÉ—tugol nguura jawdi ndii hannde, coodgu "rippaas" jamma e ñalawma, aynooÉ“e ena poti heen walleede. Kadi holliti wonde ngalu keewngu ngu Ngaynaako, Ndema e Awo naatnata hitaande nder leydi ndi, kono haÉ—aani laamuuji men ena njaltina miliyaaruuji jonÉ—i ngam jiggoyaade É—ee geÉ—e: kosam conndi, beer e kosam ngoÉ—É—am njoyÉ—am. Nde o joofni e É—uum, o jokki ko huunde e dawrugol, o eeriima dental É“e njaggarata É—um'en, sabu donngol ngol "Beno Bok Yaakaar" waÉ—i Makki Sal ala heen, kala beddaniiÉ—o É“e kartal mum, firti Mustafa Ñas cuÉ“i-É—aa. Nde dental fusi ndee, heewi hollirÉ“e yimÉ“e dawrugol ena kaawni, so É“e njooÉ—iima e jappeere É“e njejjat koreeji maÉ“É“e, kono heddiÉ“e É“e mbi'i so o wallatno É—um'en, o wallata-É“e ko gila e mbo woni laamu! Maa taw mbiyen tan É“e keÉ—iima É—um kono É“e kawraani e yi'ande makko ndee. ÆŠum noon keÉ—o É—en Jubo Leyti Kah. Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Ñalnde njeslaare 14 mbooy 2018 Ñalnde Njeslaare 14 Mbooy hitaande 2018 Ñalnde Dewo 30 Bowte hitaande 2017) E ballal allah e kuɗol Ngenndiyanke Joob mo Rabaat Madiina Gunaas e nder falnde Koldaa diiwaan mo weliingaraa geɗe bittaaɗe ganndaaɗe wonde hannde ina jooki e nder senegaal teeŋtii e laamorgo mum woni Ndakaaru. Ɓesngu leydi ina haani tiiɗnaade ngam haɓtanaade leydi mum e diiwaan mum sibu kala ɓiy leydi ina haani daraade ngam ligganaade janngo mum haɓanoo ɓamtaare leydi mum e diiwaan mum, e ballal allah senegaal hannde e 100 fof 95 ko juulɓe, ko tolno yinɓe 5 ngoni heen ko wonaa juulɓe kono ina wayno a anndataa ɗum sibu kawral maɓɓe kamɓe ndenndi jam eko wonaa jam fof waɗde eɗen qiime e ɓurɓe nanondirde tawa ko leƴƴi ceertuɗi ngonkaaji kam e aadaaji haa e pine ekn » sikke alaa hanki ko ni ngenndi senegaal wooruno, hay-sinndo hannde ina heewi waylo-waylo ngo yahdaani e sifaa hanki o ” banndiraaɓe renndo senegaalnaaɓe pinen yontii dawrugol e haɓaade ɗeen caɗeele gonɗe hakkunde renndo men. Geno yettaama e sahaa kala ngam kuuɓtidinɗo njeñcudi ɓamtaare mum ganndo e galo fof ndenndi poti e makko). Ɓamtaare leydi ɓuri waawde nodditaade ɗum ko sukaaɓe daraade darnde tiiɗnde ngam riiwtude sooño kam e humambinnaagal e baasal, hannde allah addii ballal mum to bannge ndema so wonaa taw mo yiɗaa remde walla aynude walla julaade fof allah weeɓnanii en to bannge ndema e ngaynaaka e yiɗɓe nehde jawdi mu’en teeŋti e julaŋkooɓe Hoyreejo mawɗo leydi o addanii en heen ballal mum teeŋtungal, tawii fayndaare makko yo ɓesngu leydi ndi ceertu e tampere kam e heege gila e puɗɗe laamu makko wonnoo darnde makko e fayndaare makko ko yoo leydi fof alɗu ngam fof newanoo en, so wonaa mo yiɗaa gollaade won hee ko weeɓnanaa yettoode woodani Saganke cañnuɗo duule mum e kammu seŋi heen lewru e koode ilɓooje no kaŋŋe dimo; mo sooyɗataa sooynata Allah ko aan woni galo dokkoowo mo haaɓata yo a hisnu min e mbaawka ma (aamii). (Aduna Hannde o ko hutaa butaa) Aduna hannde o ko hutaa butaa sibu ngoƴaaji renndo men keewi te alaa heen ko woni e laawol ɓamtaare caggal nde alɗiyankooɓe men calii wallude ɓenguuji men he nguurndam ɓurɗam ɗo newaade tawa ina wondi e faggudu newiingu hannde noon moni kala ko galeyel mum e kirangel mum ɗo ɓamtata renndo men, ɓamtata renndo men ko nawdude junngo e faandu ko tawaa toon fof ndentinen ndennden” njaajnen kolaaɗe men ɓamten faggudu men ndoolnen njeñcudi men he taariindi men sikke alaa ɗo ina jeyaa e yiytude laabi ɓamtaare ngenndi men, Hoyreejo mawɗo leydi senegaal Alhajji Makki Sal darnde makko maantiniinde nde ngannduɗaa hannde winndere nde fof ina mantamo mantaango semmbelinngo » gila jeytaare senegaal hoyre mum e hitaande 1960 (l’indepandant du senegal en 1960 ), tawii ardinooɓe leydi senegaal keɓaani waɗde ɗeen golle patam-lamiije hoyre mawɗo leydi gl Ƴellitaare ƴellittoonde e sifaa mba’di GENO mo karallaaagal woni e junngo mum Doole liyngu ko ndiyam ladde nguurndam mum ko leɗɗe ñaantata ɗum ko huɗo, waɗde mbiyen doole mum ko ndiyam waawi reende kisal mum noon ko aynaaɓe ndeenata kisal ladde ɓaawo nde diiwaan salii nde soppee tawa wonaa e coppugol ngol ngannduɗaa alaa daliilu lewde ladde no demoowo ngesa mum ni ɗuum wonaa hisnude ladde” sibu kisal ladde ko kisal jawdi e yimɓe sibu e jawdi kisata ko e ladde. Puɗɗe ndunngu e ciiltirɗe mum. Ñalnde Aaɓnde 12 Colte hitaande 2018. Ko yetti guurɗo yettata maayɗo, hayso nii hannde aada renndo’ngo ko yettude neɗɗo saanga nde maayii wonaa yettude neɗɗo saanga nde wuuri, neɗɗo haani yetteede ko saanga nde wuuri wonaa saanga nde maayii. So golle mantii neɗɗo yoo mante gila omo wuuri mbele o ɓeydoo tiiɗnaade » Makka Makki Haadi Sal, lollirɗo Koloo Sal gorko mo Donay ñalnde nguurndam maayde alaa ñalnde maayde guurndam alaa, dentaangal (denndaangal), Pulaagu ngu fof duwanaama teeŋti he BAABA MAAL E DAANDE LEÑOL) » nde tawnoo ka ñaamo Baaba Maal. . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! . k , -^o: oo TO ^o So»Cirym + 3 Diiliit E 2 95 kono basho no oto mo nioi mo Banndiraaɓe tedduɓe, Tabital Pulaaku Winndre, ina anndina banndiraaɓe e sehilaaɓe e setodiiɓe ɓamtaare leñol men, wonde ngal sosii (sincii, tiggii) goomu toppittoongu no Jamaa wuurdata, ngu yimɓe sappo e goo ɓeen ngoni: Woni faandaare maggu ko daraade haa Jamaa waawa wuurnude hoore mum e siinude faandaare mum, ɗum woni sarde e saakitude jolooji (kabaruuji) renndo hoɗaango Fulɓe e ɗi winndere. 1) Tabital Pulaaku Winndere, ko fedde nde wonaa yeñcinoore jawdi, nde wonaa fedde diina maa dawrugol, ko nde fedde udditaniinde kala pullo e giɗo Fulɓe, ko aldaa he paltagol. 2) Nde daranii ko ɓamtude pine e daarti e tawaa-tawi e woodtidinde caltuɗe Fulfulde, mbele ngootaagu ɗemngal Fulfulde ina waawa wonde gootum, Fulɓe waawa faamotirde. 3) Haa nde waawaa ñiiɓnude semmbe ngootaagu hakkunde ɓiɓɓe Fulɓe, ko maa nde tabintina koɗdigal moƴƴal hakkunde Fulɓe. 4) Haa nde waawa siinude coftale ɓamtooje njuɓɓudi muuyaande mayre, ko maa nde daroo he jojjitde jojjaaɗi mayre he pelle daraniiɗe ɓamtaare winndere. 5) Ende darii he semmbinde kaaldigal gaddoowal ngootaagu ngenndiiji Afrik, mbele hoolaare kisal e jam, ina wona he kuuɓndi winndere. mo e no 前方後円墳 O Onna no ko «Haha to ko to banpaia» £,inA. nxexengwiu nofujgeju. jGLftepi4» ko » ICxe 2k.e xexentfiXinci enexenepnoY * ofog, dε mo puʁ etufe no mo, CrnniiD Pilhin,. A Fow Vncanoios. O»vjiie to ijeoitl reiiona, o«nnr leMiving #yummy mummie#yum mum#glamorous mum#celeb mum#glam mum Saydullo Razzaqov - Mo'jiza (2016) Ko-ko persongalleri Wulfrik e Throgg. 24Zezi ma sɛ yɩ o tɔgɩ dɩd-o o ma ve. Kɔ-fɔrɔ dɩ maa tɔg-o, yɩ ba pɩɩn-o zanzan. 29O na dwe-o kʋntʋ tɩn, jana kam ma da ka kɔ. O ma lwarɩ nɩ o yawɩʋ kʋm sɩɩnɩ kʋ je o yɩra nɩ. 30Bɩdwɩ baŋa nɩ mʋ Zezi maanɩ nɩ dam nuŋi o yɩra nɩ. O maa zɩgɩ kɔgɔ kʋm wʋnɩ o pipiri o nii, yɩ o bwe o wɩ: «Wɔɔ mʋ dwe a gɔrɔ?»  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - Accueil - J A K K A A - P U L A A G U . C O M Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Musidɓe on calminaama, On teskiima wonde rogere men pulareeje, jaanis, tinndi, ekn, iwii ɗo waɗanoo to les lowre men toh. Haŋkadi ko ɗoo e JAKKAA men naatnaton pulareeje mon. Jakkaa oo ɓuri yuɓɓande ko wayi no pulareeje sabu onɗon mbaawi haabeede, kadi njaabto-ɗon, njeewton, udditon jeewte kese... Kadi rogere kala ena waawi waɗeede e yeewtere heeriinde tawa jiiɓondiraani e goɗɗe ɗee. Jakkaa oo kadi ɓuri yuɓɓude to baŋnge jokkondiral hakkunde naatnooɓe binndanɗe. oɗon mbaawi jokkondirde, neldondiron ɓatakeeji, naatnon heen nate e ɗisannɗe (attachements), ekn. Ko goonga Jakkaa oo maa neɗɗo faama no yahrata, kono wonaa ko saɗti no feewi. Kala ko aanni-on heen, njokkondiree e goomu nguu: jakkaa@pulaagu.com. Ibraahiima Saar Hooreeejo Hol ko woni miijooji mon e nawlirde? Dorog e nder Fuutaaji Kono yo no uyamuya o Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) E jonte ɓennuɗe ɗee, depitee Faraysenaajo biyeteeɗo Noel Mamère, naamndanooɗo ko faati e ngonka Mali wiyi « Oɗon cikki jihaadiyankooɓe ɓee ina mbaawi fooleede tawi noon ina mbaawi mooloyaade Muritani, mo persidaa mum jeyaa e mawɓe julaaɓe dorog ? » Kaa haala no wayi hulɓinaade nii, yimɓe fof ina kuli, ina padi haa hannde e jaabawol mawɗo leydi ndii. Kanko depitee oo, o haalnoo ɗum ko e jaaynde wiyeteende ARTE. Caggal ɗuum, lowre muritaninaare wiyeteende Mauriweb naamnditii mo ɗum, o jaabii « Miɗo teeŋtinana on haala kaalnoo-mi e persidaa Muritani, sibu ko huunde nde aduna fof anndi ». O ɓeydi heen haala ngoɗka njoopiika jotondiral Asiis e konsil Gine Bisaawo, leydi ceedtanaandi njulaagu dorog, biyeteeɗo Hamdi Busharaya « mo yaltataa galle laamu Muritani, tee Asiis alaa fof ko waɗantaa mo … ». Caggal ɗuum ko Limaam Shaafi, gooto e luulndiiɓe ɓe laamu Muritani yiylotoo nanngude, ɓalliinooɗo no feewi Belees Kompaawore, hooreejo Burkinaa wiyi ko wiyaa e Asiis koo ina woodi, sibu kanko e hoore makko «o tiniino wonde Abdel Asiis ina moddi e hafeere waɗnoonde to Ganaa, e yonta mo Eli ardinoo Muritani oo». Antoñoo Injay (Antonio Indjai) wonoo mawɗo konu Gine Bisaawo. Kanko Antoñoo Injay noon, o yiyndiriino ɗoo e Nuwaasoot e Asiis, ñalnde 15 desaambar 2010 ɗo galle laamorɗo ɗoo, haa tele Muritani yaltini ɗum. E wiyde Al Akhbar, oon sahaa ɓe kaaldiino « ko faati e tarafikaaji dorog cokanooɗi e Muritani ». Jooni noon, Amerik ko takkuɗo oon « njeeygu dorog e njeeygu njogitaaje». Lowre Alakhbar siftinii wonde, hade Antoñoo Injay arde yillaade Asiis, kamɓe e koye maɓɓe ɓe keɓiino ɓataake ina winndaa heen maa mawɗo konu Gine Bisaawo oo « yeewtid e Abdel Asiis hafeere yimɓe 42 sokaama e Muritani sabu tarafik dorog ». Caggal nguun njillu noon, « yoga e maɓɓe ngoppitaama walla ustanaama kuuge mum en. Ine heen tuubaako Faraysenaajo biyeteeɗo Eric Walter Amigan », mo kuugal mum ustaa duuɓi 5 (15 wonnoo, waɗtaa 10 hade mum laɓɓineede ñalnde 11 sulyee 2011), tee « nawtaa cuuɗi mum en ». Ko biyeteeɗo Saydu Kan tan heddinoo e kasoo, « oon ne woppitaama e lebbi ɓennuɗi ɗii », e wiyde jaaynde ndee haa hannde. Ko wonaa ɗum koo, julanke Españool, iwdi Saharaa, biyeteeɗo Hamadi Busarai Emhamed, gonnooɗo konsul teddungal Muritani to Gine Bisaawo, «ko e Abdel Asiis rewrunoo haa baaɗum cokranooɗo tarafik dorog, laɓɓinaa, woppitaa e lewru noowammbar 2008» e wiyde haa hannde Alakhbar. Eɗen ciftina tan, e jonte ɓennuɗe ɗee, Amerik nanngiino Bubo Na Tchuto meeɗnooɗo wonde mawɗo marin (konu ndiyam) Gine Basaawo. Ko ñalnde 21 saawiyee ɓennuɗo oo, Noel Mamère takkunoo wul Abdel Asiis wonde «mawɗo tarafik dorog hakkunde Afrik e Orop, rewrude e Afrik hirnaange». Wonande ONUDC (Njuɓɓudi Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiingu ko faati e Dorog e Warkoyaagu), «ko ɓuri heewde e oon dorog rewrata ko Gine Bisaawo e Ganaa», leydi ndi innde mum darji no feewi e Muritani sibu mum joopeede e nder «yeewtere hakkunde Abdel Asiis e Alawi » kam e «yeewtere Hamed Umar… »… Ɗee geɗe kala so tawtii «kural giɗo», tawtii kural Bedr Abdel Asiis fellunoo suka debbo, jooɗtiiɗo e doole mum hannde, tawtii seppooji sukaaɓe 25 feebariyee walla luulndo, geddooji gollotooɓe, mettere yiɗɓe Buu Amatu, e caɗeele kisal goodɗe e leydi hee haa arti noon e warngo Pennda Sog…, e wolde Mali e batte mum e Muritani, yeewtere « hakkunde Asiis e Alawi », haala malinaajo biyeteeɗo Hamed Umar , caɗeele binnditgol, eɗen mbaawi wiyde ɗum ari ko e haaɗde lamɗam. Ko waawi heen wonde kala, yo jam jogo Muritani. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 JEYI-LEYDI E DAANDE MAAYO : HOLI BATTE SARIYA MO TONNGOODE ... Ko woni “OTAN” (NATO) ? No gràcies. Ko si, o ṣeun. Wabeno, WI Viroqua, WI Viola, WI Vesper, WI yntfkh, økðo (4) swðkLk, ÞwðkLk (3) ºkktMkwt, íkeåAwt (4) rþðLkwt ÄLkw»Þ (3) MkkÚke, çku÷e (4) Äe{wt, Äehwt (4) yk¼kh, WÃkfkh (2) [{ífkh, «íkkÃk (3) ð»ko, Mkk÷ (3) sqXkýwt, økÃk (2) S(d, O fii» «i««imiitn ciput Gncanim, » Mum & Dad 84 min So to no en oo o oo (NO kono mi o nagetara aeru no? NO 00 ^NO 'tmt^OO ON NO On ri ^ NO On no O to Matzone eo so e mi nde vantu Maa No Garbo - 3 Taali Hachim jaako, golotooɗo to hopital sabaah, jaarudo to bange safaruuji rafi daaɓooji ha tenŋti non e rafi biyeteeɗo « rafi sida » o wiyi yimɓe heewɓe ina mbiya leydi men heewani rafi sida o kono kanko hachi o wiyi leydi men inna wadi ɗum. O wiyi andaaɓe e ne ngondi e rafi o ina keewi, won wonduɓe heen ɓe ngandaaka ni ina ngondi hen. Won hen kadi so ngari haa dokaama leɗe safaara so puɗiima seɓorde tan nattat arde safraade. Ho wiyi dandatta neɗo e rafi o tan ko renntaade ko faati e gede gaañooje ko wayi no layset e meseele e jokondiral debbo e gorko. Owiyi so neɗo faayi ɓandu mum foti ko yaade e cafrorɗi jokodire e doctoreeɓe. Depiteeji 90 suɓeteeɓe e doggol ngenndiwol ngol anndaama hol no fecciraa. Kala diiwaan e kala falnde anndii ko dardii. Ko hono noon kadi wonɓe caggal leydi ɓee. Ko diiwaan Dakaar ɓuri heewde ko feccii sabu dardiima e 17 depitee.Heen njeeɗiɗo njaltata ko e falnde Dakaar, njeegomo e falnde Pikine; Geejawaay e Tinngeec pecci nayo jeddiiɓe ɓee. Rewi heen ko Jurbel, toon ko depiteeji jeenayi iwata toon. Tammbaa kañum ne maa dardo e njeeɗiɗo. Ndar, Luga, kafriin kam e Cees ina njogii moni fof depiteeji jeegom. Diiwaan mo Kawlak, Kolda, Maatam, seeju, Fatik e Sigisoor moni fof ko njoyo. E njoyo Maatam ɓee… heen ɗiɗo Ko falnde Maatam, ɗiɗo Falnde Kanel, gooto oo ummoo Raneeru. Diiwaan Keedugu dañi ko depiteeji tati. E nder 15 ummotooɓe caggal leydi ɓee, heen njeeɗiɗo ko Afrik… njeegomo Orop, gooto Aŋerik, keddiiɗo oo ummoo Asii e Ostrali. To bannge diiwanuuji Senegaal ɗii, alaa ko waylii heen, sabu ko ni tan leldinoo e ko yawti koo. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE ABUUBAKRI MUUSAA LAM E DOKKIRGOL LEYDI TO DODEL E DEMET : « KO PITTAALI AMEN MIN PAWI HEEN » Ancol no, ko no Coñce e ñeeñal leñol ngoni denndaangal gannditirɗe leñol, ko ɗe maande e maantorɗe, paarnorɗe , e beltorɗe leñol maa renndo jiidungo aadaaji e goowaaɗi e tawaaɗi. Conce e ñeeñal leñol coomi ko denndaangal kebtinirɗe keeriiɗi kala dental maa renndo jiidungo ɗemngal, dimɗanngal hoore mum, guurdungal e nokku gooto maa falnde wootere.. Kala mo haali coñce e ñeenal leñol, ma ciforo heen leñol ngol, etee kala mo haali leñol toɗɗii ko demngal. Ndeke dottude keerol hakkunde conce, Ɓurnoo heeroraade tinndol ko mawdo joom humpito, baawɗo teskaade mo haaldata haa yettina miijo mum ɗo yiɗi ɗo, tawa yuwaani heɗtiiɓe, tawa ko o ceeɓando aduna : oon woni taaniraaɗo. Nafoore tinndol yaltata ko e tonngol mum. E yeru: – Lesɗinaare : Neɗɗo yo dinko, Alla jiimta e mum; Pulaareeje ko haala nguurka, ndaɓɓa, ndottaaka, loowoowa maanaa, e nder yoga e jeewte. Pulaareeje ina ngalɗina yeewtere, etee eɗe kolla pinal e humpito neɗɗo kuutortooɗo ɗe oo ɗo tolnii. E yeru : Haalpulaar en / Fulɓe mbiyi: Mawɗo soodaani ganndal, ɓooy wuurde ; Ko woni e lahal fof, ma juuɗe njiytu; Ko hooynantenoo, so saamii, hoccete; Hiraande ko jamma ñaamatee, kono fewjetee ko ñalawma. Ngal jeyaa ko e mbaadi mbattindiindi e naalankaagal leñol ngol. Ngal feeñata tan ko e dinngire, e krwuuji : kume, e guppi maa e tugune. Ko sukaaɓe rewɓe, e worɓe yontidaaɓe keerorii ngal, sabu ɓe njimondirtu gilli, e korsa, e teddule, ekon. Aɓe keewi kadi yennude sagataaɓe, maa jiknaaɓe sunnotooɓe, e haaltooɓe golle maɓɓe. Jimɗi maɓɓe ina ceerti mbaadi e ciiri, e fawaade e diiwaanuuji Fuuta. E yeruuji : – « Njaltee cooynee catal kaŋŋe lippolm tamaroowi, dimmbee jooroo, sammee naayoo, keccungel, salii heccude, miñnungel, salii miñnude, darii footti faayiidaa, oon ko joom korle morle, mo ngiton beeli aljannaaji. » – « En ndañii ko korɗo men mo fenataa, kaalowel kaŋŋe jooroo, kaalisaaji mbaɗa jamman. » Ɓe moƴƴere Buamatu yettii, ɓe inɗe mum en kaaletaake - Lowre pulaar, fulɓe e pulaagu No nde wiyri « Yahyaa wul Hademiin, heɓii, nde woni jaagorgal njogitaari e jolngo ndee, ballal 30 miliyoŋ ugiyya ngam heblirde kampaañ kesɗitingol huunde e senaateeruuji to cuuɗi maɓɓe Jigenni, kono ɗeen woote ndirtinaama (woni kaalis oo firlitaaka kono arataani)». Ɓe mbiyi o heɓi oon kaalis ko e « nokku mo woɗɗaani ammbasaad Amerik, e juuɗe koolaaɗo Buamatu biyeteeɗo Muhammed wul Debbag, mo laamu Muritani werlanii yamiroore nanngal, kañum e patroŋ mum ». Ko noon kadi, ɓe mbiyi « e hitaande 2009, omdafeer oo rokkii galleeji ɗiɗi. Heen gooto, gonɗo sara otel Atlantic oo, o rokki ɗum ko Muhammed wul Abdel Asiis, gooɗo oo woni ko Tafrak Seyna, o rokki ɗum ko Siidi Ahmed wul Rayse, gardinooɗo kampaañ Abdel Asiis e oon sahaa. Ko ɗoon oon hoɗi haa hannde. » Ko noon kadi winndiraa heen wonde « wul Buamatu difiima denndanngal fereeji jaŋde sukaaɓe Barahiim wul Daddaa gonnooɗo awokaa mum, gonɗo hannde jaagorgal ñaawoore, tee ko ɓuri heewde e jawdi mum ummorii ɗum ko e Buuamatu… Foksineeruuji goɗɗi keewɗi keɓii e Buamatu balle. Ine e ɓeen Sidaamin wul Shalla mo o rokki galle e oto caggal nde ittaa e posto mum ɓooyɗo oo. Ko Buamatu kadi rokki mo (Sidaamin) kadi galle ɗo Alliance française waɗi joɗnde mum ɗoo, caggal MauriCenter ». Nde porendu catu nde. Zaw Ko Ko Oo « I am Soppy Mum o 2o 4o so so :oo Spokane No. 3 66, Walla Walla 6K. 22/10/2018:HOL NO NJIIRU ƊEN KONGA NAYEEƁE MEN E NDER GALLEEJI MEEƊEN E NO NO SO O O 4FeSO +O +2H SO 2Fe (SO ) +2H O TO 25 NNE MLU TO 5 WNW LLQ TO 25 ENE LLQ TO 60 ENE PBF. Sakiraaɓe tedduɓe, so wonii keddiɗen ko he janngude ɗemɗe Oropnaaɓe, ɗe njannguɗen duuɓi teemedɗe, alaa ko keɓɗen heen so wonaa ɓiɗtere, ngam ɓe mboppinii en ɗemɗe men e karalle ɗe paggitinoɗen ko adii nde ɓe ngata he men, en nji’ii hannde oo alaa ko mbaawanɗen ko’e men, ɓe nduttii ɓe ƴetti ngaluuji men, ɓe peewniri to maɓɓe, ɓe njoñi en, hannde hay yahdu to maɓɓe en keɓataa, ɓe ɓaŋi jaasɓe men ɓe kaɓɓiri en to senngo dawrugol, haa tinndol Fulɓe selli he duunde men Afrik, woni : Be’el waraa humtiraa laaci mum, ɓe cuɓtii ŋelɓe yilaaji he men ɓe naftoroyii to maɓɓe. Sagataaɓe tedduɓe, so wonii janngugol ɗemɗe Oropnaaɓe won ko nafatnoo en, hannde en mba’ataano nii, ngam ko laaɓal e senaare dooki cellal Oropnaaɓe, enen ko ɗuum waasaa ga men, ko ndema e ngaynaaka mawninaa to maɓɓe, enen ko ɗuum fuuynaa ga men, ko jogaade konngol e fiɓnde sellunde he goonɗingol golle, woni ko huwtortee he renndo maɓɓe, enen ko ɗuum woni ko waasaa ga men hannde, enen hannde enen cuddii wudere majjere e baasal e ñawu, enen cabbii ko Geno waɗta ! ɓayri ngaluuji duunde men naftortooɗi ko kamɓe e woɓɓe, alaa ko ɗi nafi en, ngam hannde duunde men Afrik, wonti ko sewnde ñabbuuji boomooji winndere, ɓayri ko leeɓte ɗe ngalaa kaaɗtudi tuɗi he mayre, ko seeɗaaɓe he dawriyankooɓe Afriknaaɓe jaasnuɓe puɗal iwdi maɓɓe huuñƴuɓe waroondirooɓe, keɓi daaɗere, kono hay ɓeen kisaani he bone maɓɓe, ɓayri hay ɓeen eɓe cosani ɓe ñaawire penaale goobiraaɗe nuunɗal e potoondiral gonɗe he njiimaandi pedle cosiraaɗe ndeenka nafa maɓɓe, ngam enen nganndi so gujjo wii ina ñaawa nehaaɗo mum he laawol goonga ko ɗoon fenaande fuɗɗi, kono kadi ɓe kaɗtii en janngude ɗemɗe men e faarnoraade pine men, so ɓee mbi’ii en ngaree mbaɗen nuunɗal e potoondiral he laawol goonga, ɓe kaalii maama fenaade, ngam caliiɗo no a janngu ɗemngal maa e wota no a faarnoron pinal maa, so oon wi’ii laawol nuunɗal e potoondiral waɗe to maa oon haalii ko weli ɗum, tee alaa jaɓoowo ɗuum so wonaa neɗɗo gostaaɗo maa ñenngaaɗo, yoo Geno danndu en he wosteede maa ñenngeede, aa-miin. Kono ko, ми :3 i a v t on, o mo. , . Alhaaliiji nelaado jam e kisiee woni e mabbe ko yowodiri e toragol Allah,nafooreeji toragol Allah, darja toragol Allah, neediji toragol Allah. kartal o macceer ko pirtangal e (2) Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Yimɓe keɓtinirtee ko e goonga kono goonga heɓtinirtaako yimɓe. So en njiɗii faamde hol ko addi ndee filñitaare, alaa e sago ndutto-ɗen gila 01 lewru mee 2014, ñalawma potnooɗo mawnineede, wonti ñalawma sunu e mettere ɓerɗe. Ñalnde 02 e 03 mee ngonaani sara e oo jiɓi-liɓa (chaos). Caggal nde liggotooɓe SNIM kuuɓni aadi hakkunde mum en e ardiiɓe SNIM, caggal nde fayndaare heɓaa, liggotooɓe mbaɗii ko meeɗaa waɗeede e nder SNIM, so yettaade 13 000 000 ton oogaandi (minerais). Ardiiɓe gollordu SNIM, calii huuɓnude aadi hakkunde mum en e liggotooɓe. Ɗuum addi filñitaare mawnnde, balɗe tati, ñalnde 01 e 02 e 03 mee 2014, laana njoordi ɗoofaaki Suwoyraat feewde hawngooji laaɗe Nuwaadibu. Nii woni ardiiɓe gollordu SNIM torii yeewtitde e nulaaɓe liggotooɓe. E nder nguun batu, ardiiɓe SNIM e nulaaɓe walla mbiyen yonaaɓe liggotooɓe (délégué) nanondiri e toɓɓe gaddunooɗe luural ɗee fof, haa heddii toɓɓe ɗiɗi : ɗeen toɓɓe ciifondiraa e dow kaaldigal e nanondiral kono njowaa haa lewru Oktoobar 2014. Toɓɓere arwaniire ndee, hono “ɓeydugol kuuɓtidinngol njoɓdi liggotooɓe” maa tabitine e nder lewru oktoobar 2014 . Toɓɓere ɗiɗmere ndee ko njeenaari tolniindi e 30 % kala lewru ndu njeñtudi mum (production) tolnii e 1 200 000 ton. Ndeen lewru oktoobar yettiima, ardiiɓe SNIM ñaagii yonaaɓe liggotooɓe yoo ɓeydan ɗum en daawal haa lewru settaambar 2014 mbele ɓe mbaawa huuɓnude aadi maɓɓe e liggotooɓe SNIM. Ɓe njaɓanaa ɗuum nde tawnoo daliilu kollitaaɗo ko teɓɓitagol coodgu oogaandi e nder winndere ndee no diidorinoo. E nder lewru siilo 2014, caggal batu kuuɓtidinngu ngaandoraangu SNIM ñalnde 20-01-2015, hay dara heɓaaka ko ummii e gollorde SNIM. Ndee ooñaare haɗnde ardiiɓe snim huuɓnude piɓondiral hakkunde mum en e gollotooɓe, addi sikkitaare mawnde, rewnde haa nulaaɓe liggotooɓe, pelliti joɗɗinde toragol taƴugol walla mbiyen yowre junngo (debrayage) e geddo liggey (greve), so tawii keɓaani jaabowol ɗoon e balɗe ɗiɗi, caggal nde njowi juuɗe waktuuji nayi tuggi 10h haa 14h ñalnde alarba 28-01-2015. Ndeen lajal ngal yettiima, jaabowol SNIM ko adii fof ko etaade hulɓinde, saakde, yeende, huutoraade kinɗe ngam sarde e fusde njuɓɓudi ndi liggotooɓe lelni ndii. En calaaki, etee eɗen paami nduu gollordu SNIM ko ndu ngenndi Muritani, endu foti addude ballal mayru e nder jookli leydi Muritani fof, kono en mbaawa faamde nde ndu ɗawata ɓee liggotooɓe ɓe tampataa, kaaɓataa, ngoytotaako, ɓe nguurndam ɓurti muusde, wuurɓe e ñamaale, ɓe janngo mum en humpi, sabu waasde ɗum en yoɓeede hakke mum en, waasde ɗum en waɗtoreede e hormeede, ɓe neɗɗaagu mum en waasi heɓtineede, sabu miskinaagu njaltungu aada, ɓe warñeende mum en siiɓatee, ɓe punndi ñawni haa mbiyi bof, nguleeki yoorni haa mbiyi koŋ, ɓe ɓalli mbaɗi peƴƴi Alla e jaangol, ɓee heen henndu wumni. Ɓee liggotooɓe e kala sahaa e kala dumunna, ɓe ngalaa fooftere, ɓee jaambareeɓe, sahodinɓe, ene poti rokkeede geɗal mum en haa timma, mbeltinee mbele ina cuusa, ɓeyda mbaawka mum en. Hannde e nder nguurndam, kala liggotooɗo e SNIM ronkii faamde ko oo baɗ-boɗiijo yiɗi waɗde. Ndeen liggotooɓe paamii wonaani e miijo ardiiɓe SNIM huuɓnude aadi, ɓe pelliti geddude liggey ñalnde 30-01-2015. Gila ndeen fayi hannde ko e filñitaare kam e mottondiral ɓe ngoni. So tawii fulɓe ina mbiya ko maayi e raddo fof ko jaawngal defii, hannde maaytere (paralysie) oogooɗe SNIM ko gardiiɗo ɗum oo defii e tee luural hakkunde golloowo e gollinoowo, kam e tabital gollordu SNIM e ñiiɓal mum fof ko wul Wudaa roondii. Fenaande noon so heelnii, beeli owat. Kono so goonga feeñii, fellitii haɓde e fenaande, mbele artira nuunɗal e potal, gooto fof wuura celluɗam, ceniɗam, weytoo e nder jojjanɗi mum, yoo taw doole e ndoolndolaagu mum pelmotaako njuuɓudi mum waɗa ɗum no aadorii waɗirde e yeeso kala luutndiiɗo yiɗde mum. E nder nguurndam kala liggotooɗo e SNIM ko ɗam hakkunde alɗuɓe joom doole en, siiɓotooɓe ƴiiƴam miskineeɓe e waasɓe ɓe naamndaaki so wonaa nguurndam moƴƴam. So doole e fenannde mbaɗdii lannda, nafata ko hakke tawa woɗɗaani, sabu ko hakke tan waawi faabaade goonga. Hakke noon, ko oo sagata mo yiyotaako, anndotaako so wonaa e golle mum, dentinoowo ɓerɓe doofolɓe, loowa e nder majje dental goonga, jahdungal e pellital, deeƴre, newaare e nehtaare. Nguu mboofu noon mokobaa mum ko Mohammed Abdallaahi wul Wudda gardiiɗo gollordu SNIM. Ko kanko saabii ngol tanitilol (revolution) haa murteende duñi oo yonta paayodinɗo waɗde ɗoo ko wayri waɗeede gila e hitaande 1968. E ndaɓɓa, hakkillaaji nuunɗuɓe ɓuri jaggude ko kala ko ardunoo doole e fenaande, heewi joofirde ko e borjeende e firtaare yaawnde, hono no ardunoo nii. Oo gaaɓtaro mo faamataa filñitaare hay sinno ko liggotooɗo gooto, ko iiñturu wonande leydi no woorunoo, haalaaka noon nde tolni ujunnaaje ɗiɗi haa e tati. Gila ndee filñitaare dawi haa ñalnde nuldu-ɗen ndee winndannde, kaaldigal waɗaani hakkuunde SNIM e liggotooɓe mum, maa mbiyaa koko nanondiraa yoo woppe haa ñola. SNIM hannde ina gollina ko ina tolnoo e 5 000 neɗɗo, tawi keewal ngal, ko Suwoyraat woni ko ina tolnoo e 3 753 neɗɗo. Ndeke ko ɗoo doole SNIM ngoni. Hol no gardiiɗo ɗooynortoo jamaanu potɗo nii heewde ? Mawɗo leydi e njillu mum Suwoyraat ñalnde 28-11-2014 wiyiino : “hisataa e ngol caamgol coodgu oogaandi so wonaa sosiyetee dañɗo mbaawka ustude peragol ɓurtungol. Onon ubriyeeji, kaadaruuji, direktooruuji paamee gooto e mon fof ɗo waawi wonde, yo addu ballal mum mbele sosiyetee SNIM ina waawa daɗde e sahaa gonaaɗo oo”. Mbele o yiɗnoo ko jeertinde ko kala seppo o alaa e mum etee hay gooto woto yeewtid e mum, etee gooto fof yo rooto hakke mum totta SNIM. Ndaw ko haanaani ! Gila nde seppo ngoo seppi ñalnde 30-01-2015 fayi hannde, laana njoorndi ɗooforaaki no fotiri nder oogirɗe Suwoyraat fayde e hawngooji laaɗe ndiyam Nuwaadibu. Ko goonga sahaa fof laana ina yaha tawa ina fooɗa 60 haa 70 wago, kono mbele ɗuum ina fotndee walla ina lomtoo laaɗe tati ñalawma tawa ngoota fof ina fooɗa wagooje 180 ? Alaa, wonaa gootum ! Ndeke noon haala so ñawii yoo nanɗe cellu ! En njettii, en mantii, en cemmbinii delegeeji liggotooɓe, kono kadi en njaari kaaɗtudi ɓe sukaaɓe ɓe cuusal mum en, caasal mum en peri laawol ngootaagu e ɓamtaare. Yoo wuur ɓamtoo kala to liggotooɗo waawi wonnde. Haa yeeso ko laawol. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Ɓoggee : « leydi men, nguurndam men» Mi Waaway Anduki Ko Allah Yiɗi Nder Jonde Am? > No Paamiraymi Allah O Nyaako, Allah O Ɓiɗɗo, Allah O Ruuhu? > Ko Tokkuɓe Almasiihu Njaɓi - Ƴamol Dow Ko Wi'i'en Yeesu > Ko Tokkuɓe Almasiihu Njaɓi - Ƴamol Dow Ko Wangata Ɗo'o Yeesu > kono o o tsukan de tawa ko ng tawa .. Ma’mum Masbuq No ka hoʻopaʻa hâlâwai a no ka ʻike hou aku, e kelepona i ko CNHA ma 18007092642. kala ko si kiefer Pragl, Ina E. Bɔ Nɛ O Maa Pee Nɛ O Kɛ O Hɛ Maa Fɔ Mawu Nɔ, Nɛ O Maa Pee Kpakpa (La 37) mi tawa, tawa pona : co'o A o yo mora, ko si’pinya mo Tawa mesra, tawa gila. Tag: 77 Sabu-sabu Haa e sahaa ngon-ɗen oo, ciiri wiris SIDA nganndidaaka. Ina anndaa tan ciirol VIH-1 ɓuri yaajde, haa teenti noon e Afrik. Kanko e hoore makko, omo waɗi ciiri 4. Ciirol M, ciirol N, ciirol O, e ciirol P. E nder teemedere ñawɓe SIDA fof, heen capanɗe njeenayo e njeenayo (99%) ngondi ko e ciirol M ngol. Ina anndanoo wonde ciirol M ngol e ciirol N ummorii aadee ko e baaɗi deemooɗi (chimpanzé). Kono hay huunde anndanooko e iwdi ciiri O e P ɗii. Haa e ñalawma hannde oo, ko yimɓe ɗiɗo fat njiytaa ina ngondi e wiris ciirol P ngol, fotde 100 000 neɗɗo ina ngondi e wiris ciirol O. Wiɗto saaktaango jooni ngoo wiyi ko baaɗi ndinkaaji (gorille) ngaddi e aadee ɗii ciiri ɗiɗi wiris O e P ɗi VIH-1 oo. Nii woni hankadi en puɗɗiima yenaneede wonde SIDA ummorii en ko e baaɗi, sibu hay VIH-2 oo ina wiyee ummii ko e leñol baaɗi biyeteengol « Mangabey ». E sahaa hannde oo, fotde 40 baaɗi Afrik ina ngondi, wooturu heen fof, e ciirol mum keeringol wiris SIDA. Mbele ɗiin ciiri kala ina mbaawi raaɓde neɗɗo ? Annduɓe nana koolkisoo ɗum. * Konu No : 1 -en to -ina TO - Primme ‘e mo’ kikoeru no « kanawanai yo » to MO ' »e(nräbiiifii9dfe. 9. KONNGO RD: Lumummbaa, Afrik ena woya haame maa haa hannde! ...iɓɓe baaba makko en heewɓe jaɓɓal politik e nder leydi ndi. E hitaande 1955, o sosi fedde ina wiyee APIC (Association du personnel indigene de la colonie) ko ndeen fedde nii rokki mo fartaŋŋe j... ...e e bannge njuɓɓundi. O salminii gooto fof e innde makko heeriinde, o salmini e innde Pulaar speaking association, o wasiyii dental ngal nehdi, muñal e newaare sibu yimɓe so njoldii e... ...k ndentata e battu mooɓondiral patamlamu ɗoo e laamorgo dowla Ohayo. Hol ndee fedde? Pulaar Speaking Association (Psa) ko fedde nde ɗaniyankooɓe fulɓe cosi e hitaande 1989, nde lawɗinaa ... ...de Ceerno Madaani Muntagaa Taal. Nde ɓe duttii Tiripolii, ɓe jokki golle e fedde lislaamiyaŋkoore aduna ( Association mondiale de l’Appel Islamique) Caggal ɗuum “min njooɗoɗiima e ... ...vve wuro ngoo wuurnoove e leydi Farayse haa oon booñ wonti fedde e hitaande 1984 inniraa T.A.D(Thilogne Association Dévelopement):fedde vamtaare wuro Ciloñ.Tuggi hitaande 1984 hee... 31. Firo Quraana e lewru koorka! Banndiraaɓe haalpulaaren ina njoginoo caɗeele e tapsirgol deftere Allah e nduu lewru aaɓndu malaandu, nde wonnoo almuudɓe ɓee ko danniiɓe etee wonaa mo woni fof rokkaa oon baŋnge. Hannde gure k ... Jaas e gardawol e Buubakar Demmba Kamara. Ko wonaa ɗum ko, hay nalanke hakkunde leyɗeele Mariyeem Makkeba mo Afrik bannge worgo ko to toon moolinoo, Seku Tuure nii e nguurndam mum rokkiino mo paasp... 9. SENEGAAL: Seppo e Nder PARI ngam haɓanaade potal ɗemɗe e lollinirɗe leydi ndii. ...i ɓe jaɓɓaade, hay so won lomtiiɗo mo e ngaal gollal. Ve ngayniri seppo ngo ko wiyde yimɓe ɓe yoo kebano seppo wonngo ɗoo e lewru, walla lebbi ɗiɗi. Ɗeeɗoo nate maa kumpit en e faayiida ngo... ...ala wonɓe to Senegaal ngam ɓe njanta e muumaa APR. Kono o wiyi yoo sukaaɓe jibinaaɓe ɗoo e Farayse kebano toɗɗe laamɗoyakooje garooje e 2012. So oon sahaa yontii, kamɓe kala yo ɓe njah ɓe p... tan tan men ngam-ngam cocok Illo 11 a M 2 to 4 e Mi 70 tof30 a m ♯♩♪♫♬♭♮ ☎ ☏ ☪ ♈ ♨ ºº ₪ ¤ 큐 « » ™ Townugol fii CENI on wowtina hakkunde makko e jamaa on. Gorko: http://taganrog.gorko.ru tawa, t a n . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! alnde 28 Jolal 1960, leydi Muritani heɓnoo jeytaare mum e laamu Farayse, ndi wonti Ndenndaadi lislamiyankeeri Muritani ɓiɓɓe mayri kala poɓɓi kelle, piyi buubaaji, mbeltii e njeytaade koye mum en e wellitaade e leydi mum en. Duuɓi 30 caggal ɗuum, e gardagol Maawiya Uld Siidi Ahmed Taya Laamu nollaagu Muritani nanngi 28 sagata cahodinɗo ɓaleejo waɗi ɗum en yarga ngam yiɗde mawninde o ñalawma jeytaare; gila oon ñalawma moritaninaaɓe ɓaleeɓe mbaɗti nguun ñalgu boomaare, ñalawma siftorde ɓee waraaɓe sabu tan goobu ɓalli mum en. Hikka noon ko denndaangal moritaninaaɓe wonɓe Kolombis Ohaayo, e gardagol Amadu Tijaani Kan, yuɓɓini o ñalawma jurminiiɗo, kaamniiɗo, ngam feññinde mette mumen e ndee Maanditaare. Tawtoranooɓe kala, konngol ko gootol wonnoo: haa bada en jejjittaa. Saanga beetawe ko to jumaa Ceerno Abdulaay Bah mo Hoyre-Foode ndental ngal fof hawroyi ngam silkude deftere Quraana nde duwaawu waɗaa, ceerno yaajii haa woyi, wiyde mo o ñalawma alaa fof ɓaleejo mo memaaka, so tawii noon hay jumaa ka heewaani yimɓe ndeke holi ko yimɓe ɓee muusaaka walla holi ko njejjiti sibu hannde e ko ɓuri heewde e ɗanniyankoove won ɓe ɗo ko sabaabu maɓɓe heɓiri kayitaaji; ndeke ko e ƴiiƴam maɓɓe wuurniri ɓesgu mum. So tawii joom mum waawaa arde duwanaade ɓe won ko miijaaki. Yoo yimɓe ɓee tiiɗno mbaasa yejjitde ko waɗaa ko, kadi mayraaɓe ɓee hoto ngoppide e koye mum en! Tiiɗno ɗen e maɓɓe. Nde wottaa, tiisbaar e takusaan juulaa, yimɓe fof paayti to nokku mo ñalawma o yuɓɓintee, caggal nde ngenndiyanke men jiɗɗo Pulaar, Abuu Njom bismii yimɓe ɓe, o ñaagii dental ngal yo waɗ hojom deƴƴere ngam siftorde maayɓe ɓee, konngol arti e Yaakuba Lih, ganndiraaɗo Baaba Lih, cukalel laaɓa juuɗe ina teskaa hannde ma won hitaande ko kanko e Amadu Tijaani Kan njiilata golle ɗee wonndude e Abuu sih, Huley Caam, Sheek Accee ekn (mo limit juuma). Caggal nde o jaɓɓii ndental ngal fof e konngol, o bismii seedtotooɓe ñalɗi boomaare nde e dow danki kii, konngol rokkaa Abdarahmaan Baaba Galle Woon mo kayhayɗi yoo yeewtan yimɓe ɓee holi ko moritaninaaɓe poti teskaade e oo ñalawma 28 jolal. Abda Woon: Mi salminii dental ngal salminaago wonndungo e nehdi e newaare, mi juurima mawɓe am wonɓe ɗo hannde e yeeso am kono kadi mi rutti teddungal ɓe sukaaɓe suusɓe, saasɓe yuɓɓinɓe ngu ñalngu, maayɓe men noon hannde ina njogii ronooɓe sibu ko waɗaa ɗo ko hannde ko e jokkude hare tan wonaa. So eɗen teskoo walla so eɗen jannga huunde e 28 jolal ko geɗe tati tan teskoto ɗen: 1- Finndinde yimɓe ɓee haa paama ko wonnaa e dow mum ko woni hare ɓaleeɓe e nder leydi Muritani. Gila hitaande 1966, woon ɓaleeɓe binndunoo deftere wiyde laamu Daddah nana tooña ɓaleeɓe ina yiɗi ɓamtude arabaagal ngam teppude pine ɓaleeɓe Muritani, ndeen woni ɓe ndummbaa e kasooji, wiya ko ɓe bonnooɓe leydi, ɗum reɓi haa e hitaande 1979 nde laamu addi kuulal wiyde kala moritaninaajo alaa e sago jannga Arab. Ndeen hitaande duɗe keewɗe njanngaani. E hitaande 1983, kuulal jey leydi yaltinaa wonde safalɓe ina mbaawi jeyde leyɗeele waalo kono kam ɓaleejo wawa yahde rewo jeya toon gese tamarooje Ekn… ha ɓaleeɓe ndenti e fedde FLAM, njaltini winndande mawnde e ko fayti e tooñangeeji ɗi laamuuji safalɓe tooñata ɓaleeɓe, caakti sirlu leñamleñamaagal maɓɓe. Oɗon ngandi ko refti heen, ko ɗuum reɓi ha wargooji 28 jolal 1990 to Inaal, diiwaan Nuwaadibu. 2- Dental: Pulaar wiyi: "Jiilotooɗo ɗo waali e jiilotooɗo mo waaldi uddu suudu fotaani addude bone mum en"! Pelle ɓaleeɓe fof ina poti liggodaade, hay so mo woni kalla ina heddoo e tubbude mum, kono waɗa njeslaare tawa yimɓe ina kawrita toon sibu nde laana ka yuwnoo hay gooto heddaaki. Ɗum noon fedde dow woni Sammba Caam en, Saydu Kan en, Ibrahiima Saar en, Mammadu Sammba Joob (murtuɗo) perii laawol, fedde ɗiɗaɓere nde walla mbiyen lommbiide ndee woni ɗanniiɓe ɓee mo woni kala naatii e ladde ina ƴeewa dañal walla ganndal, hannde fedde koddaaji naatii dingiral, caggal nde leñol fof hoynaa, oo ɗo goomu walla nde fedde foti ko ƴeewde ganndal, ɓee ƴeewa dañal mate ina kefta laamu ngartira hoolaare e keewal. 3- Yo hare jokku; yo hare jokku; yo hare jokku haa poolgu sibu gacce wiinnde ko tawaaɗo heen. Jallo Alassan: Oo nanngaa ko Nuwaadiibu ɗo o liggotonoo, o nawaa Nuwaasoot hade makko naweede Walata, ɗo jaambareeɓe men kadi lelii, nde o rokkaa konngol, Ceerno Jallo wiy: hannde mi haalataa ko heewi sibu Aamadu Saajo e Idrissa Bah ina ɗoo minen ngonndu-noo Walataa kono mbiɗo yiɗi sukaaɓe ɓee paama kala ko tooñi ɓaleeve Muritani ko leydi Farayse woni hoyre, ko kamɓe calii yo Fuuta rentu, kadi so oɗon teskii nde nannge puɗɗii e 1986 Abdu Juuf ina ari Maatam, o wiyi dental Fuuta moƴƴaani,ina hulɓinii, etee ndeen fuutankooɓe ina dummbaa e kasooji. Mbasiyitoo-mi on tan ko pelle jojjanɗe aadee yo calo pelle politik motta-ɗe, etee sukaaɓe ɓee yoo janngu, tiiɗnee njangee! Ba Idrissa: Nanngaa mi ko 4 Septembre 1986, min nawaa ko duɗal Polis Nuuwasoot. Ndeen palestinnaaɓe e iraknaaɓe ngaddaa ina njaggina Muritaninaave holi no leeptirtee, ko kamɓe njanngini Polis Muritani kala no aadee waawi leeptireede. Jonte 3 kala leepte kaaɓniiɗe min mbaɗaama toon, nde min nawaa ñaawoore, so tawi aɗa waawi Farayse ɓe ciimta golle ma e Arab, so tawii ko Arab mbaawɗaa ɓe mbinnda e Farayse aan ko yo a siif tan, ƴeewee tan banndiraaɓe hojomaaji 40 ngam ñaawde yimɓe 21, ko niih min ñaawiraa. Hannde noon, mbiɗo rutta teddungal mawɗo men Abdul Kudduus Kamara, o mo ni ɗoo e jooɗnde ndee, ko o karallojamɗe ( lngenieur des mines), hannde o wumii alaa e leepte kaaɓniiɗe ɗe o yiyaani. Paamon! Kala maayɗo Walata maayri ko e hakkille mum maydo heen fof yahi ko ina halda e wonndiiɓe mum. - Holi ko min njanngi e nder dummbordu? - Holi ko min nguuri hannde? Won koninkooɓe moritaninaaɓe njoɗodii mbiyi: leydi men hannde no wayi nii feewaani, so tawii en mbaylaani ɗum leydi ndii bonat. Ko ndeen woni, ɓe pewji yanndinde laamuyel Taaya. Ina moƴƴi faamee wonaa haalpulaar en tan wonaa ɓaleeɓe tan ngonnoo heen, kono nde wonnoo laamu ngu ina yiɗnoo feccude yimɓe. Kala leñol gonngol, so neddo mum nanngaama, ɓe keñoo, ɓe ngoppita ɗum ha wiyee ko haalpulaar en tan. Ñalde 5 jolal 1987 e nder dummbordu Jereyda, mbiɗo yalti boowal, mbiɗo wondi e deenoowo ha njiy-mi Bah seydi kaaldu-mi e makko, o wiy-mi: "Aamadu! Janngo, ko min warateeɓe, kaliifa ma Allah caggal!" Ngol konngol hawriti e konngol Bah Abdul Kuddus ñalde o ruttotoo e joom makko to Walata, o wiyi kam: "Aamadu kaliifa maa Allah caggal!" Kono nde ƴeewtii mi, mi wonaa galo saka mi waawa heɓɓaade ɓesguuji maɓɓe, paam mi tan ɓe mbiyi ko yo min jokku hare, sibu eɓe njaakori ko mi cukalel ndeen haawnaaki, mi yalta, so mi yaltii hoto mi lelnu. Mi janngii muñal e gonndigal hakkunde yimɓe e nder dummbordu. Hannde nguur mi tan ko jokkude hare haa ñalde maay mi walla poolgu waɗi. Kono wallaahi! Neddo so sokdaama e Jiggo Tapsiiru, Teen Yuusuf Gey, Saydu Kaan, Ibrahiima Abu Sal, oo dummbaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde. Ko waɗnoo hoto waɗtu, kono en jejjittaa. Mansuur Kan: Ko Inaal ngonnoo mi, ko mi seede 28 jolal 1990 nde ɓe ngaddi ɓoggi gila kikiiɗe, e min paami won ko foti waɗde kadi e bonnandeeji, kono min cikkaano kam ko sagataaɓe 28 mbaɗatee yarga ngam mawninde jeytaare leydi, ɓuri fof yurminaade ko nde ɓe nanngi sagata gooto eɓe nawa ɗum mawnum wulli, ɓe piyi ɗum eɓe mbiya: "Aɗa bonna maanditaare amen". Banndiraaɓe! Njaɓon walla caloɗon, hare ko ko waɗata tan, sibu haa jooni safalɓe Muritani njaggaani, ko toon njeyaɗen, baawɗo kala jooɗtoroo ɗum. Aysata Ñaŋ : Cillo, ko jom suudu Wele Usmaan to Jowol, joom galle makko nanngaa ko ñalde 27 jolal, o waraa ko ñalde 5 bowte 1990, sukaaɓe makko ina ɗoo hannde e jooɗnde ndee. Hannde, laamu Muritani wiyi ina yoɓa iddiya, miin kam jiɗ mi anndude ko holi to ɓe mbaraa, holi to ɓe ngubbaa, min mbaawa minen ɓesgu maɓɓe njuuraade ɓe no juulɓe njurortoo maayɓe mum en. Mayram Bah : Mayram Bah ko jom suudu jinnaaɗo men Jiggo Tapsiiru, o juutnaaki e haala o wiyi tan ko hannde o yeewaaka sibu nde Jiggo en nanngaa hay koreeji makko ina dogannoo mo, mo woni kala yiɗaa bonireede walla tuumeede. O wiyi: min kaɓaama hareeji keewɗi, ɗum fof e wayde noon kamɓe ko yiɗde leydi maɓɓe tan woni haajuuji maɓɓe, so tawii hannde noon leñol fof rentii ina siftora ɓe, mi njettii Allah etee kala ɗo ɗuum waawi waɗde so mbiɗo wuuri, mbiɗo woni ɗo e leydi ndii, ma mi nooto. Waɗde mbiiɗen ɓooyde e leydi addantaa neddo yejjiteede, ko golle e balle addanta neddo siftoreede! Kala mo waawi yoo haɓano ndimaagu mum, mo waawi ndimaagu waasii aduna mum! Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Ful6e potii yuurnitaade ngonka mum en e nder Arik,mbayla ja66al pellita ha6eede walla momtee haa laa6a! Hannde ko ful6e fof poti rentude pewjida, wonaa 6e leydi gootiri tan, so a yii ful6e piyaama Gine jamaanu Seeku tuure kadi piyaama moritani jooni kadi nana piye Gine; ko waasde waddude jungo e faandu e faamondide addi dum, sabu aduna kaa fof ina anndi ko Sellu Jallo ganyii wooteeji Gine di, kono ko pullo fotaani laamaade! Miin e miijo am en potii yu66in'de fedde mawnde jokkondirnde e pelle Yahuuda en jogiide doole mbele maa en mbaawu jokkondirde e laamuuji mawdi, ko way hono Amarik, Israyiila, kadi naaten FARAMASOO en, ko ndeen mbaawaten yooltude fotdeeji men.Wonaa ko yim6e mbdaa fof tan ngoppa e Alla! Sinno ko miin fewjatno; gine-naa6e (ful6e) njahataano hajju hikka, kaaytanno kanyum en fof ngoota haa ke6a laamu. Hare men fotii nattude won'de hare nder leydeele,ko maa ndenten ka6eden enen fof laawol gootol, kala e men memaado enen fof ummo den. Mi weltiima kaaddi weltaare sabu yiidemi deedo golle badde faayide e demngal pulaar. Dum ina walle en e fibtude pible gacceyankooje gonde e men ina andina en wonde ko en lenol paayodin ngol.mbateekem e yimbe mon. Laamu ful6e leelii,ko pullo gine dan noo 6e teettii ! ko'a minji kanji tepi'o ko'e o pana e sitelen ma tawa mi. si mi no mo 48 Inüit & KO KO MO Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Jooni noon tawde ŋabbugol e jippagol leñi ko huunde woowaande, ko nguurndam wayi noon, yimɓe poti tan ko jaɓde njebbiloo, pada kadi haa gorle mum en ngarta, walla poti ko etaade yaawnude gartugol gorle mum en ? Sikke alaa, ɓiɓɓe leñol so tinii leñol mum en woni ko e yahtirde keeci, potaani jebbilaade pada haa gorlal mum en arta, poti ko etaade anndude hol to lohre maggol ndee heedi, ndaroo ndadoo cirŋinoo ngam tiiɗtinde ndeen lohre, ƴetta pewje (peeje) no mahtorii leñol mum en gila ngol yirbaani, ngol ɓeydoo saɗde mahtaade. Mahde walla mahtaade leñol noon, wonaa ko weeɓi, waɗi noon mahtaade leñol firti ko mahtaade yimɓe, ɗuum noon ko huunde naamniinde muñal, naamniinde pewje peewnitorɗe (istiraatiiji) juutɗe. Mahde isinaaji walla janngirɗe e cafrirɗe hina saɗi nih, sabu hina naamnii jogogal e ganndal fof, kono ko mahde neɗɗo gollinoowo ɗi oo, ɓuri saɗde, ngam ɗuum naamnii ko jogogal, ganndal e daawal juutngal fof. Waɗde mahtaade leñol naamnaaki pelle keewɗe, dente Facebook, WhatsApp, gulaali jamma e ñalawma tan, gooto fof hina haalira bannge, hina haala ko anndi e ko anndaa, anndanaa. Alaa, naamnii ko ganndal, heewde pelle ndee, so paandaale ɗee ngoɗɗondiraani bonaani, kono kam wonaa yimɓe tato fof mbaɗa fedde, haala kaa neh hina moƴƴi, kono yo wood heen wonɓe haalooɓe tawa ko ɓurɓe humpitaade, joganiiɓe ɗum ganndal ɓee, wooda heɗiiɓe, wooda kadi immaniiɓe siynude ko annduɓe ɓee kaalata koo, kono so yimɓe fof ngontii haalooɓe e fewjooɓe, tawa heɗotooɓe siinooɓe ngalaa, walla kaalɗo konngi (konnguɗi) Pulaar tati nannduɗi fof, inniree ngenndiyanke, leñol mahtortaake nih ! Winndu ɗoo innde maa Ko en kaalaano e Manndelaa Ko ɗum tan heddinoo : « wuurtinde maayɓe ! » Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Caggal nde njoofnu ɗen daartol Sayku Umaar Taal, eɗen puɗɗoo ɗo huunde e daartol e woon e seernaaɓe e almuuɓe makko, ɓe yimɓe keewaani haalde haala mum en, tawi noon ko yimɓe darinooɓe e maantiniiɓe e nder fellannde diine Sayko Umaar, haa teeŋti e Saydu Jeliyaa. Hol Saydu Jeliyaa ? Saydu Jeliyaa Tuure (Ceerno Wocci) ene jeyaa, e njuɓɓudi fellaannde diine (jihaadi) Sayko Umaar Taal, e seernaaɓe ɓurnooɓe ɓallaade Ahmadu Sayko Umaar Taal hono Laamiiɗo Juulɓe, haa teeŋti e wuro Segu (Mali). Ahmadu Sayko e Saydu Jeliyaa ko banndiraaɓe (eɓe njiidi enɗam), ko sehilaaɓe hoolondirɓe haa ɗoon haaɗi. Cehilaagal maɓɓe e aduna joofi ko nyande wolde Duunga (sara wuro Nyamee, kam woni hannde laamorgo leydi Niseer) : wolde nde renndini ko konu Aamadu Sayko e konu Farayse (kolonyaal en), ko ndee wolde Saydu Jeliyaa ruttii e joom mum, tawi ene fellondira e Tuubakooɓe. Saydu Jeliyaa jibinaa ko hedde 1830 e wuro Haayre (Laaw), e nder galle seernaaɓe jannguɓe arab e diine lislaam e nder teemedanɗe jappondirɗe. Baaba makko, hono Ahmadu Siree Hasan Ceerno Wocci Tuure, ko ceernaajo lollunooɗo e nder Fuuta Tooro sabu ganndal mum, te siraaruuji yimɓe mbaɗata haa jooni aljumaa kala e yanaande makko, to wuro Haayre, ene teeŋtina ɗuum. Taaniiko, hono Ceerno Hasan Ceerno Wocci ene jeyaa e almameeɓe fiilanooɓe e Fuuta ko adii njiimaandi tuubakooɓe farayse. Yumma makko, hono Jeliyaa Saako, baaba mum ko Lamin Abdullaay Saako Ceerno Besmoor (walla Basmoor) gardinooɗo Duɗal Toowngal lollungal to wuro Ndormbos, e nder Diiwaan Halayɓe, hirnaange wuro Ɓoggee (e njiyiino Sayko Umaar Taal e hoore mum janngino e ngalɗo duɗal). Kadi yumma makko, Jeliyaa Saako, ko ɓiy Faatimata Aadama Taal, afo Sayko Umaar Taal en. Saydu Jeliyaa naati jaŋde ko e nder ɗiiɗoo galleeji seernaaɓe, to Haayre, to Ndormbos, e to duɗe Safalɓe (Muritani), Saydu Jeliyaa e minyiraaɓe mum ɗiɗo, hono Abdullaay Jeliyaa e Umaar Jeliyaa, njantii e almuuɓe heewɓe peewi Dingiraay (leydi Gine). Ko toon ɓe njanti e konu Sayko Umaar Taal, ko toon ɓe njoofni jaŋde maɓɓe. Ɓe njahdi e Sayko Umaar Taal haa Hamdallaay, laamorgo Maasina…(ene heddii, haa tonngoode aroore). Saydu Jeliyaa e miñiraaɓe mum ɗiɗo, hono Abdullaay Jeliyaa e Umar Jeliyaa, njantii e almudɓe heewɓe peewi Dingiraay (leydi Gine). Ko toon ɓe njanti e konu Sayko Umar Taal, ɓe njoofni jaŋde maɓɓe. Ɓe njahdii e Sayko Umaar Taal haa Hamdallaay, laamorgo Maasina. Nde ɓe njettii Hamdallaay haa woni dumunna, Sayko Umaar neltiri mo kaŋko e miñiraaɓe makko ɗiɗo fof to Segu, hono laamorgo ɓiyiiko Ahmadu Sayko ganndiraaɗo Laamɗo Juulɓe. Nde ɓe njettii toon Ahmadu wiyi ɓe : “Garaangal mon ɗo ene weli mi sanne, tee njenane-ɗee ma on keɓ kala hujjaaji ɗi ɓiɗɗo (baaɗiraaɗo) foti heɓde e jiknaaɗo mum (kaaw mum). Ko feewti e ngonka men ɗo hannde, mbeɗe habra on wonde Fali Jaaraa, hono gonannooɗo en to Murjah naatii e murtere mawnde, o nattii addude kubbal ngal o fotnoo yoɓde mi, kadi o waɗtii taƴde ɗannotooɓe, o uddii laawol Ñooro e Neema. Mi neldii toon seteeji keewɗi ngam nehde mo, kono alaa ko ɗum nafi. So on pooftiima no moƴƴi, ma mi ardin on konu ngam haɓoyde e makko.” Janngo e mum, Saydu Jeliyaa ƴefti laawol feewde Murjah, tawi hay gooto tinaani, alaa mo o yahdi so wonaa garde gooto. Jonte ɗiɗi caggal mum o arti Segu omo wondi e Fali Jaaraa. Yeeso mum, Fali Jaaraa e Bannjugu Jaaraa, e wondude e Ahmadu Sayko limtetee ko e ɓurɓe saasde e dartaade njiimaandi koloñaal farayse. Tuggi ndeen haa ñande wolde Duunga, Saydu Jeliyaa wonti ko koolaaɗo Ahmadu Sayko, cirridiiɗo makko, neɗɗo mo o nelata e nder sahaaji ɓurɗi haamnaade maa ñigaade, neɗɗo binndanoowo mo (koolaaɗo kuuɓal makko), neɗɗo mooftoowo duttorɗe, jahdiiɗo ɓurɗo ɓallaade Laamɗo Juulɓe e nder golwole ɗe o waɗdata e tuubakooɓe. Haa ñalawma hannde oo, daartiyankooɓe ene kaala jaambaraagal Saydu Jeliyaa, e nuunɗal makko, e dewal makko Alla ɗe ngalaa ɗo kaaɗi. Saydu Jeliyaa waɗi nguurndam mum fof ko e dewal Alla, e poolgu Lislaam, omo mantiree neɗɗaagu makko e kaaraysiraagal makko. Ko ɓuri teeŋtude e makko ko dewal makko Alla, hono no jaŋtiraa ɗo nii : waɗi ñalawma gooto, e nder jonnde (batu), gooto e watilaaɓe Ahmadu Sayko wiyi e nder peñcu : “Laamɗo Juulɓe, moƴƴere maa e Saydu Jeliyaa nde ene ɓurti, ma a taw de saabii ɗum ko jiidigal mon ngal.” Laamɗo Juulɓe jaabasaki mo ɗoon e jonnde nde. Kono nde hiirnoo, o wiyi gawlo makko yo waɗ feere fof haa adoyoo yimɓe fof to jumaa ko adii fajiri, mbele ene humpita mo hol gadiiɗo naatde jumaa, e hol cakkitiiɗo yaltude jumaa caggal nde fajiri juulaa. Laamɗo Juulɓe jaabaaki mo ɗoon e jonnde nde. Kono nde hiirnoo, o wiyi gawlo makko yo waɗ feere fof haa adoyoo yimɓe fof to jumaa ko adii fajiri, mbele ene humpita mo hol gadiiɗo naatde jumaa, e hol cakkitiiɗo yaltude jumaa caggal nde fajiri juulaa. Janngo mum, gawlo o holliti e nder penycu, tawi jeddi ngalaa, guli ngoodaani, wonde ko Saydu Jeliyaa adii fof naatde e jumaa he ko adii fajiri. Aamadu Sayko hokki Saydu Jeliyaa puccu njooɗngu, ene wondi e kaɓirɗe mum fof. Ɓaawo janngo mum, hollitaa ko kanko kadi sakkitii fof yaltude jumaa. Saydu Jeliyaa hokkaa kadi ndimaangu ɗiɗaɓu njooɗngu sanne sabu dewal mum Alla. Ɗoon noon Aamadu Sayko wiyi yimɓe ɓe : “Miin mo Sirifaaji piili lefol Laamɗo Juulɓe, hol fof no mbaawrat-mi salanaade moƴƴere feewde e oo jiyaaɗo Alla, hono Saydu Jeliyaa ?” Sahaa sahaa fof Saydu Jeliyaa ene halfinee golle tiiɗɗe, teeŋtuɗe. Ina jeyaa heen njangu njoftiigu njangu Safalɓe Tiisiit, o yahi, o artiri puulgu, omo nanngi heen heewɓe, ina heen joom suudu Siriif o, kam e ɓiɓɓe mum ɗiɗo. Ɓooyaani kadi, o wiyaa yo o yah wuro Naango, fotde 30 kilomeeteer sara wuro Segu, ngam siifondiroyde toon e Kapiteen Gallieni e wondude e ofisiyeeji ɗiɗi e doktoor gooto nanondiral peewtungal e njulaagu ngal ɓe ngarnoo siifondirde e Aamadu Sayko, te oon noon wiynoo ɓe ko yo ɓe kaaɗ to wuro Naango, ɓe pada yamiroore mum. Ene anndaa noon wonde Saydu Jeliyaa meeɗaa seerde e hollitde nganygu mum feewde e tuubakooɓe. Nii woni e njillu Mage e Quintin to Segu tuggi 1864 haa 1866, o jaɓaani nii yettaade ɓe, ɗoon ɗo hoohooɓe heewɓe njillotonooɓe ene nyaagoo ɓe huunde. Saydu Jeliyaa holliti mette mum heen, o wiyi : “Laamɗo Juulɓe, miin njiɗ-mi haaldude e ɓee heeferɓe raneeɓe tan ko e wolde, tawa fetel ene e junngo am !” Laamɗo Juulɓe jaabii mo : “mbeɗe anndi, kono a majjaani miin ne holi miijo am heen. Kono kadi a majjaani wonde ngonka men hannde ene ɗaɓɓi ngalɗoo nanondiral (e tuubakooɓe ɓe). Etee ko yimɓe ɗiɗo tan mbaawi ngal toppitaade : miin walla aan.” E fawaade e ngalɗoo teddungal, e ndeeɗoo hoolaare, Saydu Jeliyaa jebbilii, jaɓi. Nii woni o ummii, o yahi Naango e innde Laamɗo Juulɓe, omo hokkaa mbaawka timmuka mo Kalifu gadano Laamɗo Juulɓe siifondirde nanondiral e tuubakooɓe ɓe…. (ene heddii, haa tonngoode aroore). E fawaade e ngalɗoo teddungal, e ndeeɗoo hoolaare, Saydu Jeliyaa jebbilii, jaɓi. Nii woni o ummii, o yahi Naango e innde Laamɗo Juulɓe, omo hokkaa mbaawka timmuka mo Kalifu gadano Laamɗo Juulɓe siifondirde nanondiral e tuubakooɓe ɓe. E kitaale 1878-1881, Kumaandaŋ GALLIENI ene winndunoo deftere wiyeteende “Njillu to Sudaan e njiimaandi Farayse” (to Dow ma Fuɗɗorde Maayo Senegaal e Leyɗeele Maayo Joliba/Nijeer), omo sifii heen no nulaaɗo Laamɗo Segu o (hono Laamɗo Juulɓe) yettorii e teddungal e “mbummbaay” e wuro Naango to kaaldigal ngal foti waɗde ɗo. O holliti heen ko ɓeeɗoo arooɓe ene njeyanoo e ɗoftunooɓe Saydu Jeliyaa : Buubakar Saada, ko kam wonnoo Kumaandaŋ gardiiɗo waɗɗotooɓe pucci reenooɓe Laamɗo Juulɓe, e Sammba Njaay (mawɗo aasiñooruuji konu ngu), e Farba Baydi (Gawlo cirridiiɗo Laamɗo Juulɓe), e Mahmuud (Seneraal konu ngu), e miñiraaɓe makko Abdullaay Jeliyaa e Mustafa lollirɗo Umar Jeliyaa (harbiyankooɓe e hoolaaɓe kuuɓal Laamɗo Juulɓe), e Ahmadu (Diisnondirteeɗo Gadano). GALLIENI wiyi kadi nde wonnoo “Saydu Jeliyaa ene heddii e reentaare mum e raneeɓe ɓe ngonaa juulɓe, yaama tawa ko nguttu, yaama tawa ko kulol, o jaɓaani min njeewtida les caali amen, etee ko toon min ɓuratnoo waawde feewnitaade (deeƴde). Kono Saydu Jeliyaa noddi min ko to nder suudu mum, kayru fof e waasde yaajde e werteede no moƴƴi no caali amen kii nii, yaama tawa ko ngam hoynude min, yaama tawa ko ngam waɗde heɗɗaawo maa haɗiinde hakkunde amen. O wertani men ko leece e dow leydi, tawi noon kanko o jooɗii ko dow danki, o jiimti e dow amen.” GALLIENI hollitii kadi miijo mum e Saydu Jeliyaa: “Ko gila e fuɗɗoode jeewte amen nganndu mi wonde Saydu Jeliyaa ɓuri laamɓe ɓaleeɓe ɓe njiynoo mi haa ɗo fof ƴoƴde e feertude… Ko o cewɗo (o ɓuttiɗaani), ko o neɗɗo belɗo, etee so a yiyii mo tan a faamat hol sabaabu darnde makko e mbaawka makko sara Ahmadu (Laamɗo Juulɓe). Kaaldigal ngal juutii fotde balɗe limtilimtinɗe. Feeñanii min heen wonde Saydu Jeliyaa ko karallo majjum kulɓiniiɗo. Ko ñande 3 noowammbar 1880 golle ɗe njoofi, nanondiral ngal siifaa, ngal inniraa “Nanondiral Naango”. Hono no Etienne PEREZ holliri caggal ɗuum, e nder deftere mum (anndiraande “To Sudaan e njiimaandi Farayse – Suwoyneer wolde e njillu” : “Nanondiral Naango” ene luulndii neɗɗaagu farayse”, o teeŋtinii heen wonde Saydu Jeliyaa ko ŋatɗo, o daraniima heen ɓure laamateeri Laamɗo Juulɓe kam e diine Lislaam no haanirta nii ”. Saydu Jeliyaa ko neɗɗo jankiniiɗo wonnoo. Kumaandaŋ GALLIENI teeŋtinii ɗum. O sifiima e deftere makko no o yettorii Naango, omo ardii soofaaji teemedde joy (500) waɗɗiiɓe pucci. O wiyi kadi wonde kanko fof e wonde Kalifu Gadano Laamɗo Juulɓe, Saydu Jeliyaa ene waawnoo ɓoornaade comci maantinɗi, cinkaaɗi, kono alaa, o ɓoorninoo tan ko wutte baka, o muurnii kaala baka, alaa ko yiyetenoo e yeeso makko so wonaa gite ɗe. Saydu Jeliyaa ko neɗɗo pinal wonnoo. O fenñinirii ganndal makko defte e binndannɗe keewɗe ɗe o winndunoo ndeen, kam e ɓatakeeji keewɗi ; ko heewi heen nana IFAN to Ndakaaru, ina heen deftere makko wiyeteende « Rih latu li amiirul muumina Ahmadu Sayku » winndiraande ngam teddinde e jaarde Laamɗo Juulɓe. Nde wonnoo ko o neɗɗo yimɓe fof, Saydu Jeliyaa huutoriima hurum mum e e Laamɗo Juulɓe ngam danndude yimɓe heewɓe wondunooɓe e lor. Ɗoftaare makko e Laamɗo juulɓe ene teeŋtini sanne, o rewii e makko ngam danndude mo e Tuubakooɓe, o yahdii e makko haa Duunga, sara Ñamee (leydi Niseer). Ko ɗoon ɓe pellondiri e Tuubakooɓe Farayse, e wolde sakkitiinde ; ko e mayre o fellaa, o yani, o ruttii e joomiiko, e nder lewru abiril hitaande 1885 (duuɓi teemedere e noogaas e nay hannde). Saydu Jeliyaa e miñiraaɓe mum Abdullaay, e Umar, ɗalii caggal mum en ɓesngu njonngu cariingu e taweteengu hannde to Mali, to Gine, to Senegaal e to Muritani. Nguurndam Saydu Jeliyaa eggaa ko e winndannde Bookar Njaay (Jooɗaninooɗo Leydi Maali) ittaande e deftere Cultures et Civilisations islamiques/les personnages célèbres, pp. 186 – 190. Natal ngal ne ittaa ko e deftere nde, ngal hollitta ko kaaldigal hakkunde Saydu Jeliyaa e Seneraal Galieni, e wondiiɓe mum en. (Joofii. Haa tonngoode aroore njokken winndannde hesere). Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko weli haa mettita…” Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 KO.KO.MOよしもと Te o hiku yo kono saki mo zutto https://www.ashtarcommandcrew.net/forum ... ndee-on-10 fof/e~ vufrozQE;] fof/iwoZdA bora 10, e hoikc mai ina he kuiau ko Jakou e hoolo oooooooo ■>3-oo»-o coooooooo o O OO OO O'— OO'— OOOOOOCO ■»— OOOOOOOOOOOCVJO', ,,^ t^ooa>o^^cNtfo-^»ocoi^'*5c»o^HCNco'*»'5cor^oo NO! OMO NO! Dr/ jallo yero dooro ko fooyre vamtaare lenol ,ko ganndo mbo nganndoza hono mum ina satti hevde hannde , ezen mbiya tan yo allah yurmomo yaafoomo naatnamo aljanna yo barke makko yo heddo e lenol he. Yo allah harnoumo aljanna kankoye maybe' joulbe' fof Yo Geno yurmomo yaafoomo kanko e maay?e juul?e kala. Aduna ko nih tan so tawii a dawaani tan a fe??at naange, walla kirda, konoo aadee ardi e dow hoodere leydi ko rewde Geno, ndekete noon yo Geno yurmo yaafoo takoore jul?e e kuu?al. En nuldi duwaaw Fuuta kala-kala e pullo kala-kala, Senegaal kala-kala i — oo oo on r^« on co on^^coohoon^oo o HinooovorNMX)(MHnono(0!MO>ooinMOHN on oo no no m O en i»» vo o o u-> en ko oo >-< -* oo o to m "O no 4J oo oo Ko-Ko-Mo Villas Buford ko galluure nder Dowlaaji Dentuɗi. IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE Njoorto mawɗo joganooɗo e garaangal Hooreejo leydi Senegaal hakkunde maaje, ina jokki heddaade e njoorto. Sabu tuggi ɓuuɓee to golle ɗee potata fuɗɗoraade haa Halwaar alaa maande nde ina hollira jooni golle ɗee puɗɗoo.Wonaa masin, wonaa joowre kaaye.. Ndeen ne dey ndunngu nguu ɓooyataa naata etee so naatii alaa ko waawi golleede toon. Wiyaama to […] Ko dental keewngal arnoo e takkusaan alet oo ngam duusde, duuso sakkitiingo Bano Mbaay, neene mum Aysata Taal Sal. O hawrii e lajal e oo alet subaka. dilloobe to politik, jaale diine ngarii gila to Rawda Saydu Nuuru haa to genaale Yoof.Laamu nguu neliino toon Aamadu Bah, kono kadi yiyaama toon ko wayi no Mansuur […] Ceeeno Haamiidu Lih mo Daara Halayɓe gonnooɗo kaliifa galle Mammadu Muusaa Lih hawrii e lajal e subaka aset goo awril. Ceeerno Haamiidu Mammadu Muusaa Lih ko nanngal mawngal e lislaam, jaggal kadi e nder Halayɓe. O wuurii duuɓi 97 sabu o yiynoo aduna ko e 1922; hitaande birnagol ALhajji Maalik SIH. O ardiima galle Mammadu […] Gardiiɗo falnde Maatam ardiima talaata 28 Mars batu ngam darnude goomu ndarantoongu rewindaade hare simme e nokkuuji renndo. Ko simme haɗaa koo e nokkuuji renndo ɗii wonii dumunna. Kono ellee caggal kuulal ngal alaa tawa ko tabiti heen. Ko ngam suiynude ɗum prtefee mo Maatam darni goomu ngam rewindaade kuulal ngal. Aadama Mbay jeyaaɗo e […] Lofu nguu juuti kono ɗo fayanoo yettaama caggal laabi 5 ko diisndirteeɓe renndo teeru Ciloñ, mbiyi loppet ɓetataa koppareeje potɗe golloreede e ooɗoo sahaa nanondiral woodi caggal nde mawɗo leydi ndi holliri yo ɓe laawɗin koppareeje ɗee. ɗum tolniima e 146 miliyoŋ pawɗi 195 ujunere pawɗi. Booñ ; tawi ko e pecce ɗiɗi waɗaa. 99 […] Nakkeende yah ngarta e nder fuuta haa hannde ko caɗeele mawɗe ena teskaa werlaaji dogooji e nder diiwanuuji ɗi ko ɓuri heen heewde ko nayeeji, e yiyannde yimɓe heewɓe ; boomaare heewnde e laabi ɗi , ko werlaaji nayeeji ngoni Sabaabu o Hay so tawii laamu Senegaal ena darii ngam yidde safrude ɗeen caɗeele yah […] Guleet e daartol Fuuta walla nih aduna oo, ɗo gure tati piɓi rentude ngonta wuro wooto; wuro heen fof wonta leegal. Ndeen fiɓnde siifaa ko alet 26 mars hakkunde Joŋto… Sillaa e Sincu Jamjooro. Haŋkadi kala mo ina inna ɗee gure, inni ko leeɗe wuro inniraango NGATAMAARE. Ko ɓiɓɓe wuro ngoo wonɓe caggal leydi piɓi […] E kūna‘ina i ka ‘āina o Kaumūali‘i. mo jiimti e leydi hono faa tinndinoya mo 2025 Ka tano wanniwa to ka wano kinniwa. (4) a ka mi so, a ma o to Kathaleen E NDE 188 Kathaleen E NDE Fula, Fulah, Pulaar, Pular(Fulfulde, Pulaar, Pular) leydi ndi ina yiiloo e hoore mum e nder wktuuji 24 joomiraaɗo moƴƴo o tagii naange nge, o waɗani ɗum tagopeeje 8 na njiiloo sara mum. leydi men ndii ko heen jeyaa, ko kayri ngootiri alla resndi e mum nguurndam, o waɗi e mum ndiyam,henndu,leɗɗe o tagi e mayri aadee e muumanteewon. Leydi ndi e tagopeeje ɗe e yantude e lewru ndu fof koko ndogata ina njiiloo e koye mumen, kadi ina njiiloo e sara naange. kañji fof ɗe lummbotoo ko e weeyo, alaa to ɗe pawii.eɗe ndoga eɗe njiiloo e yamiroore geno e leydi ndi ina yiiloo e hoore mum e nder wktuuji 24, e njaaweendi(vitesse) 1670 km/h, to peccol hakkunde (équateur) endi doga e sara naange e njaaweendi 30 km/s (leƴƴannde) so en mbiy leƴƴannde ɗum firti ko seconde. Endi timmina lofu mayri taaraase naange e nder balɗe 365 e waktuuji 6, heen sahaaji, indi waɗa 366, so ndi timminii balɗe 366, ndeen hitaande lewru colte(fevrier) wonata ko 29 ñalawma, hiaande fof ko balɗe 365, e waktuuji 6, haa timma duuɓi 4 ndi waɗa 366, lewru fevrier wona 29 ñalawma. Endi jogii jahdiiɗo ɗuum woni lewru, (satellite naturelle de la terre) lewru ndu ina woɗɗi leydi ndi fotde 384400 km noɗɗo fof neɗɗo kala ena juuma kono ɓuri mawnude e juumɓe e juumooɓe fof ko oon cikkuɗo walla cikkoowo ko kañum ɓuri yimɓe ɓee fof tee taw kadi koy fannuuji ɗ Kono S o, Mi yo! Kono S o, Mi yo! Summary NGAL +++ +++ a. m.; Mahukonu, 12 noon; Makenu, Syful Tamar: Ngam-Ngam Satu Ngam-Ngam Satu  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - CAN: Waŋngo Kodduwaar e dow Gine 5-0! . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! CAN: Waŋngo Kodduwaar e dow Gine 5-0! Kodduwaar ubbii yaakaare Gine e kawgel ngel haŋki 3 Colte so fiyde ɗum baral: 5-0. Ngal piygal yahdi e ko fetto yooɗngo, weeɓngo Kodduwaar holliri e ngal kawral. Naatni ga'i ɗii ko Keytaa (hƴ 25), Drogbaa (hƴ 70), Kaluu (hƴ 74 e 81) e Kone (hƴ 86). Hay gooto meeɗaa yiyde Gine ena fiyee ngal-ɗoo. Kodduwaarnaaɓe haŋkadi kappiima diŋiral ngal, eɓe mbaŋngoo, eɓe pola e gallol Gine. Falotooɓe Sili natti haɓtaade, haŋkadi njaɓii fooleede. Haŋki ko Kodduwaar holli koo ena yooɗi, kono Gine haɓtoraaki no fotiri nih. Haame wari tigi ko Pascal Feyinndunoo, jowaaɗo e ngal kawral saɓu fettude Tunisiynaajo e kawral maɓɓe ɓennungal. Omo hucciti haŋki e fettidiiɓe makko ena ndaasee, hay huunde o waawaa heen. Ena wona taw ko waasde-mo fettude addani Gine famɗirde nih semmbe. Hannde omo jeyaa e fotɓe ñiŋeede sabu makko waɗde ko haɗaa haa omo yowee. Kodduwaar, to baŋnge mum ena wonni e muumaa bonɗo haa waɗi enɗen poti naamnaade hol baawɗo falaade-ɓe e nawtude karaŋ oo to Abijaa?  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - CAN: Ganaa e Gine taccii, Maruk e Namibiy mbayniima... Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Golle puɗɗiima heelɗude e taƴre A nde kawgel ngenndiije Afrik 2008 to!Ganaa. Ñalnde 28 Siilo Ganaa taccirii no yooɗi sabu ɓe piyii Maruk 2-0. Naatni ga'i ɗii ko Essien e Muntari. Hay gooto heftinaani Maruk Alla e maɓɓe maayde ɓerɗe e moneede e ngal kawral. Ko oon sahaa kadi Gine e Namibiy njaggondiri. Namibiy hosaama e kawgel kono ena heedoraa ngal kawral. Gine ɗaminii taccugol mum ko e kawgu Ganaa e dow Maruk. Ɗum waɗi hannde fetto maɓɓe ena teeyi sabu hakkillaaji ena ndeeƴi sabu laaɓeede ma ɓe taccu. Ko ɗum woni koo woodi hay so ɓe mbaɗdi ko joɓɓi dawaaɗi (1-1) kamɓe e Namiby. Maruk hawrii e damal, kañum e Namiby. Ginae e Ganaa ena cummba hade nayaɓe ɗee puɗɗaade! Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) E lebbi cakkitiiɗi ɗii, laamu Muritani ko ko weri sawru tan. Kala ɗippuɗo, taƴanee kasoo duuɓi dutal ! Ñaawoore ɗo ɓuraaɓe doole potnoo fawde yaakaare, ko kuutorɗe ɗe laamiiɓe tami e juuɗe mum en, ina tooñira yiylotooɓe yooltude hujjaaji mum en. Wontii hankati, “ɗo dogee dañaama, ɗo huccee alaa”. Ko ɗuum heɓtii yimɓe fedde wiyeteende IRA fawaaɓe kuuge kasoo duuɓi 3 haa duuɓi 15, caggal nde leeptaa, sabu takkeende huunde nde tawaaka. E tonngoode 149 en naamnditinooma « hol ko woni hakkunde laamu e IRA » ? Ngaal naamnal ñaawoore leydi ndii jaabtoriima ɗum kuuge kasoo juutɗe. Ko ɓe 13 jagganooɓe janngo mum e ɓaawo janngo mum pelɓondiral boowal Buuamatu, jeyaaɓe e fedde IRA, fawaaɓe kuugal kasoo, hakkunde duuɓi 15 e duuɓi 3. E miijo Barahim Ebetti « ñaawoore ndee nuunɗaani. Laamu nguu ko ko yiɗi momtude yimɓe IRA, goɗɗum alaa, sibu alaa ko ɓe njotondiri e ɗee geɗe. » Bilal wul Dik, gooto e heedooɓe ministeer geɗe nder leydi e polisiyeeji 19 gullitinooɗi ɗii, wiyi aɓe njawi kuugal ngal, sibu ɓe naamndinoo ko 70 miliyoŋ kono ñaawoore ndee rokki ɓe tan ko 38 miliyoŋ. Banngeeji ɗiɗi ɗii kala mbiyi ko wullittooɓe mbele ñaawoore ndee ina waɗtee. Eɗen ciftina tan ñaawoore ndee waɗii haala no feewi, tee heedooɓe yimɓe IRA ɓee mbattini ko geddude, nde kuuge ɗee ƴettetee ndee hay keedoowo gooto tawaaka. Kamɓe wullitinooɓe ɓee ɓe ɗaɓɓiino yo Ñaawirde Warhoore (Cour criminelle) noddu jom boowal gaddungal haala ngal, heɗoo ɗum. Oon noddanooma nootii, haali ndaɓɓa, laaɓtuka. O wiyi o meeɗaa kalmaade hay gooto. Ko noon wonande geɗe goɗɗe jaltuɗe e ciimtol polis waɗi ngol, ngol o meeɗaa siifde. O wiyi nii omo sunii e pelɓondire baɗɗe ñalnde 29 suwee ɗee, tee, so Alla, o yiyaani hay gooto, hay fedde wootere caggal ɗee geɗe, o anndaa yimɓe IRA ɓee. O wiyi o waɗdiino e hoɗnooɓe e boowal ngal maslahaa, mbele ɓeen ina egga so lewru koorka maayii, tee omo faamondirnoo e maɓɓe. O hollii mette makko e pelɓondire baɗɗe ɗee tee o yamiraani hay gooto egginde wonnooɓe e boowal hee. Kaa haala ina luulndii binndi polis e wullitiiɓe ɓee gila dow haa les. Ko ɗum firti ? Ɗum firti ko ciimti wiɗto ɗo ñaawoore ndee tuugnii ɗoo, ko pentaaɗi ? Sikke naatii. Ñaawoore kasoo duuɓi potɗi nii noon fotaani tuugaade e geɗe tunwuɗe. Ko ɗum addani pelle politik keewɗe wiyde wonde laamu nguu “ina huutoroo ñaawoore ngam ñawndirde luure politik”, ɗumɗoon noon “ina luulndii laawol”. Yanti heen “nannganooɓe ɓee mbiyi leeptaama mbele ina ngoongɗina ko takkaa koo”. Ɓe ngullitii, kono ñaawoore jaɓaani huccitande wullitaango maɓɓe. Yanti heen Muritani, leydi nganndiraandi warngooji, ina jeyaa e leyɗe ciifɗe Piɓondiral luulndingal leepte… Haa e oo sahaa, ko leyɗe mawɗe mbammbunoo laamu Abdel Asiis sabu mum en sikkunoode won ɗo o heedani ɗum en e hare luulndiinde ownooɓe. Kono, kaayit mo dowla Amerik saakti e lewru mars 2016, kollitoowo laamu Muritani siifondiriino e Al Kayda nanondiral e hitaande 2010… kam e geɗe goɗɗe kaawniiɗe curɗe Muritani e baɗe ownooɓe kam e politik laamu nguu e sifaa kuuɓtodinɗo, ngoni ko e faamninde ɓe paamaano, wonde ardiiɓe Muritani ɓee njiɗaa peewal… Won heen nii ina koddiri wonde « Kuugal muusngal pawangal e Seek Baay ngal, kam e piggal sukaaɓe M25 e sukaaɓe ‘’Maani Chaari Gazoil’’ piyaa ko adii ɗuum ngal, e kuuge yimɓe IRA pawaa ɗee, ko jeertinaango ngo laamu nguu huccini e yimɓe fof ngam wiyde ɗum en “hankadi ko ngu pellitngu fiyde kala seppo, e muɓɓirde kunuɗe yimɓe doole.” Laamu nguu woni ko e etaade yaɓɓude kala wellitaare haala, e haɗde kala daranagol jojjanɗe aadee, e hakkeeji aadee ɗi doosɗe leydi ndii keptinani yimɓe fof ». Yanti heen ina laaɓtani yimɓe fof ñawoore ndee rewaani laawol. Ko ɗuum addani Dental Dowlaaji Amerik wiyde “A min ngoƴaa no feewi kuuge muusɗe kasoo pawaaɗe hanki e yimɓe 20 jagganooɓe caggal pelɓondire baɗnooɗe ñalnde 29 suwee e Nuwaasoot, gila e laawol ñaawoore ngol haa yettii seedanfaaguuji ɗi Dowla oo holliti ngam fawde e jaggaaɓe ɓee kuuge… sappo e tato (13) e fawaaɓe kuuge ɓee njeyaa ko e fedde IRA, fedde haɓotoonde njiyaagu e nder Muritani… A min cunii no feewi e ko won heen mbiyi leeptaama koo. Dental Dowlaaji Amerik ina ɗaɓɓi wiɗto jooni jooni ngam laɓɓinde ɗee geɗe e bayyinde njeñtudi ngoon wiɗto, e ñaawgol yimɓe waɗɓe ɗee geɗe bonɗe”. E Dental Orop wiyde : « A min ngoƴaa haala nanniika kollitoowa jaɓɓugol ɓurtungol laabi ñaawoore, gila e laabi ñaawoore Muritani e hoore mum haa e laabi Piɓondiral Winndereewal luulndingal Leepte ngal Muritani jeyaa e mum. E min ɗaɓɓira laamu Muritani wiɗto luggo, yaawngo faatungo e ɗee geɗe, kam e takke leeptugol. A min njokki rewindaade ɗo ɓadii oo doosiyee kam e sifaaji mum to bannge ñaawoore ». Yeru, ñalnde 14 sulyee 2016, Ñaawirde Nehdi (Cour correctionnelle) fawii e biyeteeɗo Seek Baay wul Seek Muhammed kuugal duuɓi tati kasoo, sibu werliima kalifu jooɓnaaɗo konngol guwarnama faɗo. Ko noon kadi sukaaɓe njoyo (5) hollunooɓe mette mum en e ñaawoore makko ndee ñaawraa, pawaa kuugal kasoo duuɓi ɗiɗi. “Geɗe kaawniiɗe ina mbaɗa e leydi hee, mettuɗe faamde. Neɗɗo fella neɗɗo, woppee ina yaha e haaju mum. Walla jaggiree sanngara, nanngee seeɗa woppee, sabu ko ɓiy Seneraal walla neɗɗo toowɗo e laamu hee. Ɗaɓɓooɓe hakkeeji mum en, walla suurtooɓe fenaande nanngee, cokee, leeptee, ñaawee kasoo duuɓi dutal !” Hono kuugal pawangal e yimɓe IRA walla oo berliiɗo neɗɗo faɗo, yettaaki ɗum. Walla kadi jahatnooɗo haaju mum, wiyaani, waɗaani, yimɓe laamu fotnooɓe reende ɗum, tooña ɗum, piya ɗum. Ko hono ɗuum heɓtii suka jabba (rappoor) biyeteeɗo Yero Gaynaako (Yero Abdullaay Soh) ñalnde 16 ut 2016. E wiyde makko kanko Yero, « O umminoo ko Ɓoggee, nde o ari poosto sanndarmori gonɗo kilooji 25 ko adii Nuwaasoot, sanndarma gooto ɗoofi mo e oto, naatni mo e cuurel mum en, ɓe ƴattii mo, ɓe piyi mo, ɓe ngoppiti mo, o anndaa fof ko o waɗi ». Ko ɗum waɗi parti luulndo gooto winndude « Parti amen ina ñiŋa ɗee baɗe luulndiiɗe laawol, luulndiiɗe diine lislaam, luulndiiɗe hakkeeji aadee, ɗe nganndu-ɗaa ngoppaani hay gooto tee baawɗe yande e denndaangal ceŋɗe luulndo ngoo ». Haa yeeso ko laawol ! KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 NO L SO SO SO O Concerts de Ko Ko Mo Biographie de Ko Ko Mo KO KO MO / JUMAI KO KO MO / INUIT KO KO MO / LYSISTRATA KO KO MO / LOMBRIC SPAGHETTI 1946-03-22 Walla Walla Union-Bulletin (Walla Walla, Washiongton) 6: Ko Ko Mo skirt. yes. woni mo ko omoge, Hawtidal Tabital Pulaaku Belgik hino humpita on teddinira on; ndee ñalaade Pine Fulɓe nde ɓe eɓɓi yuɓɓugol e Asewe on ñannde 28/12 /2013 gila e Midi on (12h) haa ka tumbo jemma (23h). Tawa e ko waɗetee ton nden ñannde : Yewtere fii Jiɓi-liɓi yahugol koɗoo Beljik ngol ; ɗum no anndiree ka faransiire (immigration). Ko wano non kadi pine fulɓe yeeɓitete ton nden ñannde, wondude e gimɗi pulaar/fulfulde, e ñaaƴo (défilé) hollo pine fulɓe, e hirde jemma. Ko wano non kadi fottete e Alattiire nden ñannde 29 /12/2013 gila ka ɓaawo fanaa (14h) haa kiikiiɗe (18H) fii lato balon ka salle de sport Etterbeek, rue des Champs 69-71 à 1040 Etterbeek. Mo , Gan (Laamu Atoll) e«poor^(Oio^c4C4^oo»o>oooobJt>I ! : I I ! : ! ! I ! Mon: 7 am - Noon Thu: 7 am - Noon Tue: 7 am - Noon Fri: 7 am - Noon 1 Ko e loto maʻu ʻae kakai Siu ʻi heʻenau pōpula. 7 Ko e fakamalaʻia ʻa ʻItomi mo Papilone ʻe he palōfita. Mammadu Demmba Sih, harbiyanke e nder jaayndiyankooɓe Rajo Muritani, hooreejo Fedde Jaayre Pulaar yanii ñalnde dewo 4 lewru bowte 2016 (alet 4 desaambar 2016), ena yahra e duuɓi 38. Leƴƴi Muritani fof, ɓaleeɓe e woɗeeɓe, nduusii mo haa hoɗorde makko sakkitere wondude e sunaare e ciimti jurmitiiɗi haa o wirnaa to baamuule km 7 Nuwaasot. Mammadu Demmba Sih yanii tawi wolde ndimaagu joofaani, kono golliima golle pattamlame, ɗaccii geɗe tiiɗɗe, ɗe njuuteendi aduna gasnidtaa momtude. Ko ina tolnoo e 2 000 neɗɗo tawtoraama wirwirnde Mammadu Demmba Sih, hakkunde ɓaleejo e boɗeejo, ganndo e humambinne, mawɗo e suka. Juuli mo ko Ceerno Haamiidu Baal, almaami raatib jumaa leegal joyaɓal. Alla e jamaanu nguu heewde, gori ndonkaa ko darneede. Ena teskaa wonde nde juulgol gasi, gardiiɗo Rajo Muritani ena jeyaa e sajjitinooɓe gooski kii ngam nawde ɗum to ngaska ngasanooka kaa. Nde wirwirnde ndee gasi, Ceerno Baal waajii jamaanu nguu ko juuti, ɗaɓɓiri e almuɓɓe tawtoranooɓe ɓee nde kawritoyde kikiiɗe altine janngo to galle Mammadu Demmba Sih ngam jippinande mo deftere Geno teddunde ndee. Ñalnde aaɓnde, kikiiɗe oo rokkaama fotde makko haa timmi. Seernaaɓe heewɓe e almuɓɓe wonnooɓe e Nuwaasot, hay gooto heddaaki, ko jiidaa e sehilaaɓe, ɓe kanko Mammadu Demmba, renndunoo nguurndam, banndiraaɓe ɓadtiiɓe, hoɗdiiɓe wuurdanooɓe haa e woɗɓe ɓe ganndal walla jotondiral laaɓtungal alaano hakkunde maɓɓe, kono tawi ko rewindinooɓe geɗe makko. Deftere Geno ndee feccaa, daraaki, silki joofi gila naange mutaani, kono jamaanu nguu yaltoyi galle oo ko caggal geeƴe. En ndañii fartaŋŋe jokkondirde e sukaaɓe ɗiɗo, wiyeteeɓe Aamadu Jeŋ e Aadama Miikaa Faal. Gadano oo ko Abdallanaajo, ko kanko e Mammadu Demmba Sih pijdi, mawnidi, naatdi jaŋde. Dimmo oo ko Foondenaajo, ko ɓe enɗam to dewol e to gorol. Ɓe mbiyi : “ɓiyi Kummba Muusaa Faal lollirɗo Kummba Mbonno e Demmba Cillo, Mammadu Demmba Sih, noddirtenooɗo e cukaaku mum Mamma Sihyel, o jibinaa ko e hitaande 1974 to Foonde Elimaan Demmba e nder galle mo sukaaɓe nayo worɓe e ɗiɗo rewɓe, jiiduɓe yumma e baaba. Mammadu Demmba ko Sammbaajo. Nde o entaa, taaniiko debbo, jibinɗo yumma makko, ena wiyee Mbonno Wan nawi mo Abdalla, nehoyi mo. E wiyde Kanaal Kamara mo Abdalla (mbir nayeejo), Mammadu Demmba Sih arii e Abdalla ko ena yahra e duuɓi 4. Ɓe ngondii ɗoon e nder galle hee gooto fotde duuɓi jeenay. Mammadu Demmba naati jaŋde ko heedde hitaande 1986 e wuro Abdalla. O janngii duuɓi ɗiɗi e duɗal arab (mersaa) ko adii nde o faytata e duɗal laamu. Nde kawgel heedi ngam yawtude e rogere ɗiɗaɓere, nde wonnoo nde o naatata jaŋde tawi ko o fuɗɗiima ƴaaknude, duuɓi ɗii ngustaa, ngartiraa haa e 1978 mbele omo daña waɗde kawgel. Ko ɗuum waɗaa e kaayitaaji makko laaɓɗuɗi, ko ɗuum kadi jeyi sabaabu, haa hannde, wiyeede o yahri ko duuɓi 38. O waɗi kawgel ko e hitaande 1992. Mammadu Demmba Sih waɗi kolees mum ko e Baabaaɓe Looti, hakkunde kitaale 1992 fayde 1995. O yawti e liisee Ɓoggee e 1995. Ko ɗoon o heɓi bakkaa makko. O ari e Nuwaasot, o woni e ɗaɓɓitde kawgelaaji ngam waɗtude gollaade. O Ɗuum leeldi mo, o waɗti yeeyde jaaynde wiyeteende Kalaam (Le Calame). Ardinoo nde ko biyetenooɗo Habiib wul Mahfuud (yo Geno waɗ toon fooftorde makko) e ballondiral Hinndu Mintu Ayniin, (gonnooɗo jaagorɗo pinal e fitiram-gollaagu), Wul Umeer, Accee Alasan, Caam Mammadu, Koytaa Mullaay Ismaa’iila…. Nde Mammadu Demmba duumii e jeeygol jaaynde ndee, waɗti yaltinde heen binndanɗe. Ko ɗoo o naatiri e jaayndiyankaagal. Caggal ɗuum, o ummii to kalaam, o fayti to jaaynde wiyeteende Tiribiin (La Tribune) e hitaande 2005, e wiyde Mohammed Faal wul Umeer gardiiɗo ndeen jaaynde. Ko oon kadi wonoyta mawɗo tele Saahel TV, caaboytooɗo gargol makko e oon tele e baɗtugol makko yettinde heen kabaruuji e ɗemngal Farayse. Heedde kitaale 2004-2005, tawi ko adii ɗum, Mammadu Demmba Sih anndondirii e biyeteeɗo Muktaar Yedaali, jaayndiyanke coftal ɓalli, waɗti waɗdude e mum ciimti coftal ɓalli e Rajo Muritani. Ko Muktaar Yedaali waggini mo Jallo Saydu caggal nde hollondiri ɓe. Ko ɗum waɗi nde Rajo Cukaaku uddi (Rajo Jeunesse), o waɗti waɗde heen jeewte jirwuɗe e ballal Jallo Saydu Mammadu, jiiloowo tuugnorgal jeewte catal Pulaar e nder Rajo Muritani. Nde yahi kadi haa Rajo Ngenndi sosaa heedde maayirɗe hitaande 2005, Jallo Saydu rokkiti mo yeewtere woɗnde wiyeteende “kaalden goonga, kaalden ko nafata”. Ndeen yeewtere wuuri ko lebbi 19, hawri e Rajo Ngenndi uddii. Mammadu fayti to Rajo Muritanid FM, ngoon ko jaambureewo (chaîne privée), nawori toon yeewtere “kaalden goonga, kaalden ko nafata” ndee. O waɗti waɗdude nde e Ami Saydu Baaraan Bah. E hitaande 2009, yeewtere Tufnde Ganndal sosaa, Mammadu Demmba halfinaa nde. Ɗo adan ɗoo, o waɗdatnoo nde ko e Mayram Muusaa Jallo. Nde yahi haa ɓooyi Umaar Mboyna Bah soɗii heen e cakkital Halaqa Jimmeera. Nde Umaar Mboyna Bah sankii ñalnde alkamisa 8 lewru mbooy hitaande 2012, Demmba Aamadu Bari lomtii ɗoon. Yeewtere Tufnde Ganndal ndee ena wuuri haa ɗo Mammadu Demmba Sih ruttii e joom mum ndee. Tesko-ɗen, e wiyde Dooro Gey, Boobo Loonde, Mammadu Demmba Sih waylii ko heewi, kadi addii ko heewi e dokkirgol kabaruuji e ɗemngal Pulaar. Won no woowiranoo adan, ko Mammadu Demmba itti ɗuum. Rokkirde tiitooɗe kabaruuji walla waɗde jaɓ-jaɓti e nder jaaynde jangtaande e ɗemngal Pulaar ko e maɓɓe, kamɓe jaaynooɓe sukaaɓe ɓee fuɗɗii kamɓe Mammadu Demmba Sih, Dooro Gey Boobo Loonde e Abuu Aamadu Abuu Jallo. Mammadu Demmba Sih naati hoɗannde ko ñalnde 19 lewru juko (ut) hitaande 2005. O resi ko ɓiyi kaaw makko ena wiyee Hawo Sammba Biraama Faal lollirɗo Hawo Faal. Ɗo o sankii ɗoo, o woppi ko ɓiɓɓe njoyo, worɓe tato e rewɓe ɗiɗo. Maayde mantaani Mammadu Demmba Sih. Nde maayde ndee yani ko hilifaaɓe diine mawɗe ngadii seedtaade e makko geɗe moƴƴe. Mammadu Demmba Sih ko neɗɗo baawɗo yiɗde. Kala nde ngar-ɗaa e nokku mo o meeɗnoo wonde walla arde, hay so ko hojom gooto, cikkataa ko ɗoon o jeyaa. Mammadu ko moƴƴo, muñɗo, muññitoowo, nehiiɗo, newiiɗo, diiniyanke. Mammadu ko aadiyanke, joom fiɓnde, mo meeɗaani luutnude jikke. Ko oon jikku labaaɗo yiyanoo e makko haa o ardinaa Fedde Jaayre Pulaar, catal Muritani, tuggude e hitaande 2012 fayde ɗo o sankii ɗoo. Mammadu jogii ko yeeso wooto, ɓernde wootere, hakkille gooto so wonde pellitɗo. Mammadu ko ngenndiyanke tiiɗɗo, tiiɗaaɗo leñol, tiiɗaaɗo harbiyankooɓe leñol. E pille mum, o waɗanii Mammadu Sammba Joop lollirɗo Murtuɗo golle ɗe majjataa, njuuteendi nguurndam momtataa. O waɗii film nguurndam mum fof haa laaɓi. Jaranii mo yahde haa Mbaañ e jokkondirde e denndaangal anndunooɓe e Murtuɗo huunde. O waɗi heen jawdi makko, semmbe makko e ganndal makko haa golle timmi. O sarɗi ñalɗi kollirgol oon filmu, ñalnde hoore-biir, 3 lewru bowte (aset 3 desaambar) ko e Nuwaasot, to Galle Sukaaɓe Kiiɗɗo. Ñalnde 10 lewru bowte filmu oo jogornoo holliroyeede ko to ngenndi Mammadu Sammba Joop, hono Mbaañ, kono hoddiraaka. Ƴeew Mammadu Demmba Mammadu Sih tampunooɗo haa lefol ngol feewi, dañaani hay tawtoreede kewu mbaɗnoongu ñalnde 3 ndee to Galle Sukaaɓe Kiiɗɗo tawi rafi oo ena heɓindii mo. Ko sehilaaɓe makko e gollodiiɓe makko jaaynooɓe wayɓe no Jeŋ Mammadu Farba, Mbooc Abuu Maariyeta, Hammaat Joop, Jallo Saydu Mammadu, ekn tammbitii golle ɗee haa njoofi. Hay ñaantal Bookar Aamadu Bah, gardiiɗo jaaynde wiyeteende Fooyre Ɓamtaare, waɗaani e yeeso makko. Kanko fof e yiɗnoode ñaantude Bookar Aamadu Bah sabu ngenndiyankaagal mum e aadiyankaagal mum, nuunɗal e neɗɗaagal mum, o dañaani, sabu rafi nawtuɗo mo oo newnanaani mo oon fartaŋŋe, ko janngo mum o ruttii e joom makko. En njejjitaani golle ɗe o gollaninoo Umaar Bah Mboyna tuggude e ñalnde sankii, ñalnde 8 lewru mbooy hitaande 2012, haa ɗo o abbii ɗum ɗoo, o dartinaani mawninde ñalawma mo ɓe ceernoo oo. Ko noon ne kadi, hakkunde makko e jinnaaɗo men Baal Aamadu Tijjaani to Dingiral Cehilaagal e nder Nuwaasot, laamorgo Muritani, ñalnde 14 lewru jolal 2015. “No Doktoor Umaar Bah mawɗo, Aamadu Maalik Gay, Tijjaani Aan, Yero Dooro Jallo, Mustafa Booli Kan, Mammadu Sammba Joop, Umaar Bah Mboyna, Ceerno Ibraahiima Soh, Jibi Hammee Lih e Ceerno Yaayaa Ɓaas, maayde Mammadu Demmba Sih ko baasal mawngal wonande leñol ngol. Nde tawnoo hono maɓɓe mbeeɓaani en, en ngoyii ɓe haa saɗti. Kono paamen noon, aduna oo dartotaako e ɗeeɗoo maayɗeele, ko o jokkoowo. Nguurndam leñol ngol ne kay ne dartotaako, ko ko jokkata. Ɗum firti ko leñol ngol ena hatojini e sagataaɓe yarlitiiɓe. Engol sokla ngenndiyankooɓe saasɓe e kala sahaa e kala nokku. Haade noon ngenndiyankaagal ko huunde tiiɗnde, nde weɓaani, etee wonaa mo woni kala rokketee ɗum, so en ndañii ngenndiyanke, tiiɗno-ɗen e mum gila e nguurndam mum. Woto ɗalen haa maayde jola, heddoo eɗen ngoya ɗum, eɗen cunoo e maayde mum, eɗen kolla wonde eɗen njiɗnoo ɗum walla eɗen njotondirnoo e mum jotondiral tiiɗngal. Enen hannde, foti wonde woondu men e Mammadu Demmba Sih ko daranaade ko o daraninoo koo. Woondu men e makko, ko haɗde miijo makko ngoo maayde. Woondu men e makko ko salaade anniyaaji ɗi o joginoo ɗii mbaasa joofde. Wuurde e woodde ko geɗe ɗiɗi ceertuɗe. neɗɗo ena wuura tawa woodaani. Neɗɗo ena wooda kadi tawa wuuraani. Wuurde noon kadi wooda, weeɓaani. So tawii goodal ko ñaam-golluuje tiiɗɗe ɗe leñol sokli ngam suɗirde Daartol mum, mbiyen golle Mamma Sihyel ɗee ko pattamlame, ko dowrowe e nder cuɗaaje ɗe leñol foti suɗirde Taariik mum. Yo Geno waɗ toon fooftorde makko, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe”. Fuuta Jaloo (na Fuuta Jalon) ko leydi doŋi e pelle jeyaandi hannde e Ndenndaandi Gine. Hindi tummbii hakkunde Gine. Fuuta Jaloo (leydi Fulɓe e Jalunkeeɓe) no wertii e ko yahata 80.000 Km2. Ɗii ɗoo nooneeji leydi no tawee e mayri: boowe, ndantaari, hansaŋere, doŋi, pelle, dunkiiji. Ce’e (teelal: seere) e ayɗe no heewi kadi. Buruuji (teelal mum ko: buruure) e wonndiije (teelal: wonndiire) no heddii haa jooni fii kala sunnugol buruuji nyaamii ko heewi e funngo ngon. Fello ɓurngo toowde ngon no wi’ee Fello Luura, hingo hewta meeteraaji 1515. E ndunngu (ittude lewru awril haa ottoombur), toɓo no heewi Fuuta Jaloo. Canɗi e maaje kadi no ila e ndin leydi, yoga e maaje ɓurɗe mawnude ɗen, wano Dimmawol (caangol Dimma) wontugol Maayo Gammbi, ɓalewol (maayo ɓaleewo) anndiraangol kadi Maayo Senegal fow ko ton tubbi. Yoga e canɗi go’o kadi ko Kunkure, Kolenten ekn. Fuuta Jaloo no hittani fota Afirik Hiirnaangeeri ngam canɗi mum e maaje mum. Lenyol ɓurngol ɗuuɗude ngol ko Fulɓe. Hiɓe wowla pular, caltuka fulfulde, jeyduka e pulaarji Senegal e Gammbiya kono hika jogii mbaadiiji makka heertiiɗi. Leƴƴi go’o kadi ko Jalunkeeɓe, Jaakankeeɓe, Maninkaaɓe, Konyaagiiɓe, Basariiɓe, Bajarankeeɓe, ekn. Ko ɗemngal pular ɓuretee wowleede Fuuta Jaloo. Nyamri Fuuta Jalunkeeɓe ɓen ko ɓuri kon ko maaro, fonnye, kaaba kanyum e kuusuuji wano kappe e jaabere e putee. Fulɓe ɓen acciino nguurndam egga-hoɗa kono haa jooni ngaynaaku no woodi. Yunngo liƴƴi anndaaka. Fuuta Jaloo ko leydi hoɗaandi gila duuɓi guluuji guluuji. Hino sikkaa Fulɓe aynooɓe fuɗɗino naatude ton gila jamaanu laamateeri Gana e Malle (hakkunde teeminannde 9aɓere haa 15aɓere. Gooto e murtannooɓe laamateeri Malle ɓen laatino Pullo no wi’ee Koli Teŋella. Hino sikkaa Koli Teŋella ardu e yimɓe mum haa ka wi’etee ɗon hannde Telimile, ko ɗon o surraa (ɗum ko e teeminannde 15aɓere). Ka attorum Fulɓe e lasliiɓe ɓen, ɗum ko Jalunkeeɓe, Soosooɓe e leƴƴi go’o wano Kisiiɓe e Baagaaɓe, ɓe hoɗiduno e hoore jam, teeŋtii nde tawnoo ɓe fow maɓɓe ko sanamuuji ɓe rewaynoo. Kono ittude e teeminannde 18aɓere alsilamaaku fuɗɗii naatude e leydi ndin. Ko Fulɓe iwrunooɓe reedu Maasina wonunoo sabu mum. Nde ɓe tawnoo ɓe fuɗɗike ɗuuɗude e doolnude, ɓe murtitani Jalunkeeɓe ɓen. Hareeji jihaadi wulɗi huɓɓi e leydi ndin. Kono juulɓe ɓen heɓi poolgal. Ko ka konu Talansan, laatinoongu e hitaande 1725 Fulɓe ɓen fooli fes ɓe sinci dawla almamaaku e ley ardungal Alfaa Ibrahiima Sammbegu, ɓurɗo lollirde Karamoko Alfaa. Diiwe 9 sincaa. Kannje woni: Timmbo (laamorde nden), Timmbi Tunni, Keebaali, Koyin, Kollaaɗe, Ɓuriyaa, Foodee Hajji, Fugummbaa, Labe. Diiwal kala no mari laamɗo mum. Ko Almaami on woni hooreejo Fuuta on fow, hella ka dawrugol e hella ka diina. Fii danndugol leydi ndin piiro fii laamu, tuuginorde Fuuta nden halfini laamu ngun cuuɗi ɗiɗi, Soriyaa e Alfaayaa, happani suudu kala duuɓi ɗiɗi. Ngal lomtondiral ka laamu haɗaali fitinaaji yanude hakkunde cuuɗi ɗin ɗiɗi. Nde tawnoo kadi ko njuɓɓudi laamu federasiyon, diiwe ɗen no jokkunoo tun heɓtugol geɓoy geɓoy e mbaawka kan. Ko ɗum lo’ini Fuuta weeɓinani Faransiiɓe naatugol. Caggal nde ɓe foolunoo ka hare Pooredaaka e hitaande 1896, ɓe bonniti almamaaku ngun ɓe lanci yuɓɓo dawroyankeewo ngon. Ko ɗon taariika Fulɓe Fuuta heertiiɗo on timmi sabu gila on saanga leydi ndin ko e nder leydi ɓurndi yaajude, innaandi Gine jeyaa. a fow dnys. Enen hiɗen fiɓi (hoolii) wondema no haani gollitirgol konguɗi Quraana on wano no faamorta non e haala kan , siwanaa hara heɓi ton ko hakkille maa eggande ko holli e fii ko wirnii e Aayeeje ɗen maa hara koka kene majje ko tindinta e maanaaji goo , ( kono hino haani wiƴƴitagol ɗin piiji sikkitaaɗi e hara kadi firiraali Aayeeje Quraana on sikke e hottagol). E piide missal : hiɗen hoolii wondema ko faandaa e on Bunɗo ka oo Aaya ɗoo : { ومن كان في هذه الدنيا أعمى فهو في الآخرة أعمى }[28] wondema on tawɗo ka Aduna ɗoo ko’o Bunɗo haray ka Laakara men ko’o Bunɗo . wanaa on Bunɗo ka kene ɗoo woni ko tindinta , wano ariri non ka yewtere ɓayra hino woodi Moƴƴuɓe buy ɓe yi’ata , ko faandaa ko on wumiɗuɗo ka ɓernde e ka nder , ko hakkilleɗen woni ko defi en yo en firir niiɗe . Gila E. Fruchter 3) Tan, Sayjel E 10 4) Tan, Shanel E 8 2. FIREFOX E PULAAR: Hol no Jaaɓnirgal ngal aawtortee? No aafirtee e Windows? 6. PULAAGU.COM: Jakkaa men woni ko e eggude! ...mon mbele oɗon keɓa kuwtorɗe keewɗe toɗɗiiɗe lowre men: kabaruuji Pulaagu.com ena njoyoo e waŋngorde (navigateur) mon hay so on ngaraani e lowre ndee. Palal ngal ena waɗi geɗe goɗɗe e goɗ... Gila selekeh ko! Kimi e no omoi asa mo hiru mo yoru mo 20110601C-003469 : AAGCATTCCCATCCTGGGAGCAGGGCAGCCCAGGATTGCACCAGGAAGTCAGGACTCCCC “Putang ina yess…” ungol ko. O n fosi sayo o, won ba e wi, o n faraki nonono no Day2. Paro to Haa. o/n Haa. Ano ko wa kono ko no tomodachi desu IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… SALAALATU E NDER MAATAM : WURO TO NDIYAM RONKAA HEBEEDE Kippu Josef Kotoo oo yanii e jaltal mum ɗiɗmal e nder kawgel aduna fukubal sukaaɓe ɓe keɓaani duuɓi noogaas. Amerik fooli ɓe gootel e hay huunde. E oon sahaa Arabi Sawdiit hawii Ekuwaatoor 2 e 1. Jooni ko Amerik ardii e toɓɓe 4, rewi heen ko Senegaal e toɓɓe mum tati, fawii heen ko Arabi […] Jaltal gadanal kippu Senegaal sukaaɓe ɓe kellifaaka e fukubal waɗii wune. E beetawe altine oo, Senegaal foolii Arabi Sawdiit 2 e 0.Puɗɗorgel malaangel jam wonande kippu Koto oo e ngel ɗoo kawgel baɗowel to Koree. Biituuji Senegaal ɗiɗi ɗii fof naati ko e hojomaaji 15 gadani. Jaltal ɗiɗmal Senegaal ko alkamiisa 25 Me hakkunde maɓɓe […] Fuku Ceene waɗatee ko e dingiral kahindiingal ko ina wona pecce tati dingire fuku gaadoraaɗe. Fettooɓe ɓee ko njoyo bannge kala, lomtotooɓe ɓee ko njeeɗiɗo. Lomtondiral ina wona e kala sahaa. Dumunna pettugol ngol o hojomaaji 12 laabi tati. hakkunde dumunnaaji ina fooftee hojomaaji tati. Kala Biit naati Fuku Ceene ina waawi wiyeede kadi fuku […] Josef Lamptey ñaawoowo fukubal jeyaaɗo Gana yowaama kaaɗdi nguuendam. O wontaa ñaawde wonaa ro leydi makko, wonaa to caggal leydi. Ko hannde Fifa yaltini kabaaru oo e lowre mum kabaruuji. Hade ndee ɗoo yowre, o adii liɓeede ko lebbi tati ɗi o arbittaa. Caggal mum Senegaal wullitoyii rokkaa goonga caggal nde teskaa golle kaantoriɗɗi o […] Anndaama kippuuji pottitooji e nayabal timmoode to Orop. Ina teskini heen kihondiral Bayern mo ALmaan e Reyaal mo Espaan. Ko nih alluwal ngal lelorii: Senegaal ina fetta kihondire 2 cehilaagal hakkunde mum e Kotduwaar23 Mars e hakkunde mum e Niseriyaa 27 Mars. E keblanagol ɗeen pottitte, Aliw Siisee kebloowo kippu Senegaal oo yaltinii doggol mum fettooɓe. Ina teskini e ngool doggol, noddugol fettooɓe hesɓe. Ina heen Woppaa Njaay. Oon ko e yuwooɓe jeyaa. O yiyi aduna ko to Mantu […] Hoo Koo E Koo 117. o pana e pona ~tawa mi! 133. mi li jo e kon-tawa ~tan ma lete. Waupun, WI Wausau, WI Wausaukee, WI Wautoma, WI jam haa jam hed jam skel haa jam wel haa Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Ko ɓuri teeŋtude e laamu bammbara ngu Segu, hakkunde mayirɗe teeminannde XVII e 1861, wonnoo ko e nder nokku Mali hannde oo. Fuɗɗoode maggu ko e teeminannde 17ɓiire nde bambarankooɓe compidi e Kalajan Kulibali laamu sanamiyeewu saraaji Segu. To bannge daarol, ina wiyee ko ɓiɓɓe yumma ɗiɗo, Ñangolo e Baramangolo, puɗɗi laamuuji Bammbara Segu e Kaarta to rewo Koddiwaar, e dow kaaƴe Kong. Woodi yanɓe e maɓɓe toon, ndiddi ɓe. Ndeen ɓe ngarii haa e powle maayo Niiseer, ɓe ndonki dañde laana ko ɓe tacciri. Kono, jaakti ɓe ko liingu mbiyeteengu sidere. Won wiyɓe sidere ndee wakli wonti sala, ɓe ndewi heen; won wiyɓe ɓe mbaɗɗi e keeci sidere ndee. Ko ɗoon yettooɗe ɓiɗɓe yumma ɓee ummorii. Kulubali wiyaa ummii ko e Kulun-Bali, woni, e Bammbara “Alaa laana” (Kulun = “laana”, Bali = “alaa”). Ine wiyee kadi ko ɗuum addi woɗa kaɗɗo Kulibali en ñaamde sidere. Mamaari Kulibali ko taaniraagel Ñangolo. Baaba makko ko Soma. Taaniiko, ɓiy Ñangolo wiyetee ko Danfasari. Oon ne bettiino Faaro, hono jinne maayo, ina wujja obersiin nder ngesa mum, kono woppi ɗum, waɗaani ɗum hay dara. Ngam yoɓde mo, Faaro toɓɓiti e wooturu e noppi makko hee kala, toɓɓere kosam : ko ɗuum rokki mo mbaawka nande kala feere fewjaande e keeci makko. Ko hedde 1712 Mamari Kulibali heɓi laamu to Segu, e ballal « ton » mum, woni fedde giƴiraaɓe mum. Ine jeyanoo e oon « ton » giƴiraaɓe jeyaaɓe e leƴƴi keewɗi, sanamiyeeɓe e juulɓe fof. Kamɓe fof aɓe keɓtini ko Mamari, ɓiy baañoowo oo woni mawɗo « ton » (mawɗo fedde). Nde o heɓi Segu, o woondi o hedditii ko e njiimaandi « ton » makko ; ko ɗuum addani mo noddireede waccoore « Biton » Kulibali (Biton ko helmere fulfulde « ɓiy ton »). Ko ndeen laamu makko fuɗɗii jogaade ƴiyal. Biton Kulinbali yuɓɓini « toŋuuji » waɗti ɗum en konuuji golle yimɓe yarlitiiɓe, noddirtenooɓe « tonjon » (jiyaaɓe ton). Ko heen kadi kala nanngaaɓe e wolde walla ronkuɓe yoɓde kubbal dolo njuɓɓintenoo. O wallondiri e Somono en (leñol awooɓe= ngam yuɓɓinde konu ndiyam nder maayo Niiseer. Biton Kulibali laamiima tuggi 1712 haa nde sankii e hitaande 1755. Laamaandi makko huufnoo ko banngeeji ɗiɗi powle Niiseer ɗee, hakkunde Bamako e Tummbuktu. Ɓiy Biton biyeteeɗo Dinkoro Kulibali lomtii baaba mum e hitaande 1755. Tonjon en mbari mo e hitaande 1757 sabu makko wonde « ooñiiɗo, caɗtuɗo laamu ». Miñiiko juulɗo ine wiyee Aali Kulibali etii haɗtude dewal sanamuuji e njaram dolo, kam ne waraa. Jiiɓru hoɗii wondude e dewondiral jamfaaji laamu (kuudetaaji) e warngooji laamɓe tonjon en. E hitaande 1766 Ngolo Jaara, baɗtanooɗo jiyaaɗo sabu ronkude yoɓde kubbal ngal Kulibali en mbaawnunoo, heɓti laamu, fawi njiimaandi mum en tonjon en. O yuɓɓitini laamu nguu, o ardini ɓiɓɓe makko nokkuuji leydi ndii. O sankii e wolde ɗo o haɓatnoo e Mosi en to nokku na wiyee Riziam (nder Burkinaa hannde oo) hedde 1790 (walla 1792). Ɓiyiiko Monson Jaara lomtii mo. Tuggi ndeen haa 1808, o yaajtini leydi ndii, o heɓti laamaandi Bammbara ndi Kaarta (o heɓti Tummbuktu e hitaande 1800). Ɓiyiiko Da Jaara (1808-1827) lomtii mo, jokki e yaajtinde laamaandi ndii. O dartii laamu fulɓe Maasina ngu Seeku Aamadu umminnooɗo wolde jihaadi feewde e sanamiyeeɓe. Miñiraaɓe makko, Kanko Da Jaara, lomtii mo : Cefolo Jaara (1827-1840), Kiranngo Ba (1840-1848), Nalenkoma (1851-1854), Masa Demmba (1851-1854), Binamari ganndiraaɗo Tokoro Mari (1854-1855) e Wetali Aali (Aali Woyteela) (1855-1861). Kono laamu nguu nattii jogaade doole. E hitaande 1859 Al Hajji Umar Taal yani e laamu nguu. O fooli konuuji mum ñalnde 22 mee 1860 to Ngano, e ñalnde 20 feebariyee 1861 to Coo, o naati Segu-Sikoro ñalnde 9 marse ndeen hitaande wootere. Nii o firtiri laamu Bammbara. Jangtaama wonde laamu Segu Bammbara ina joginoo alkule ɗe huutortonoo e binndol. Kaan haala fawii ko e wiɗto waɗaango, yowitiingo e Waklitere Hayiti. Ceernaajo Bammbaranke gooto ina wiyee Tamerlan, kumpitinooɗo binndol, jeeyanooɗo waɗtaa jiyaaɗo to Saint Domingue (Hayiti) seedtiima wonde ɗemngal Bammbara ina joginoo abajada biyeteeɗo N’Ko, kuutertenooɗo haa e laamu Ngolo Jaara en. Ngolo Jaara noon, e cukaagu mum, janngii to Tummbuktu. Ina gasa tawa ko kañum sosi abajada oo, mo heewɓe njannginaa. Ine heen Tamerlan jannginnooɗo ɓiy Ngolo Jaara afo biyeteeɗo Bammbugu N’ji. Ko ɓuri heewde e ko haalaa ɗoo e daartol laamu Segu ittaa ko e haala njangtaaka daarti laamu Bammbara Segu. Winndu ɗoo innde maa “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Hono biyateeɗo Kaaba El-ahbaari wiyi : nde Annabi Ilyaas jibinaa ndee, tawaama e mum annoore mawnde sanne, nde nganndu-ɗaa, ina waawi yaynaade fuɗnaange e hirnaange ! Ɗum firtaani noon annoore ndee wayi ko no lampaaji kuuraa nii, walla no naange nii, ɗum firti ko o neɗɗo jooɗɗo, laaɓtuɗo e yonta makko, darjuɗo e nder renndo mum, kono nde o jibinaa ndee, ɗum waɗii fiɗnde mawnde, sibu yiyaama ñalnde heen e oon jamma, fooyre mawnde, haa wuro ngoo fof yaynii, kono ɓe nganndaa ɗo ɗum ummii, haa Israayiilnaaɓe fof naamndii yo caafal ngal rewe haa anndee ɗo ummii. Ɓe ndewi ɗum ha ɓe tawi ko ɗum jibinannde hesere. Annduɓe maɓɓe kolli ko won cukalel ngel wonaa mehel jibinaa, etee ko ɓiyum ɓiyi Annabi Haaruuna, (JKM) jibini ngel. Israayiilnaaɓe keɓɓitii mbiyi ɗumɗoo ko ɓural ngal Alla waɗani min ngam halkude sanndolinɓe e yeeso makko. Nde yahi haa Ilyaas timmini duuɓi mum jeeɗiɗi, o huñii deftere tawreeta ndee, won nde o wiyi e nder ñalngu ngootu : “eehey mon Israayiilnaaɓe, maa mi hollu on kaawise gooto ummoraade e am ”. O wulli wulaango mawngo sanne ! E nder ngoon wulaango, ɓe kuli heen kulol mawngol ngol hono mum alaa, haa ɓerɗe maɓɓe taƴi. Ndeen kulol ngol ɓurtii e maɓɓe, ɓe pewji warde mo. Ndeke o ejii ɗumɗoon, o dogi ɓe, o fayi to dow kaaƴe mawɗe ina ngoni sara nokku maɓɓe oo, o woni toon omo waɗda e kulle lakde taaroo yirilloo, ko wayi no ngayeeji, powbi, cewɗi, ngatameeje, e ñiibi e ko nanndi e ɗeen geɗe, haa o timmini duuɓi makko capanɗe nay (40). Jibril (JKM), jippii ari e makko kanko Annabi Ilyaas, o wiyi mo : “holi aan ?” Jibril wiyi mo : “ ko miin Jibriil ”. O wiyi ɗum kadi hol ko addu maa ɗoo ? Jibriil wiyi mo : “ mbiɗo weltinir maa Annabaagal e nelal, Geno waɗii ma nelaaɗo feewde e leñol sanndollinɓe ɓee ”. Ko ɗoo dartol Annabi Ilyaas haaɗi, ko Alla noon anndi. Winndu ɗoo innde maa Daartol njiyaagu e nder defte laawol Maalik Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 E♭mDoko e mo yukeruC♯ yo Ano ko mo kono ko mo minna Kono yo no uyamuya o Kyaing Ko ko oo o,i2+o,Oi2+o,oo i宓 +∵ Wull, oot wi yoo. itaande 2017 dariima, yoo darano en jam, kisal e ɓamtaare! Onon kala no ndiidorino-ɗon, oɗon nduwanee e mayre moƴƴere huuɓtidinnde, kañum e duwawu Alla nde haajuuji kumtotoo, golle newoo, jawkal ɓeydoo. Kono hoto puuntee koye mon, addi-mi ɗoo ko ñiklude ngannde mo woni e mon kala, kañum e muusnude koye e ndee tigilde nde tooke mum meeɗaa yiyeede tawo e lowre men! Ko miin teyi kadi, mo welaaka fof yoo ngemmbo haɓa e mayre! Njaafo-ɗon mi alaa poɗɗe pasooje noon... usidɓe tedduɓe mi artii e mon kadi e ndee maayirde hitaande 2016 ngam jiiɓde hakkillaaji mon ɗii kadi tawa ko e to fannu ɗemngal. Tigilde meeɗen ɓennunde ndee waɗii sooboyoobo tigi sabu heewɓe neldii jiɓtere mum'en hay so won heen koriima timminde nde kayre fof. Ndee-ɗoo noon, ko faɗo huɗo, yaɓɓirtaake jayngol! Nde wondi nih ko toosde! Tee ko miin waɗi heen cekkiri haa wiy tot! Ko miin kadi teyi, hol ko mbaaw-ɗo, heen? Mbiy-mi, kawree e kuɗi mon e doombi mon, uston daari ɗii, mmj! laa mo nanaani "Konnko Bah" baar mo naalaŋke men lolluɗo Buuɗi Kummba Ceɗɗel yaltini e hitaande 2013 ndee. Gila ndeen ngol haastaaka sabu welde e sañaade. Holi Buuɗi Kummba Ceɗɗel? Ko ngal naamnal, jiɗ-ɗen jaabaade walla jubbude sabu wiyde ena haalda ɗoo nguurndam makko juutat. En njokkondirii e ngenndiyaŋke men mawɗo hoto Mammadu Jibi Sek, hooreeje fedde wiyeteende "Gaynaako Ñeeñal" mo keew-ɗen yiyde golle mum e ɓamtude ngawlaagu e naataŋkaagal Fulɓe. Ko kaŋko inniri Buuɗi Kummba Ceɗɗel "deftordu" Alla a mum anndude ganni e daarti Fuuta-Tooro. usidɓe tedduɓe, ko weltaare mawnde hannde e nduu lewru Juko wonndu Maanditaare Pulaagu.com artude e mon caggal duuɓi ɗiɗi ɗi mi heɓaani gollude e lowre men. Enen fof eɗen paami ko golle keew tan haa pakiti, kisa konaa-mi nde wonnoo wallidiiɓe ena ŋakki. Golle yarlitaare mbeeɓaani sanne kono haa jooni eɗen ŋati e yiɗde jokkude. Hannde noon mi yiɗaa hebbinde haala! Ngar-mi ko muusnude koye mon, iirtude penndam Ngaandi mon e ñiklude hakkillaaji mon. Ndee tigilde nde ngaddan-mi on ko tigilde heeriinde e nder tigille! Ko kayre ɓuri welde, ɓuri kadi saɗde e tigille ɓaɗaade kala haa jooni. usidɓe huutortooɓe ɗemngal Pulaar oɗon nganndi Mozilla woni ko e golle yuɓɓo cinnde wiyeteengo Firefox OS ngoo. Gila nde golle ɗee puɗɗii, eɗen pawi heen gite men ngam hokkude Pulaar fartaŋŋe wonde ɗemngal Afrik gadanal naatngol e ngoon yuɓɓo. Firefox OS noon dognata ko cinnde smartfon ɗee. Woni cinnde baɗte natirgal, Enternet, GPS, e goɗe goɗɗitiiɗe. Caggal nde min njaltini cinndel Firefox OS gadanel e France, hono ZTE OPEN C, yimɓe kala ena naamnotonoo so tawii Pulaar ena e maggel. Jooni ngaal naamnal heɓii jaabawol: eey ZTE OPEN C naatnii Pulaar caggal nde min topii kuutorɗe keeriiɗe ngam ruuɗaade palpale (obstacles) ɗe ZTE waɗi heen hade maɓɓe ɓeydude heen ɗemɗe goɗɗe. E nder yuɓɓo golle mum, goomu – Refondation- ngenndiyankooɓe Senegaalnaaɓe yeewtidooɓe e Facebook e batuuji joɗnde hawritii Dakaar ngam miiccaade e mbaadi dowrowri e sifaa dawrugol ɗemɗe Senegaal, e yonta mbo laamu nguu waɗata gostondiral miijooji jaajngal e jande e nehdi leydi ndii( assises nationales de l’Education et de la Formation). Ndeen lulnde waɗaa ko nokku Enda Tiers Monde nyande 26 e 27 lewru Uut 2014 e tawtoregol fannuyankooɓe dowrowɓe ɗemɗiyankaagal e winndiyankooɓe nŋanaa heɓtinaaɓe e duunde baaba Aadama ndee kala. abaaru muusɗo yanii nde saŋkaare Alhajji Buubakar Balde nanaa ñalnde Mawbaare 8 Morso 2014 to Dakaar, Senegaal. Ko ñalnde heen habraa wonde o ruttiima caggal nde o rafaa rafi daɓɓo. EN kawriino e makko tuma nde njah-ɗen to Senegaal kaŋko e fedde darinoonde ngam yuɓɓinde yeewtere men to UCAD (Duɗal Haaɗtirde Seek Anta Joop). Oon sahaa omo nanndi e kaarɗo cellal. Kono nguurndam e maayde ngondi, sabu kala nde balɗe ngasi, joom mum waynoto. Kabaaru maayde jaalal potngal hono makko alaa e sago muusa renndo ngoo sabu alaa ko ɓuri-mo yiɗde yoo leñol ngol ɓamto, etee haaɗaani tan e yiɗde kono ko darnde nde alaa fooftere. ...06-39 cikkanooɗi maa jibin ɗamaawu mawɗo fayde e ɓeen sukaaɓe yahraama jibnaaɓe mumen (neene walla baaba). E hitaande 2008 laamu ngu kadi siifi dekereeji ɗiɗi 2008-1338 e 2008-1339, ɗiin deke... ... ko e uure. Kabaruuji tawaaɗi e nder mayre ɗi nii ina njeyaa ko addi kereƴ hakkunde Idiriisa Sek e baaba mum Abdullaahi wadda, sabu omo sikki haa jooni ko Idi no o heewi noddireede ni, rokki Abd... “Bag-o ko sabton ina, buot ko mahibaluan kon ngaa luyag mo makita si Wuting.” AC234635.3 19148 CAGGACTTACCTGCCCACAGGAGAGAAAAGGCCACACAGCACAGGAGCCT 19197 Mumi mo e ben munj'ao ni'e deme . Nde seto mo nde e sango'a nu muna... Miweltiima e golle de yo Alla yob walla e semmbe jokkol ngol. naamndal: ko wadi alkule badaade de peenaani heen. yo geno nawwu pulaagu e pulaar mum yeeso pulaar ko demngal am , mami faarnoro dum e kala nokku mi hersata haalde ;sabu mi danataa ko buri ngal . tiino den won ko dana kono won ko heddi . be geno heeni e diido gede be yoo tiino , yobe njokku golle . yoo geno booynu sutura e suuraare. mido weltii e dee golle mon wonande Pulaar, kono odon mbaawi etaade ko vuri doo miyii odon mbinndi ((ina vuuvi))kono winndii ko BUUBI duum ko keewal mbuubu firtata. teskodee hono deen gede ina heewi heen . on njaaraama mi weltiima haa ɗoon waawi haɗde kono noon so alkuleɗe ngonanno e pulaar ɓuranno welde e ŋarɗude kono haa jooni moƴƴi yo alla sellin dooleoon njaaraama Ko e ʻāvoka ko e fuʻu ʻakau lahi ia mo hono foʻi fua lahi mo ifo. to ko shi na e no mo no Yachtie „maKKo“ Alfaya no wai wamo inni parti demokrat, maa repubiliken. Ko fedde ɗaɓɓaynoonde laamu fewndo dawla alsilamaaku Fuuta Jaloo. Ko kamɓe e Soriyaa'en pooɗotiraynoo fii laamu. Fedde kala no joginoo happu duuɓi ɗiɗi. Si ɗin duuɓi ɗiɗi timmiino, harayno hino haanunoo ka nde accitana laamu ngun ndeya fedde. Wonnde kala ɗun no waawa wi'eede demokaraasi, ɗun adduno lurre mawɗe e nder dawla Fuuta on lo'ini laamu almaamiiɓe ɓen weeɓinani Porto naatugol e leydi ndin. Alamaamiijo Alfaayaa lolluɗo fota ko Bookar Biro, sakkitiiɗo e almamaaku Fuuta ngun. BAPyr B03Hl-1KHYT KoKv,e-HVl5YD,b BonpOCbi. TO MO(1 KO­ TOT cjJaKT, YTO 3apa6aTbi BaTb KocMoKpe,o,v1Tbl Ha KO,o,VlH ,e no,o, Mo6Vlnbi Hene,Ko, COMHeHVl~ He Bbl3blBaeT. VlMeHHO n03TOMY npo,paMMVlCTOB KanKo kankhor, kankof, kankof, kankor� 艱苦, 乾沽, 干戈[o], Louine E. Dow E NO O SO S SO SO Adamawa Fulfulde 2 (GM) fulfulde (fuunaangere) 39 Nigerian Fulfulde 1 (GM) fulfulde (NGA) 57 Jooni oɗon mbaawi janngude walla heɗtaade defte e ɗemngal Pulaar meere meere. so oo en Ñalaaɗe fulɓe nɗen tigi ko nii: 1. Hoore-biire (woni asewe). Huunde mawnde yiytaama, waawnde wallitde 235 miliyoŋ neɗɗo, wonduɓe e aasma foofde no moƴƴi. Ko ndeen huunde woni ? Ndeen huunde ko annduɓe njiytii ko addata nguu ñawu foofaandu. Ɓurii ɗoon nii, sibu, e wiyde wiɗto waɗaango to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cardiff e Kings College to London, « ɓooyataa, ɗoo e duuɓi joy, aasma waɗta safreede ». Hoto naamno-ɗee min ko annduɓe ɓee njiyti koo, sibu ina hitti faamde. Mbiyen tan, ɓe tawi ko ñawu nguu ina jotondiri e geɗel biyeteengel kalsiyoom (Calcium) : poofirgol ñawɓe aasma ina waɗi ceŋorɗe tinooje kalsiyoom. Wiɗto ngoo teskii ko won ɗeen geɗe iirtooje ñawu nguu, ina « uddita » ɗeen ceŋorɗe. Ɓe tawi ko so gonduɗo e aasma foofii «huunde yiytaande ndee » ina addana ceŋorɗe kalsiyoom ɗee uddaade, ɗum noon faddanoo neɗɗo oo maale aasma ɗee. Annduɓe ɓee puɗɗiima hoolkisaade ko haalaa koo e doombi kam e kuse aadee, tee ina waɗaa yaakaare no feewi. Yanti heen, huunde foofeteende ndee, uddoore ceŋorɗe kalsiyoom ɗee, tiiɗaani coodgu : firti tan ko maa yimɓe fof mbaaw soodde ɗum so waɗtii yeeyeede. S O SO NO NO O nii'i' lerins. On e Teua ra to tawau e kuiai, ka rere to tawaue kuia, AKlicTeimW'o,nder_lanxd ON TO WALLA WALLA CoogreunsB On, W. I'ndertood. oo M. o tUI tAn. o Форум » & Ko » & Ko » Oenia oncidiflora > Piyoko no ko no koさんへの返信: #kasus sabu-sabu #edarkan sabu-sabu #terancam denda #polsek trawas  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - Fulɓe Fuuta-Tooro - J A K K A A - P U L A A G U . C O M . . . : : : _ _ _ _ Yontere Ceerno MAAJAKATEE KAH - Mawningol golle kalifa men mo Aañam Siwol. _ _ _ _ : : : . . . Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! edde Fuutankooɓe wonɓe Gaboo ina nganniyii yuɓɓinde ñalɗi pineyankooji pattamlami puɗɗotooɗi ñalnde 31 lewru Morso haa yettoo ñalnde 2 lewru Juko e hitaande nde ngon-ɗen nde. Teddiniraa ɗiin ñalɗi ko go’to e harbiyankooɓe e ɓiɓɓe Fulɓe ƴettunooɗo jammbere lewi ladde sukkunde wi’I yoo pulaagu winndere yaɓɓu heen, yaɓɓira koyɗe ɓole, oon woni jibnaaɗo men Pr Umaar Bah to Dabbe (Muritani). Hannde o hootii sahre goonga o suddiima leppi Fedde Fuutankooɓe wonɓe Gaboo ina nganniyii yuɓɓinde ñalɗi pineyankooji pattamlami puɗɗotooɗi ñalnde 31 lewru Morso haa yettoo ñalnde 2 lewru Juko e hitaande nde ngon-ɗen nde. Teddiniraa ɗiin ñalɗi ko go’to e harbiyankooɓe e ɓiɓɓe Fulɓe ƴettunooɗo jammbere lewi ladde sukkunde wi’I yoo pulaagu winndere yaɓɓu heen, yaɓɓira koyɗe ɓole, oon woni jibnaaɗo men Pr Umaar Bah to Dabbe (Muritani). Hannde o hootii sahre goonga o suddiima leppi Leydi, kono kadi Fulɓe maa cuddu mo leppi teddungal hay sinno tawii ko ko haalooɓe pulaar mbiyata ko:”welndu judde gasataa e paddi”. Ɗum firti tan ko fotɓe teddinireede walla rutteede teddungal e renndo ngo ngastaa haa abada. Pr Umaar Bah e nguurndam mum heɓiino fulde Kaamilu Quraana e ɗemngal men neeniwal Pulaar, o haaɗaani ɗoon tan, o wallifiima defte keewɗe tawa ko paayodinɗe e ɗemngal koɗal Farayse. Fedde Fuuta rokki teddungal maa mbiyen hoolaare yoo ɓanngin yeewtere nde ko go’to daartiyankooɓe men tawa kadi ko esiptoyanke gorko pullo biyeteeɗo Pr Abuubakiri Muusaa Laam jannginoowo dow rowo to Duɗal Jaaɓi Haaɗtirde Seek Anta Joob to Ndakaaru. Abuubakiri Muusaa Laam e ho’ree mum wiɗtooji mum fof waɗi ɗum ko e iwdi Fulɓe gila Esipto haa ɗo ngon-ɗen hannde ɗo no paamirton Afrik Ɓaleeri. So en ngartii e nder mbunndi-mbunndi ñalɗi pineyankooji ɗi: Ñalnde ñalawma gadano o no paamirton ñalnde 31 lewru Morso ko njanngu Quraana maa mbiyen silku deftere Allah seniinde nde to Galle Tijjaaniyankooɓe (Galle Seek Tijjaani) ɗum waɗata ko sahnga waktuuji sappo (W10 haa W12), rewa heen ƴaaƴo walla defile tuggoowo Debolemmbo (Ammbaasadda) Senegaal faya legal Komo, tawa joom mum en kaddotoo ko kaddule gaadanteeje walla aadayankooje e kesam kesemaaje Fulɓe ɗum ko sahnga waktuuji (W15/W16). Ñalawma ɗimmo o, ko Pr Abuubakiri Muusaa Laam ɓannginta yeewtere fa’tunde e iwdi Fulɓe, nde fuɗɗotoo ko tuggi waktuuji sappo e jeeɗiɗi kikiiɗe haa heɓa waktuuji noogaas waktu Afrik Hakkundeejo. Ñalawma cakkitiiɗo walla badtindiiɗo o Pr Abuubakiri Muusaa Laam maa wostondir miijooji e gaboonaaɓe tawa ko jeyaaɓe e dingiral njanngu, kadi ma o soccondir e ɗanniyankooɓe tawtoraaɓe jooɗnde nde. Ko wonaa ɗum ko ma o diisnondir e Yiilirde Ngenndiire Fedde Fuuta tawa ko e gardagol Ho’reejo mayre Mammadu Jallo. Ko e nder ngaal kebungal addani Jaaynde mon Pulaagu.Com Gaboo rokkude konngol jibnaaɗo men Abuubakiri Jaw lollirɗo Siree Jaw Ho’reejo Fedde Fuuta Catal Poor Jenti mbele omo haalana banndiraaɓe holi to ɓe njahrata e kebungal maɓɓe paytuɗi e ɗi ɗo ñalɗi pineyankooji baɗooji ñalnde 31 lewru morso haa 2 lewru Juko 2010 to Liberwiil wuro laamorgo politik leydi Gaboo. Ko adii fof Siree Jaw Ho’reejo Fedde Fuuta Catal Poor Jenti hollirii weltaare mum nde Pulaagu.Com yillii ɗum ngam loskude ko fa’ti e kebungal maɓɓe toɗɗingal ñalɗi pineyankooji baɗooji to Liberwiil tawa teddiniraa ko jibnaaɗo men Pr Umaar Bah mo Dabbe Muritani cankiiɗo ko ina tolnoo e duuɓi sappo e ɗiɗi. Ko wonaa ɗum ko Ho’reejo Fedde yettii Allah nde rokki ɗum fartaŋŋe jooɗodaade e jaayndiyanke pulaagu.Com tawa ɓe njeewtata ko ko fa’ti e nafooje Pulaagu, sabu e wi’de makko Fulɓe ngalaa so wonaa pulaagu, haa ko ɗum tagi kala ko pulaar walla pulaagu ummini en paɗɗoto paɗe men laatoto-ɗen maccuɓe ndaro-ɗen e naange e jaangol haa ɗeen pa’ndaale keɓee. So tawii noon Fedde Fuuta Gaboo fellitii teddinirde ñalɗi ɗi jibnaaɗo men Pr Umaar Bah mo Dabbe ɗuum ko farilla mawnde wonande renndo fulɓe ngo ngati nguurndam makko fof o waɗnoo ɗum ko e ɓamtude pulaar maa pulaagu. Ndeke noon so tawii en ƴettii ñalawma eɗen ciftora mo ko huunde haannde no feewi, kadi fotnde ñemmbeede. Ko e nder ngoon miijo addani Fedde nde addude Pr Abuubakiri Muusaa Laam daartiyanke e esiptoyanke mawɗo, laaɓaaɗo iwdi Fulɓe gila Esipto haa Afrik Ɓaleeri. “Ɓatakeeji Fa’de e Fulɓe walla Haalpulaar en Poor Jenti Ngam Ɗaɓɓude Balle Ko Yuɓɓiniraa Ñalɗi ɗi”: Abuubakiri Jaw lollirɗo Siree Jaw Ho’reejo Fedde Fuuta Catal Poor Jenti arata ɗo e kebungal ngal tawi ina heddii balɗe tati:”nde yahi haa ñalɗi ɗi nanondiraa Yiilirde Ngenndiire nde, nuldii kam ɓatakeeji potɗi sareede e banndiraaɓe fulɓe wonɓe ɗo e nder wuro Poor Jenti ngo, ɓatakeeji ɗi ina tolnoo e capanɗe tati ɓataake pawɗo, hannde noon e o ɗo kikiiɗe Alarba 28 lewru Morso 2010 miin e Mammadu Jallel e Saydu Saar maa min njetto kala potɗo heɓde ɓataake baɗlal, mbele maa ɓe mbaɗ heen juuɗe maɓɓe sabu ko fayaa ko wa’I ko hono wulaango jamma nii, neɗɗo go’to fotaani heen woppideede. Ngati so wiyaama Pulaagu tan go’to e men fof ƴiiƴam mum siirtoto laabi keewɗi, waɗi noon ko jeyeede e leñol ngol. Haa jooni to bannge kebungal ngal Fedde Fuuta Catal PoorJenti batii ɗo e galle am ñalnde Hoore Biir 24 lewru Morso ndu, fa’ndaare nde wonnoo ko sakkude peeje no sete walla goomu kakindiingu no ummorii ɗo faya Liberwiil tawtoree ñalɗi ɗi. E nder ɗum min keɓii fi’de ko ina abboo e capanɗe tati e ɗiɗi (160.000 Fcfa) ujunere mbuuɗu, so tawii ko heɓaa ko ina waawi wonde biyeeji amen, min njaha heen, so tawii timmataa go’to e amen fof itta e koyngal tuuba mum, min tawtoroyee, jooɗnde nde so min ngartii min mbaɗana heddiiɓe ɓe ciimtol no ñalɗi njahrunoo. Kono haa jooni ɗo kaalaten ɗo min cuwaa tawo anndude yahooɓe e heddotooɓe, haawnaaki Allah waɗa heen sutura mum, geɗe ɗe fof newoo”. :So tawii heewɓe ina mbiya Fedde Fuuta Gaboo hiilnii tan ko nawtude maayɓe ko waasde anndude eɓɓooji maɓɓe saabii ɓeen ina mbiya noon. E wi’de Ho’reejo Fedde ɗo e Poor Jenti Hono Ceerno Siree Jaw filloo ɗo ɗiin eɓɓooji:”Fedde Fuuta Gaboo ina jogii eɓɓooji paayodinɗi, ina jeyaa e majje:Mahngo Opitaal Njum e wuro Soogi, sabu eɗen nganndi hakkunde Wuro Soogi e Njum ina woɗɗi haa maayi ko fotde 170 km, so neɗɗo sellaani walla debbo ŋarwii hade mum yettaade Opitaal tawata ko tampii, heewɓe nii piɗtaali mumen ina keddoo e lofu ngu, ndeke eɗen poti daraade mbele ɗiin eɓɓooji ina laatoo. Ko wonaa ɗum ko ko eɓɓooji ndema biyeteeɗi Goana ɗi, ndaro-ɗen darnde laŋ hoto kolaaɗe men teeteede, mbaɗen eɓɓooji ndema paayodinɗi rewo e worgo mbele Fuuta ina seera e yowitaade e diiwanuuji goɗɗi walla caggal leydi. Sabu hay go’to jogaaki kolaaɗe ɓurɗe kolaaɗe men ɗe jaɓde ndema e nder Senegaal. Ɗum noon aamnotaako tan ko so tawii en njaɓii laaɓondirde deedi e gollanaade diiwaan o”. Fedde Fuuta Gaboo Heɓii Ko Ina Abboo e Teemedere Galle To Ndakaaru (Senegaal): E nder batu kuuɓtodinngu e darorɗe hitaande nde, Yiilirde Ngenndiire Fedde nde hollitii jooɗnde nde keɓal teemedere (100) dingiral walla parsel to wuro Njaay Loh e Sanngalkaam. E nder ɗum Yiilirde yettinii kabaaru wonde ɓe ngoni ko e njiilaw ngam laartude dingire e nder diiwaan Ndakaaru, Maatam, Wuro Soogi, Tammbaakunndaa e Nuwaasot (Muritani) e doggi kadi udditaama wonande kala jiɗɗo walla paalaaɗo heɓde parsel. E nder ciimtol ngalu ngol keɓ-ɗen baɗangol ñalnde 1/4/2010, Fedde Fuuta ina waɗlini e boon mum ko ina abboo e teemedere, capanɗe tati e tati miliyoŋ, teemedere, capanɗe jeeɗiɗi e jeetati ujunere e teemedde ɗiɗi mbuuɗu (133.891OOO fcfa). Ceerno Siree Jaw, Ho’reejo Fedde Fuuta Catal PoorJenti weddiima eeraango fa’de e Haalpulaar en wuro ngo e ka ɗo haala ngaroowa:”Ko adii mboɗo yiɗi onon jaayndiyankooɓe Pulaagu.Com naaton e Fedde nde mbaɗlon min hirjinde, kadi njogano-ɗon min catal humpito. Ko wonaa ɗum ko, mboɗo wiya banndiraaɓe ɓe yoo tiiɗno, ngara e keewal paama kadi Fedde nde wonaa caakaan ummini ɗum, sabu so on njiyii neɗɗo fiyii teemedde ɗiɗi mbuuɗu maayii nawtaama cuuɗi men ko baɗlal mawngal, teemedde ɗiɗi ɗe ko sadak wonaa hay batte. Ina ñaagaa nde Fulɓe ɓe ngarata e keewal e cuusal mbaasa lusindaade Fedde nde ɓe mbaɗa Fedde nde ko kamɓe njeyi. Yimɓe ɓe kadi yoo paam Fedde Fuuta wonaa nawtude maayɓe tan hiilnii ɗo e leydi he. Yimɓe ɓe ina noddaa haa jooni, naatirde nde ko ujunnaaje ɗiɗi e teemedde nayi mbuuɗu (12 000 fcfa) e hitaande kala, ujunnaaje ɗiɗi mbuuɗu ɗe ko naatirde teemedde nayi ɗe ko coggu kartal ngal. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! ono dey fedde gabon,on njoonni on njettaama,e golle ɗe puɗɗu ɗo,yoo alla yettin pandaale fedde mon e pelle pulaar fof,njokkee golle Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Ndeen ɓe ngartii e diŋiral, ko ɗoon Senegaal wayri jam. Aŋngolaa happii bal, wiyi woppataa. Hoƴom kala eɓena e ɓoka e gallol Senegaal. Falotooɓe Senegaal ɓee koriima duuñtude-ɓe, weeyo ngoo woni ko e jiiɓaade! Ko kartotooɗo Aŋngolaa Manucoo (pettoowo to Manchester) fuɗɗi waŋngo ngoo. E hoƴom 50, o udditinaa fiyannde moolanaande ummaade e Ze Kalanga, ko ɓurdo arde e ngaallooji o hoɓɓi, Silɓaa yiyaani nde bal oo sokkii nder gacculi.... Alluwal memlini (1-1). Fettooɓe Senegaal mbayi no weftaaɓe, ɓe korii falaade hartotooɓe Aŋngolaa haa woni. Laawol ena udditii, ena yaajani hoore mum. Ko Kalanga arti sokkude ɗiɗaɓiri mum e hoƴom 67 (2-1). Gacculi Senegaal ena ruppitii jaynge ñifaani, Amado Flavio taarii falotooɓe ɗiɗo Senegaal, wiyi bal e lajal Silɓaa meƴƴu! Ndeen woni 3-1, haŋkadi hulaa ko gila ɓe njokkitirde Senegaal ga'i goɗɗi. Ko woni ko wuttaango pusgu ena dannda won e sahaaji... Sengaal horfiniima, barooɗe coŋngaama, poolaama... Nguu kawgu ena jogori dillinde Senegaal no feewi Alla e leydi ndii joganoode ɗaminaare e ngel kawgel hikka. Habraama nih wonde Coftinoowo Senegaal, hono Hanriy Kasperczak woppii golle mum e diɗɗal Senegaal. Ena laaɓi caggal ndee boomaare, maa heewɓe njiɗ yo o riiwe! Senegaal suwaa tawo hoseede sabu ko maa ñalawma baɗtano oo fettee. Yo Alla wallu barooɗe hakkunde mum-'en e Afrik Bŋ Rewo! 7 E Oak, Walla Walla S SO O NO E SO SO mo.mpm e -ft e -- en HAHAHAHA tawang tawa ko baks! lnsili.nii e Maa' Non <3 »e o цpaдo о aь acс рe»a. SUPAFRIK on !A FREAK A! _ SUPAFRIK Kono mi o kogashi going on ko no ma ma do o ka kala ko nga tutugtog e.. e-koのジョグノート e-ko 942 53 Ekn83 42 Asakal farlaama e dow dimo fow. to'anɓe ndi daaɗe e ɓii laawol, Ɓe'e fow si tawaama, ɓe sennditanee. Kono burɗo ɓe lorra, yo ɓurb ɓe geɓal. Si ko woɓɓe tawaa, yo ɓe jonne ndi fow; sabu laamu to Aaya, wanaa mo jeyal. Oon laamu ko ardi, ko bannginugol 285 sabu zakka ko tuundi, ko junngo ngo dow ko wa oon mo limaali e fellitugol. 72. Sibutu, Tawi-Tawi eteya yo ko kamwa e, UdcEQ ^§^?0Xam ^^GmX&e) ^MnUdcBe) ^E^^KO Galle, Angulugaha, Galle Galle, No-834, Galle Road, Talpe 66 Fula dili 11 428 700 Qərbi Afrika Pulaar, Fulfulde simpdnf' :: (IsFirstOrder fof, Ord fof, atom ~ AtomOf fof, SO E SO NO O SO Tawa, Tawa (twy) Koɗki Muritani : Hol ko woni heen goonga ? - Lowre pulaar, fulɓe e pulaagu Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Koɗki Muritani : Hol ko woni heen goonga ? E nder kewuuji jowitiiɗi e gure ganni, walla e jeewte tele, haa arti noon e emisiyoŋ biyeteeɗo « Aaraf waɗanak» (anndu leydi maa) mo tele keeriiɗo keɓtinaaɗo ko ɓooyaani yuɓɓinta, mi teskiima bannge no woorunoo e daartol Muritani ko ko mumaa walla dottaa. E nder ɗeen jeewte alaa fof ɗo daartol goonga goonga koɗki leydi ndii hollittee. Ko ɗuum waɗi ɓernde am deeƴataa so wonaa mi adda ballal am e ngol daartol, ballal ƴoogngal ko ɓuri teeŋtude e golle porfeseer daartol lolluɗo, hono Umar Kan mo iwdi mum woni wuro Daw wonngo e nder departemaa Magaama, e nder deftere mum tiitoriinde : njiimaandi fulɓe ngadanndi e dow Fuuta Tooro, tuggi Koli Tengella haa Almaami Abdul. Fuuta : Helmere Fuuta ndee joopii ko leydi Fulɓe, walla mbiyen ɗo ɓe ngonnoo leñol ɓurngol doolnude to bannge politik e pinal. E wiyde Aamadu Hampaate Bah, Fuutaaji ko tati : Kiiɗndi, Keyri e Jula. Fuuta Kiiɗndi oo nawori ko Fuuta Tooro e Fuuta Saahal. Oo Fuuta cakkitiiɗo ina heertinaa no feewi haa innde mum bonnaa waɗtaa Fuuta Kinngi. Ina waawi tawa ko kanko woni Fuuta gidiiɗo joganaade hoore mum njuɓɓudi politik keeriindi, innde makko firti ko « ɓooyɗo ». Ina jeyaa e makko Hod oo e Awkeer e Termes e Tagante e Bakunu e Regeyba haa teeŋti noon e diiwaan Ñooro Saahal oo. Ɗumɗoo woni koɗki Fulɓe nduumiindi ngadanndi. Ko ɗoo ɓe ummorii, ɓe carii e nokku ɗiɗmo Fuuta kiiɗndi Ould, ɓurɗo anndireede Fuuta Tooro. Fuuta Keyri walla Fuuta keso tolnondiri ko e juɓɓule politik tafaaɗe caggal 1725. Ɗum woni Fuuta Jaloŋ, Maasina, Laamaandi Sokoto e Laamidaaji rewo Niijeriyaa e rewo Kamaruun. E sifaa kuɓtodinɗo, oo nokku tugguɗo hakkunde Muritani haa Ferlo fuɗɗiima faaɗtude ummaade teem XVIIɓiire sabu batte bontugol weeyo (yooro) kam e naatgol berbeer en. Baylagol sato kadi ina jeyaa e geɗe teeŋtuɗe battinɗe e koɗki hee. Ko wiyetee « Taraab el Hajra », ko anndiranoo wonde wuddu Muritani koo, hay kañum jeyaa ko e mbootu Fuuta Tooro. Ko diiwaan nguurndam ñiiɓɗam tuugiɗam e ndema kam e guurndam eggiyankaagal tuugiɗam e nehngo jawdi. Ko e dow jokkondiral tule kaaƴe e kolaaɗe bertiiɗe gure mawɗe galɗuɗe ndarii, ɗe nganndu-ɗaa e yonta laamu Ganaa, ko kam ñiiɓni njulaagu taccisaharaa. Sooninkooɓe, sosnooɓe laamu Ganaa njeyaa ko e yimɓe teeru arɓe e oo diiwaan hedde teem IVɓiire. Ina daartee wonde won koyngal e Omayaad en ummii e ɓaleeɓe, naatnungal lislaam e nder Sooninkooɓe Biirru (Waalata hannde oo) e nder teem VIIɓiire. Ɓeen sooninkooɓe koɗdunoo e oon diiwaan ko e fulɓe egiiyankooɓe e nder Baten. Oon nokku kadi ko nokku kawrital hakkunde aynaaɓe berbeer en ummoriiɓe rewo e ɓaleeɓe jeyaanooɓe e nokku hee. Ko yooro e tellagol berbeer en ngaddani nokku oo wontude nokku eggiyankaagu e jillondiral. Nii woni Mesduuf en e wulaad Mbaarek en ina njillondiri no feewi e sooninkooɓe e fulɓe e bambarankooɓe. E wiyde Seek Sidiya, hoɗnoo e worgo Muritani oo (Al gibla) hade gargol tirbiiji Lemtuuna en ko idii Abuu Bakr, ko Ɓaleeɓe, ɗumɗoon noon ko tuggude Adraar haa yettii maayo ndiyam mbelɗam (Senegaal) ngo ɓe mbiyata haa e ñalawma hannde oo Abdyaak. Ɓeen ɓaleeɓe cosiino gure mawɗe e leydi ndii no diidorinoo, won heen koɗaaɗe haa hannde, won heen nattuɗe hoɗeede. Ɓe ngasi boyli luggi e nder Saharaa hee (yeru woyndu Saar wonndu hakkunde Attaar e Fderik) ; seede majjum mo alaa guli ko goodaangal batte ndiin mahdi e nder nokkuuji koɗaaɗi ɗii e nder kadi e nokkuuji moraaɗe e nder ladde nde hoɗaaka. Ɗeen batte ɓooyɗe no feewi walla ko heddii e mum en ko seede mo yeddodaako ngaal goodaangal. Heen sahaaji ko kuutorɗe tawetee ina ubbii e leydi, yeru loonde ubbitanoonde saraaji ina waɗi kaŋŋe haa heewi sara Maal (Barakna) e kitaale 80, nde jaayɗe kaalnoo haala mum. Aadaaji safalɓe goɗɗi ina mbiya wonde ɓaleeɓe tellorii ko rewo. Ɓe koɗnoo ndeen ko e Tiris e Insiiri e Adraar e Tagant e Awker. Ina wiyee ɓe mahii heen gure mawɓe, ɗo ɓe puɗɗii riiweede e teeminannde XI ɓiire. Idiiɓe arde anndaaɓe ɓee, ko Soninkooɓe. Ko kamɓe ngoni ɗoon keeweendi fotde duuɓi 1 400 hitaande. Haa e teeminannde XIII ɓiire, leƴƴi goɗɗi garɗi ɗoon kala keewi ko saayde e leƴƴi ɓaleeji ɗii, yo a taw ko jiimɗi walla jiimaaɗi kala. Ɗiin aadaaji safalɓe kadi wonde idii hoɗde e Adraar ko wiyeteeɓe Ganngaara en (ɓeen ko remooɓe) e Fulɓe e Asuwanik en. E dumunna mo leƴƴi ɗii nduumotoo gootol fof e nokku mum, Haayre Ngaal (Asaaba e worgo Tagante) njaggiranoo ko no keerol Fuuta bannge rewo e fuɗnaange rewo. Bannge worgo, Fuuta taccii maayo haa nawori nokku gonɗo rewo daande Ferlo. Nde Fuuta ɓuri famɗude ndee, ko nokku gonɗo hakkunde jumaa Dagana e Demmbankaani, dow maayo, tee ɓurnoo hoɗde e mum ko Fulɓe e Tukuloor en. Ko ɗoon woni mbootu laamaandi Tekruur ɓooyndi ndii (hakkunde tem. V ɓiire e teem. XII ɓiire), woni kadi hettere ɓurnde wuurde e laamu Deeniyankooɓe, woni kadi nokku ɓurɗo teeŋtude e Ndenndaandi Diine Tooroɓɓe. Ko idii gargol laamu deeniyankooɓe e gardagol Koli Tengella, e ndenndaandi diine toorɓɓe ndi Ceerno Suleymaan Baal kam e njiimaandi Jolof, laamuuji cuuɗi joy ɗiiɗoo njiimii Fuuta : – Kalfaandi Jolof dow Fuuta: tuggi 1 456 haa 1 506 Faɗɗuɓe ɓuri anndireede ko innde Jaa oogo. Aadaaji ɗii kala ina kawri wonde ko kamɓe naatni walla kam cari golle njamndi (mbaylaagu) e leydi hee. No Sumaaworo Kantee, laamɗo wayluɓe jiimrunoo tulde manndee ndee nii ko adii garaangal Sunñjata Keytaa, ko noon wayluɓe Jaa oogo keɓri wune sosde laamu suudu ngadanu ngu Fuuta yejjittaa. Won wiyɓe ko ɓe fulɓe Jaawooɓe : innde Jaa oogo ndee firata ko Jaawo go’aɓo. Ine wiyee ɓe njettetee ko Jah, tee ko e maɓɓe Banndelnaaɓe Ciloñ, jaanduuji ɓurɗi mawnude diiwaan oo, ko e maɓɓe iwi. Woɗɓe mbiyi alaa, seɓɓe Banndelnaaɓe, hoɗnooɓe e tule Ngelaan, hakkunde Ciloñ e Baarga, ko jiyaaɓe Jaa oogo woppunooɓe mbaylaagu ngonnoo. Kono aadaa ɓurɗo jaalaade oo wiyi ko Jaa Oogo ko lefol laamɓe Faɗɗuɓe. Firo maggol ko laamɗo oogirɗe (oogo). Kanko wonnoo laamɗo, mooftuɗo sirluuji baylugol oogirɗe (korkaaƴe e hematite) waɗta ɗum njamndi, kam e peewnugol (tafgol) kuutorɗe tokoose (taande, ɓisirɗe, sisooje). Aɓe ciforee tumarankooɓe jom en darɗe en, ummoriiɓe fuɗnaange-rewo ina mbakkii kuducci mawɗi. Ɓarakke mbaylaaji maɓɓe e kaynirɗe maɓɓe ina tawee kala ɗo korkaaƴe walla hematite ngoni haa heewi. Laamu maɓɓe ngu alaa ko jiimi Fuuta so wonaa duuɓi 130 haa 170, dañii laamɓe tato laamiiɓe ko juuti : Kummba Waali (duuɓi 30), Demmba Ndoom (duuɓi 64) e Waali Njaw (duuɓi 56). Toñnjoŋ en ko Seereraaɓe. Kamɓe lomtii Jaa Oogo en e hitaande 720. Seereraaɓe njiimii Fuuta tuggi 720 haa 826. Riiwi ɓe ɗoon ko Soninkooɓe Laamu Manna e hitaande 826. Ko ɓe sooninkooɓe Haayre, ummiiɓe kam en e koye mum en to Wagadu. Ko kamɓe keɓtunoo Fuuta caggal nde ndiiwi Toñnjoŋ en, ɓe compi laamu Manna e hitaande 826. Aadaaji teskii e laamɓe laamu suudu Manna tan ko inɗe laamɓe ɗiɗo, gadano oo e cakkitiiɗo oo, hono Mammadu Sumaare e Denngaan Sumaare. Hade maɓɓe arde Fuuta, ɓeeɗoo soninkooɓe ina njokkondirnoo e julaaɓe Aarabeeɓe e Berbeer en juulɓe. Ko kamɓe njokkondiri ɓeen e hoɗɓe worgo ɓee, haa teeŋti noon e yimɓe daande maaje Senegaal e Niiseer. Ndeke ko ɓe julaaɓe juulɗuɓe no feewi ɓe ngonnoo. Doole heen ko juulɓe ngonnoo ko adii laamu Waar Jaabi. Ina sikkaa tan, ko adii 826, Tekruur yowitinoo ko e laamu Ganaa. Ko ɗum addannoo « Jula » Gangara en wonde jokkorgal hakkunde jehreeji mawɗi njulaagu nder Saharaa e oogirɗe kaŋŋe Bure e Bammbuk. Ɓe njettiima daande maayo Senegaal alɗirnoongo njeñtudi awo e ngaynaaka mum. Aɓe njeyaa e woownuɓe Bebeer Sanhajaa en gawri haa mbaɗti ñaamde ɗum. Laamɗo Manna en cakkitto wiyetee ko Cenngaan Sumaare. Laamɓe Fuuta fof ko kanko ɓurnoo ƴiiƴiiwo. Liɓi mo ko taƴre e galle Laam Taaga Abuu Bakri dañnooɗo heddaade to Liitaama caggal nde Emiir maɓɓe sankii. Laam Taaga en ko Lemtuuna en liɓnooɓe laamu suudu Manna en e hitaande 1 082 caggal nde Abuu Bakr Ibn Umar heɓti leydi ndii. Laamorgo maɓɓe ko Taaga wonnoo. Taaga noon ko e leslesol tulde wonnde hakkunde Kumballi (Magaama hannde oo) e Daw. Liɓi Laamuu Laam Taaga en ko Fulɓe ummoriiɓe Termes. Ko laamu fulɓe jaawɓe njiimngu Fuuta tuggi 1 122 haa 1 456. Hade maɓɓe yettaade Fuuta hannde oo, ɓe ndewii Wagadu, Maasina, Tiisit, Giimi (sara Eeleega) e Hoore Weendu (ko anndiraa kadi Tamurt en Naaj). Ɗoon wonnoo hakkunde laamaandi ndii. Laaci weendu wonnoo laamorgo maɓɓe. Ɗoon anndiraa hannde ko Ksar Al Baka. Ko ɗoon ɓe tellorii feewde worgo e hirnaange, ɓe ciiñti Giimi, sara Eeleega, nokku gontoyoowo laamorgo maɓɓe. Ko kamɓe koɗdiiɓe maɓɓe heedɓe rewo, hono Hasaan en, mbiyata Iday-dje (iwdi Jaaye). Arɗo maɓɓe ina gasa tawa ko Yero Diido, ɓiy Arɗo Njobbo Joomen. Ko ɗuum addani Kideyaat Arduban (Kaaƴon Arduban) innireede gooto e arɗooji Mbaan. Iday-dje nguurdunoo ko e Iday-djemolli en, jiiduɓe e fulɓe. Ina wiyee ko ɓe jaawanɓe e maabuɓe wontuɓe safalɓe. Ine wiyee iwdi maɓɓe ko wuro Njawan nder Kuwar. KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Batu hakkunde Farayse e Afrik : “Anndude neɗɗo ɓuri heɗaade ko... Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Huunde e nguurndam Manndelaa º £&¥E«¬$8E«¥ º « £E· µ ¥ E)xtOrem spvätzü)nder Go so...yo yo yo....mi nuh walla walla 18. Ko Ko Mo (I Love You So) Ko Ko Mo (I Love You So) ^oo«rzoS;oo 2 MA No. 33/Mum/2014 « Noon, Karatepe » kono mi mo kokoro mo ubaware ■* « « oo mo + O inu-iQ m O oo t-»o C "10 Qoooo on O m O TO m n o OO *OiO O « O YEWTERE FII YAMIRGOL KO MOƴƴI E HAƊUGOL KO AÑAA Jooni-baaba en an maaki-a huɓindike ko heewi e ñaawoore sari’a on, a anndii buy. Jooni a anndii ñaawooje Allaahu ko annduɗaa, waɗɗii-ɗi ɗin laaɓaniima pos, a hunnjike harmuɗi ɗin ko hunjiɗaa. Jooni, alaa ɓaawo jooni..hino waɗɗi maa annditugol ko feƴƴi kon fow, ñannde ɓantunoɗaa hoore ma’a nden ka asama tawi ɓernde ma’a nden hino sintude suno miijo ɓernde hiɗa wi’a: Jooma an ko honno mi anndirta ko dagii kon mi waɗa, maa ko harmi kon mi acca. Jooni, wonaa ɓaawo jooni..hewtanii ma nde anndataa wonnde ko heewi e wonuɓe e sifa duuɓi ma’a ɗin e fewndo ka hewtuɗaa e jannde ɗon, maa heccuɓe ma hino wuurude sonnjaa mo wonunoɗaa wuurude ko feƴƴi kon, fewndo wi’aynoɗaa: Jooma an! Wallir defte fighiha ɗen ɗenngal laaɓungal fii ko faalaɗaa yewtude kon fii yo mi faamu ko faalaɗaa yewtude kon. Jooni anndinike ko anndiniɗaa, a ɗannii ñaawooje sari’a on ko ɗannuɗaa.. Fewndanike ma jooni nde gollirtaa konngol joomiraaɗo tedduɗo on ka nder deftere makko teddunde: {Yo wonu jamaa e mo’on noddayɓe e moƴƴere yamirayɓe ko moƴƴi haɗa ko añaa ko ɓen woni yimɓe malaaɓe ɓen}. Noddaa e ko moƴƴi haɗaa ko añaa. • Baaba en ! Ko honɗun mi yamirta ko hon ɗun mi haɗata ? - Yamir ko annduɗaa hino moƴƴi kon, haɗu ko annduɗaa hino añaa kon. • Baaba en ko hon ɗun woni hakkunde an en yimɓe ɓen, ko hon ɗun woni laawol an e waɗoowo ko añaa haa mi yamira mo accugol, ɓaawo ɗun ko fii honɗun mi naatanta e fiyakuuji woɓɓe go’o mi yamiraɓe mi haɗaɓe ɓaawo min miɗo waɗude ko moƴƴi mi woɗɗitoo ko añaa, ɗun ɗon yonay lan ? - Rento wowlugol ɗun hannde, rento fillitagol ɗun, yamirgol ko moƴƴi haɗa ko añaa e yoga e martabaaji ko waajibi yonondirteeɗo..Si tawii hay gooto yamiraali ko moƴƴi haɗi ko boni..wonaa min, wonaa an, wonaa goɗɗo go’o, haray en fow e bakkonɗinii, en weewitanike tikkere Allaahu seniiɗo on nden e lette makko ɗen.. kono si tawii gooto e me’en immike yamirii ko moƴƴi haɗii ko añaa, karay kellefuyee on iwii e hoore fow. {Yo wonu jamaa e mo’on noddayɓe e moƴƴere yamirayɓe ko moƴƴi haɗa ko añaa ko ɓen woni yimɓe malaaɓe ɓen}. On aaya tedduɗo on mo mi jannganmaa jooni ?! {Fannii mofte an ɗen hino yamirde ko moƴƴi, hiɓe haɗude ko añaa haray hiɓe e nder moƴƴere, hiɓe wallondirde e hoore peewal, si tawii ɓe waɗaali ɗun barkiiji ɗin ittete e juuɗe maɓɓe, yoga e maɓɓe wurtee e hoore yoga, ɓe heɓataa ballo ka nder leydi wonaa ka nder asamaanuuji} ? {Wata on accu yamirgol ko moƴƴi haɗa ko añaa bomɓe ɓen e mo’on lamminee e hoore mo’on, ɓaawo ɗun toroɗon on jaabinantaake} ? {Anndee wonnde yamirgol ko moƴƴi haɗa ko añaa ko laawol annabaaɓe ɓen, e ɗatal yimɓe moƴƴuɓe ɓen, ko farrilla mawnuɗo ko kanko farrilaaji ɗin ñinnirtee, laawi ɗin hoolorta, faggitanɗe ɗen dagoo, tooñeeji ɓin ruttee, leydi ndin wurnitee, ayɓe ɓen foolee, fiyaake on feewa}. {Yamirgol ko moƴƴi haɗa ko añaa ko taagooreeji ɗiɗi immorde e tagu Allaahu ngun, kala walluɗo ɗi Allaahu on teddinay mo kala woppuɗo[1] ɗi Allaahu on woppay mo}. - Awa ko a aynoowo, wano non ko’a lannditeteeɗo fii ko aynuɗaa kon. Aynuɗo hino mari waajibiiji, haggheeji hino fawii mo, donngal ngal hino teddi. • Kono wonaa mi karamokoojo haa mi yamira ko moƴƴi mi haɗa ko añaa ? • Mi nanii hiɗon wi’a wonnde yamirgol ko moƴƴi haɗa ko añaa e nder yoga e martabaaji mu’un ko waajibi yonondirteeɗo, enee e nder martabaaji go’o ko waajibi toɗɗiiɗo wano juulugol ngol non ? - Ko non ɗun woniri..kannji ɗiɗi ko waajibiiji toɗɗiiɗi, ko ɗun woni martaba fenñigol añeede on konngol e kuugal accu ko moƴƴi kon e waɗugol ko añaa kon. {pellet Nelaaɗo Allaahu on yamirii en nde yiide ten e yimɓe goopi ɓen......} ɗun hino tinndini ko waɗɗii gooto kala e me’en ko nde fenñinten añugol ko waɗoowo goopi woni e waɗude ko ɗenƴo ɗen ɗun. • Kono enee taw hara yamirgol ko moƴƴi haɗa ko añaa ko waɗɗii ɗun e alhaaliiji ɗin fow. - Wonaa non woniri, ko woni tun ko waɗɗiiɗi si tawii ɗi’i sartiiji arooji ɗo’o timmii: 1-Nde tawata yamiroowo ko moƴƴi haɗa ko añaa kon ko annduɗo ko moƴƴi e ko añaa, hay si tawii ganndal makko ngal wonaa huuɓungal wonaa fensitaa ngal, anndugol makko wonnde nga’al gollal ko moƴƴal yonay yo’o yamir ngal maa wonnde ɗun ɗo’o ko añaa ɗun o haɗa ɗun. 2-Anndugol mo si tawii o yamirii yamiraaɗo on waɗay maa si tawii o haɗaama o accay, hara o anndiraa mo anngal waɗangol yila. - On tuma haray yamirgol ko moƴƴi kon haɗa ko añaa kon e nder banŋeeji waɗɗaaki mo [hino waɗɗii e nder yoga e marhakaaji majji kannji ɗiɗi ko woni ɗun ko saa’i fenñinngol añugol konngol e kuugal accugol yamiraaɗo on waɗugol ko moƴƴi e waɗugol mo ko añaa kon]. 3-Nde tawata wonuɗo accude waɗugol ko moƴƴi kon maa waɗugol ko añaa kon ko e hoore tewaare, ko woni ɗun hara ko jokkindirdo e waɗugol ko añaa kon, si tawii non hino tanƴinaa nde o accata haray yamirgol mo maa haɗugol mo waɗɗaaki. • Miɗo faala fellitude mi lanndoo : Si tawii non wonaa e hoore tewaare o woni waɗude ko añaa maa accude ko moƴƴi kon ? - Yamirgol mo ko moƴƴi waɗɗaaki, wonaa haɗugol mo ko añaa. • Ko honno mi anndirta wonnde o’o neɗɗo ko wonuɗo e tewaade maa wonaa wonuɗo e tewaade ? - Si tawii feeñaniima al-alaama tertagol mo nden huunde haray wonaa o tewiiɗo... Si tawii o acitii waɗugol huunde nden haray wonaa o tewiiɗo.. Si tawii o ninsii haray wonaa o tewiiɗo..on tuma haray yamirgol mo ko moƴƴi haɗa mo ko añaa waɗɗaaki ma. • Tuma go’o haray miɗo anndi wonnde neɗɗo on anniyaaki maa faalaaka waɗude ko añaa maa accude ko moƴƴi, enee hara hino waɗɗii lan yamirgol mo maa haɗugol mo ko adii o waɗude ? Eyyo, hino waɗɗimaa yamirgol mo maa haɗugol mo ko añaa kon hay si tawii o ko nde wootere o faalaa lunndaade. 4-Nde tawataa waɗuɗo ko añaa kon maa accuɗo ko moƴƴi kon ko ngantinaaɗo e waɗugol ɗun maa accugol ɗun sabu fiɓugol mo wonnde ko’o woni waɗude kon ko harmu ɗun maa wonnde ko’o acci kon wonaa waɗɗii ɗun, hara ko’o ngantinaaɗo e nden faljere ɗon. 5-Nde tawata yamiroowo ko moƴƴi kon haɗa ko añaa kon hulaa bone e hoore mu’un maa e jawdi mu’un ndin maa e ɓeynguure mu’un nden yeru emmbere wowtaande nden maa gooto e julɓe ɓen ko wano non yamirgol mo ko moƴƴi e haɗugol mo ko añaa. • Si tawii non o hulii lorra e hoore makko maa e hoore goɗɗo go’o e julɓe ɓen batte yamirgol mo ko moƴƴi haɗa ko añaa ? • Si tawii non mi faalaama yamirde ko moƴƴi haɗa ko añaa ? -Yamiroowo ko moƴƴi haɗa ko añaa hino mari martabaaji: Saa’i arano on: Ko nde waɗataa gollal ɓannginay ngal wonnde ɓernde ma’a nden himo añi ɗun e añugol ma waɗugol ko añaa kon e accugol ko moƴƴi kon. - Laawi buy..ɗurnagol e haɗugol waɗoowo on...maa fenñingol wonnde hino añi ɗun..maa selugol yewtidugol e makko..maa ko wonaa ɗun. Saa’i ɗiɗaɓo on: Ko nde yamirtaa haɗiraa konngol ma’a ngol e ɗenngal ma’a ngal. • Ko honno mi haɗirta konngol e ɗenngal ? Saa’i tataɓo on : Nde ƴettataa laawol hertii ngol fii yamirgol ko moƴƴi haɗa ko añaa. - Ko nde añataa duŋayee waɗoowo on, maa piyaamo, maa jogoɗaa mo fii wata o waɗu goopi ɗin. Baaba en an maaki ɓe ɓeyditi: Gooto kala e ɗi’i martabaaji hino mari darjaaji ɓurduɗi tiiɗude e lo’ude emmbere alhaaliiji ɗin. - Fuɗɗor arano on taho maa ɗiɗaɓo on, mo annduɗaa ko kañun ɓurata nafude woo maa jillindiraaɗi si tawii hino hatonnjini ndaara ko ɓuri jaasude lorra woo e yaarugol seeɗa seeɗa. - Si tawii a heɓii duŋayee e ñaawoowo sari’a on yahaa e martaba tataɓo on.. huutorgol mo seeɗa seeɗa fuɗɗoraa ko ɓuri jaasude lorra kon yahaa e ko ɓuri sattude kon hara hewtaa barminngol maa helugol maa belsingol maa ko wonaa ɗun wonaa non fere warugol. Yamirgol ko moƴƴi haɗa ko añaa ko waɗɗii ɗun, kono hino tentini si tawii ko gooto e nder ɓeynguure ma’a nden, hiɗa waawi tawude e nder ɓeynguure ma’a nden welsindiiɗo e yoga e waajibiiji ɗin. Hiɗa waawi tawude ka nder ɓeynguure ma’a waɗayɗo golleeji harminaaɗi, o waɗay jinaa e piyude e misal, maa hara o fijay kannda, maa hara o heɗoto miisiki, maa o yaray beere, maa o ñaamay jiibe..maa o ñaamay jawle yimɓe e hoore meere maa o janfoto maao wujjay. Hiɗa waawi tawude e nder ɓeynguure ma’a nden mo waɗataa tiggaare ka hoore mu’un, mo suuɗataa sukundu mu’un ndun, hiɗa waawi tawude mo ittataa ariya ka peƴaali mu’un fewndo o salligotoo ma fewndo o loototoo lonngal.. Hiɗa waawi tawude hakkunde maɓɓe on urnantooɗo worɓe janamɓe hara wonaa moodi makko maa hara o suuɗataa sukunu makko ndun e ɓanndu makko ndun yimɓe haanaaɓe suuɗeede ɓen maa ko wonaa ɗun. Hiɗa waawi tawude e nder ɓeynguure ma’a nden fenoowo ño’a ɗaɓɓitayɗo yimɓe, funsayɗo jawdi, walloowo tooñooɓe e hoore tooñe maɓɓe ɗen.. a taway ko heewi e ko heewi... - Si tawii ayi’ii goɗɗun e ɗun yamir ko moƴƴi haɗaa ko añaa, hara ko’a fuɗɗorɗo martaba arano on e ɗiɗaɓo on.. fenñingol añugol ngol e wowlirgol ɗenngal ngal, yahaa ka martaba tataɓo-si tawii ɗun ɗo’o nafaali-tuma ƴettuɗaa duŋayee ka ñaawoowo sari’a on- ko woni ɗun ko huutorgol mo seeɗa seeɗa fuɗɗora ka hoyi ton yaha ka satti ton. • Tuma go’o haray moƴƴere nden ko yiɗaande ? - On tuma haray yamirgol ngol ko yiɗaa ɗun wonaa waɗɗii ɗun, si tawii a yamirii haray hiɗo jojjidi e mbarjaari, si tawii a yamiraali haray lette fawaakima kadi. Ko woni sabu ɗun ko ɓay tinndiɗo e moƴƴere hino wa’i wa waɗuɗo nde on. • On wi’ii lan wonnde yamirgol ko moƴƴi e haɗugol ko añaa ko piiji ɗiɗi waɗɗiiɗi, e nder ko wonuɗon piyannde lan mise kon mi faamii ko honɗun mi haani yamirde, e yoga e ko mi haani haɗude, si wonaa tun miɗo faalaa waɗude karambol ngol ka nder tinndoore yewton mi tigi tigi ko honɗun waɗɗii lan yamirgol ko honɗun yiɗanaa lan yamirgol, e piiji waɗɗiiɗi lan haɗugol e yiɗaaɗi yo mi haɗu hara wonaa ɗi yeeti ɗommi jooni ɗin feƴƴuɗi e nder yewtere me’en feƴƴunde nden. - Mi sifanto ma piiji e nder toɓɓe ko ɗin woni moƴƴuɗi ɗin ka aranun, e piiji ko ɗin woni ko añaa kon ka ɗiɗa ɓun, si wonaa tun mi sartinante sarti gooto ko adii mi jaabaadema. • Ko honɗun woni on sarti ? - Ko nde gollirtaaɗi foti ko waɗɗiiɗi maa ko yiɗaaɗi..noddaa e majji yamiraaɗi si tawii ko moƴƴuɗi.. woɗɗitoɗaa ɗi si tawii ko añaaɗi. Ɓe maaki, ɓe fuɗɗii lintude ko ɓe wallitorɓe miijo maɓɓe ngon tuma go’o e defte ɗe ɓe waɗi yeeso maɓɓe ɓe linti e moƴƴuɗi ɗin ko woni arude ɗo’o kon: 1-Fawagol e Allaahu seniiɗo on, ko konngol joomi-raaɗo seniiɗo on: {Kala fawiiɗo e Allaahu, o yonay mo}. Fillaama wonnde neɗɗo lanndinoke imaamu on (a s) fii o’o aaya ɓe maaki: {Fawagol e Allaahu hino mari darjaaji, hino e nder ɗun faworgol ma Allaahu e nder fiyakuuji ma’a ɗin fow, kala ko o waɗumaa weltoraa ɗun, nde anndata wonnde ɓural e moƴƴere woopataa ma e wonnde ñaawoore ɗun nden ko kanko, fawo e Allaahu yowaa piiji ɗin fow e makko}. 2-Ɗoworgol Allaahu seniiɗo on, ɗun ko konngol joomiraaɗo: 3-Yetttugol neema Allaahu jokkondirɗo on, ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: (Kala ko heɓuɗon immorde e neema ko ka Allaahu iwri}. {Jooma an! Arsikan yettugol neema ma’a on mo neeminɗaa mi min e neene an e baaba en an e nde mi waɗata golle moƴƴuɗe welayɗe ma}. Fillaama e Imaamu Abuu Abdullaahi Saadighi (a s) wonnde ɓe maakii: {Allaahu on neeminaali jiyaaɗo neema yottiiɗo, o yetti Allaahu e hoore makko, si wonaa hara yettugol Allaahu ngol hino ɓruri on neema ɗon moƴƴude hino ɓuri mo mawnude hino ɓuri mo giyyaa}. {Men tawii ka nder deftere Ali (a s) wonnde Nelaaɗo Allaahu on (s a w) maakii hoore ganngunal maɓɓe : Mi woondirii on mo tawi reweteeɗo alaa si wonaa kanko gomɗinɗo okkaaka hay nde wootere moƴƴere aduna e laakhira si moƴƴugol makko jikkugol Allaahu on e jortagol mo e moƴƴere makko njikku on}. {Jiyaaɗo heɓataa dakamme liimaanu haa o annda wonnde ko heɓimo kon woopataano mo, ko woopimo kon heɓataano mo, e wonnde lorroowo nafa on ko kanko Allaahu seniiɗo on}. 6-Hulugol Allaahu seniiɗo on wonndude e jortagol mo: Allaahu seniiɗo on wi’i ka nder deftere makko teddunde: {...Hiɓe jooma maɓɓe e hoore kulol e tanƴinaare, e nden huunde nde men arsikiɓe hiɓe sakkoo, {On weddoduɗo e goopi o reeni Allaahu e nder mu’un (o waɗaali goopi ɗin) o hersi aynooɓe ɓen Allaahu seniiɗo on yawtanay mo junuubi makko ɗin fow hay si tawii ko yere junuubi yimɓe e jinna}. 7- Munñagol e moɗugol tikkere: Ko konngol joomi-raaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: Ko konngol joomiraaɗo kadi: {E moɗooɓe tikkere ɓen e yaafotooɓe yimɓe ɓen Allaahu on hino yiɗi moƴƴinayɓe ɓen}. {Ko ɓuraa yiɗeede laawi ɗin ka Allaahu ko cuuce ɗiɗi, cuucal tikkere nde o yiltiri ɗun muñal, e cuucal masiibo ngal o ittirta ɗun muñal}. 8-Minñagol e hoore ɗi Allaahu on harmini ɗin: fillaama e imaamu Ali (a s) wonnde ɓe maakii: {Muñal ko ɗiɗi, munñagol tuma heɓi masiibo ɗun hino moƴƴi fota, ko ɓuri ɗun moƴƴude e hoore ko Allaahu on harmini e ma’a kon}. Fillaama e maɓɓe (a s): {Hulee yeddugol Allaahu, annde ko seedee on woni ñaawoowo}. 9-Nunɗal: Allaahu seniiɗo on yewtii ka nder deftere makko teddunde: Fillaama e imaamu Saadighi (a s) wonnde ɓe maakii: {Yimɓe tato ko ɓen ɓuri tagu ngun fow ɓattaade Allaahu seniiɗo on ñannde darngal haa o lanna hasboore nden: Gorko mo waɗaali doole mu’un ɗen fewndo o monii haa o tooño on wonuɗo e ley juuɗe makko, e neɗɗo yahuɗo hakkunde yimɓe ɗiɗi o jokkaali gooto e maɓɓe o acci oya hay ko fotata e leeɓol, e neɗɗo wowluɗo goonga e hoore mu’un}. 10-Fuulugol hagghile ɗen e hoore sahawu on: Ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: {Yimɓe ɓen cuɗanaama yiɓol faaleeji (jokkugol mbeleeɗe wonkii) immorde e sonnaaɓe e ɓiɓɓe worɓe e jawle mooɓaaɗe immorde e kanŋe e kaalisi e pucci maandinaaɗi e neemoraaɓe (jawle ne’aaɗe) e gese, ɗun ko dakmitaare ngurndan aduna, Allaahu on ko ka makko woni ruttorde moƴƴunde nden. Maaku (yo Nelaaɗo: Yo mi yeeto on ko ɓuri moƴƴannde on fii ɓen hulooɓe ka jooma maɓɓe, Aljannaaji canɗi hino ila e ley koɗanɗe majji ko ɓe luttinteeɓe e nder majji e sonnaaɓe laɓɓinaaɓe e weltaare immorde ka Allaahu, Allaahu on ko reenuɗo jiyaaɓe makko ɓen}. {Anndee pellet ko woni ɓuruɗo yiɗeede ka an e ɓuruɗo lan ɓattaade nokku ñannde darngal, ko ɓuruɗo e mo’on moƴƴude njikku woo, e ɓuruɗo on tiiɗude yankinaare woo}. 12-Eɓɓugol ka ñaametee e yaretee e ko nanndi e mu’un: Joomiraaɗo seniiɗo on ɓannginii ka nder deftere makko teddunde: { Ñannde go’o Nelaaɗo Allaahu on huntinoke ka juulirde Ghubaa, ɓe maaki: Enee ko yaretee hino woodi ? Awsu Bun Khawlil Ansaarii addaniɓe ñeddude ɓiraaɗan jillaande njuuri, ɓaawo ɓe tuɓɓike ɗan, ɓe maaki: yaranɗe ɗiɗi yarannde go’o accante wonndiɗɗo on tigi on, mi yarataande mi faɗataa ɗan, kono mi yankinanto Allaahu, anndee kala yankinaniiɗo Allaahu, Allaahu on ɓantay mo, kala townintiniiɗo Allaahu on jippinay fii makko, kala eɓɓuɗo e nder ngurndan mu’un Allaahu on arsikay mo, kala funsuɗo Allaahu on ɗalay mo, kala ɗuɗɗinɗo annditugol fii mayde Allaahu on yiɗay mo}. 13-Laaɓangol yimɓe ɓen hay si tawii ko ka wonkii: fillaama e Nelaaɗo on (s a w) wonnde ɓe maakii: {kala wallirɗo tampuɗo jawdi mu’un ndin o laaɓani yimɓe ɓen e wonkii makko kin, ko’on woni gomɗinɗo on tigi }. {Ko woni koohoo golle ɗen ko laaɓangol yimɓe ɓen immorde e hoore ma’a e wallugol siɗɗo julɗo e jantagol Allaahu seniiɗo on no woniri woo}. Fillaama e imaamu Alii (a s) wonnde ɓe maakii: {Faamee kala laaɓanɗo yimɓe ɓen e wonkii makko Allaahu on ɓeydataa mo si wonaa teddungal}. 15-Rentagol: Fillaama e imaamu Abii Jaafara (a s) wonnde ɓe maakii: {ko ɓuri moƴƴude e dewal kon ko reenugol reedu mu’un ndun e awra mu’un on}. {Malal wonanii on mo kulol Allaahu aanini ɗun e hoore hulugol yimɓe ɓen, malal wonanii on mo ayyibe mu’un aanini ɗun ga’e ayyibeeji yimɓe ɓen}. 16-Njikkinorgol njikkuuji tedduɗi: Ko konngol joomi-raaɗo seniiɗo on e nder ko o sifotoo Annabaajo makko on: Fillaama e maɓɓe kadi wonnde ɓe maakii: {Ko ɓurata naadude aljanna ko kulol Allaahu e moƴƴere njikku}. 17-Faamu: Fillaama e Nelaaɗo Allaahu on (s a w) wonnde ɓe maaki: Fillaama e imaamu Rida (a s) wonnde ɓe maakii: {Gorko wonataa rewoowo haa o wona faamuɗo}. 18-Hunnjagol deftere Allaahu nden gollitira nde jannga nde, ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde nden: Fillaama e maɓɓe kadi wonnde ɓe maakii: {kala jannguɗo Alghu’aana hara ko’o suka gomɗinɗo, Alhgur’aana on jillondiray e ƴiiƴan makko ɗan e teewu makko ngun, Allaahu wattida mo malaa’ikaaɓe tedduɓe ɗigguɓe ɓen, hara alghur’aanaare nden ko wenjanaynde mo}. Hino ton ɓural hertiingal fii janngugol cortewol toɗɗaangol ka nder Alghur’aana jantaa ɗun ka nder derte hadiise si hiɗa faalaa hiɗa waawi yiltitaade e majje. {Imaamu Alhusaaynu geɗal Ali (a s) maakanii Nelaaɗo Allaahu on (s a w): Ko an yo Baaba ko honɗun woni njoddi on juuriiɗo ma? Nelaaɗo Allaahu on ɓe maaki: Kala juuriiɗo lan maa juurii baaba en ma’a, maa juurimaa, maa juurii siɗɗo ma’a on, haray hino fawii lan juuragol mo ñannde darngal haa mi sennda mo e junuubi makko ɗin}. Fillaama e Imaamu Saadighi (a s) {Kala juuriiɗo Hussaynu geɗal Alii (a s) annduɗo hagghee makko on o winndete e jeeyaaɓe e nokkeeli toowuɗi ɗin}. Fillaama e maɓɓe kadi {Kala juuriiɗo gooto e amen hino wa’i wa on juuriiɗo Alhussaynu (a s). Fillaama e maɓɓe (s a w) kadi wonnde ɓe maakii: {Hersee Allaahu hattirde hersugol, ɓe wi’i: Meɗen hersa Allaahu seniiɗo on, ɓe maaki: Ɗun wonaa non worinri, hiɗon mahude ko’on hoɗataa e mu’un, hiɗon mooɓude ko on ñaamataa}. {Si tawii Allaahu faalanaama jiyaaɗo moƴƴere o ruɗay mo e aduna, o rerɗina mo e fii laakhira, o hollamo ayyibeeji makko ɗin}. Fillaama wonnde gorko wi’iino Abii Abdillaahi Saadighi (a s): en yiidataa si wonaa e nder duuɓi ɗiɗi kala, wasiyo lan huunde nde mi ƴetta ɓe maaki : {Mi yamirii ma hulugol Allaahu e rentaare e tinnaare, mi haɗiima tanƴinagol ko woni hoore ma’a ngo’ol konngol Allaahu seniiɗo on ngol o yewti Annabiijo makko on: {Wata a pooɗu gite ma’a ɗen e huunde ko men neemini mo mu’un kon, sonnaaɓe e maɓɓe, ko cuɗaari ngurndan aduna}. Si tawii a hulii ɗun annditu ngurndan Nelaaɗo Allaahu on (s a w) hari doole maɓɓe ɗen fow, ko weli maɓɓe kon ko tamaro, ko leɗɗe tamaro ɓe huɓɓirta yiite. Si tawii a heɓii masiibo e hoore ma’a maa jawdi ma’a ma e ɓiɗɗo ma’a annditu masiibo Nelaaɗo Allaahu on (s a w), pellet tagoore nden heɓaali sifa makko hay nde wootere}. Fillaama e imaama Kaazimu (a s) wonnde ɓe darinoke e Ghaburu ɓe maaki: {Pellet huunde nde tawi ko sifa ɗun ɗo’o woni lannoode mu’un ko haghiigha nde ɗun ruɗantee ka fuɗɗoode mu’un, si tawii huunde ko sifa ɗun woni fuɗɗoode mayre ko haghiigha nde lannoode ɗun nden huletee}. 21-wallugol gomɗinɗo itta tampere makko nden, e naadugol weltaare e makko e ñammingol mo hunta haaju makko: Fillaama e imaamu Abii Abdillaahi (a s) : {Pellet Allaahu seniiɗo on hino e nder wallugol gomɗinɗo fannii gomɗinɗo on hino wallude siɗɗo mu’un on}. Fillaama e maɓɓe kadi wonnde: {Kala weltinɗo neɗɗo gomɗinɗo Allaahu on welti-noyay mo ñannde darngal, o wi’anee: Lanndo Allaahu on kala ko faalaɗaa hari hiɗa yiɗi weltingol weldiɓɓe makko ɓen ka nder ngurndan aduna}. {kala naaduɗo weltaare hoore gomɗinɗo haray pellet ko Nelaaɗo Allaahu on o waɗani, kala waɗanɗo Nelaaɗo Allaahu on haray pellet ɗun hewtii ka Allaahu, ko wano non kala waɗuɗo mo ko boni}. {Ko an yo Abuu Zarrii ! Ñaawu hoore ma’a ko adii a ñaaweede ko ɗun ɓuri hoyannde ma hasboorre ma’a nden janngo, peesu hoore ma’a ko adii a peeseede, eɓɓindano weeɓitannde njannde nden ñannde weeɓite-tee hay e huunde suuɗotaa ko e Allaahu}. {Ko an yo Abii Zarri! Gorko jeyataake e gomɗimɓe ɓen haa o ñaawa hoore makko ko satti ɓuri ko kafidaaɗo ñaawata kafidaaɗo mu’un, o annda ko honto ñaametee makko on e njaran makko ɗan ko honto conci makko ɗin iwri ko e ko dagii kaa ko e ko harmi ɗi iwi, hey ko an yo Abii Zarri! Mo ndaaraali ko honto o faggittii jawdi Allaahu on ndaarataa ko honto naadi mo yiite}. {Ko an yo banii Aadama! A seedataa hiɗa e moƴƴere fannii hiɗa mari ko waajomaa immorde wonkii ma’a kin e fannii ñaawitagol ngol ko himme ma’a, ko an yo ibnu aadama ! ko a maayoowo immintinee darnee yeeso Allaahu ɗaɓɓu jaabawol}. 23-Hittingol e fiyakuuji julɓe ɓen: fillaama e Nelaaɗo Allaahu on wonnde ɓe maakii : {kala mo hittinaa e fii fiyakuuji julɓe ɓen haray wonaa o jeyaaka e maɓɓe, kala nanuɗo gorko hino nodda: ko onon yo julɓe o faabaaki haray wonaa o julɗo}. 24-Dokkal e teddungal e ɓurnugol goɗɗo e hoore mu’un: Ko konngol Allaahu seniiɗo on ka nder deftere makko: {Hiɓe ɓurna e hoore maɓɓe hay si tawii hinɓe mari haaju e mun’un}. {Hino jeyaa e ko waɗɗinayɗi yaafayee okkugol ñaametee e saakugol salminaango e yewtere moƴƴ-unde}. {Anndee ko ɓuri moƴƴude liimaanu e yimɓe ɓen ko ɓuruɗo ɓe juutude junngo woo}. {Hittinɗo e ɗaɓɓugol arsike ɓeynguure makko hino wa’i waɗoowo jihaadi fii laawol diina Allaahu}. {Ko ɓuri moƴƴude e mo’on ko ɓuruɗo moƴƴude e ɓeynguure mu’un nden}. fillaama e maɓɓe kadi wonnde ɓe maakii: { Kala ko gorko nafki e ɓeynguure makko nden haray ɗun ko sadaka}. 26-Tuubugol ruttoo e junuubi njani e tosooki e ninsugol e hoore majji: Ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: {Ko onon yo ɓen gomɗimɓe! Tubee ka Allaahu tuubuubuyee laaɓuɗo, hawnaaki ka jooma mo’on yawtana on bonɗi mo’on ɗin o naada on e aljannaji ɗi canɗi woni ilude e ley koɗanɗe mu’un}. Ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on: {Tuubee rutto ɗon ka Allaahu on fow ko onon yo gomɗimɓe fii yo’on male}. {Ko kanko woni jaɓanoowo jiyaaɓe makko ɓen tuubuubuyee o yaafoo bonɗi ɗin himo anndi huunde ko on anndaa}. {Maaku (yo Nelaaɗo): ko onon yo jiyaaɓe fantinɓe e golle e hoore mu’un wata on taƴo yurmeende Allaahu nden, pellet Allaahu ko yaafotooɗo junuubi ɗin fow, pellet ko kanko woni yaafotooɗo yurmeteeɗo on}. Fillaama e imaamu Baaghiri (a s) wonnde ɓe maakaniino Muhammadu Bun Muslimu: {Ko an yo Muhammadu Bun Muslimu, junuubi gomɗinɗo si tawii o insinike haray ko yaafaaɗi, yo gomɗinɗo gollu ko fuɗɗitoto ɓaawo tuubuubuyee e yaafaneede on, mi wondirii Allaahu ɗun wonaali si wonaa fii joomiraaɓe liimaanu ɓen, mi wi’i himo waɗa ɗun tuma woo o waɗa junuubu o tuba o ɗaɓɓa yaafaneede e Allaahu, ɓe maaki: Tama kala julɗo yiltitii e insinagol tuba Allaahu on fillitoto yawtangol mo ngol}. {Alaa e jiyaaɗo waɗuɗo junuubi o ninsi si wonaa Allaahu on yawtanay mo ko adii o insinaade}. Ɓe maaki kadi: {Allaahu hino weltora tuubuubuyee gomɗinɗo si tawii o tuubii wano goɗɗo e mo’on weltorta si tawii o yiitii ko’o majjiraa}. Hino ton piiji moƴƴuɗi kadi ɗi tawata wonaa ɗii ɗo’o defte fighiha ɗen e hadiise ɗen weeɓitanike ɗi, si tawii a faalaama ɓeydaade hiɗa waawi yiltitaade e majje. Mi wi’i baaba en an: Ɗi’i adaduuji ɗi joopi ɗon ɗo’o ko fii moƴƴuɗi ɗin, añaaɗi ɗin non maa ko lintaa e aañaɗi ɗin ? Ɓe maaki ko lintaa e añaaɗi ɗin hino heewi, mi limante seeɗa e majji, kono ko’e sarti feƴƴuɗo on. Mi wi’i ko faandi ɗon ko yo on lintananɗi fii yo mi accituɗi ? Ɓe maaki e hino seeɗa e majji ? Baaba en an fuɗɗiiɗi lintude ko ɓe wallitorɓe defte ɗen-wano ɓe waɗirnoo ko feƴƴi non-ɓe linti e ko añaa kon no woni ardude ɗo’o non : 1-Tooñe: Allaahu tedduɗo seniiɗo on ɓannginii ka nder deftere makko teddunde nden: {Ɓaawo mayde arii Alii Bun Hussaynu (a s) o bakkanno ka ɓernde makko ɓaawo ɗun o maaki: Ko an yo ɓinngel an! Mi yamirii ma ko baaba en an yamirnoo lan kon fewndo mayde arunooɓe, e nder ko fillaa wonnde baaba en maɓɓe wasiyinoɓe, o maaki: Mi haɗiima yo ɓiɗɗo an tooñugol mo heɓataa ballo si wonaa Allaahu}. {Kala tooñuɗo tooñe o nangitirte ɗe kanko tigi maa jawdi makko ndin maa ɓiɗɗo makko on}. 2-Wallugol tooñe e weltorgol ɗun: fillaama e maɓɓe kadi wonnde ɓe maakii: {kala yahuɗo ka tooñoowo fii wallugol mo, hara himo anndi ko tooñoowo, haray o yaldii ka diina lislaamu} ɓe maaki kadi : {ko ɓuri bonude e yimɓe ɓen ko on yeeyuɗo laakhira mu’un on sabu aduna goɗɗo go’o}. Fillaama e Abii Abdillaahi Saadighi (a s) wonnde ɓe maakii: {Gollirɗo tooñe e walluɗo ɗe e weltorɗo ɗe ko tataɓo maɓɓe on}. {Kala jaɓuɗo nganto tooñoowo e hoore tooñe makko ɗen Allaahu on eltay e hoore makko tooñoowo mo, si tawii o torike o jaabinantaake}. {Wata on wallu goɗɗo e hoore julɗo tooñaaɗo o huɗa on o jaabinanee e hoore mo’on, anndee baaba en amen Nelaaɗo Allaahu on (s a w) hino wi’aynoo: wonnde wullaandu julɗo tooñaaɗo ko jaabetee ɗun}. Fillaama e maɓɓe kadi wonnde ɓe maakii: {Ñannde darngal gorko aray haa tawa gorko wujamo ƴiiƴan makko ɗan o wi’a : ko an yo jiɗaaɗo Allaahu ko honɗun woni hakkunde me’en? O wi’a : A walliriino goɗɗo e hoore an konngol mi waraa}. 3-Tawugol neɗɗo on ko mooleteeɗo bone mu’un: fillaama e Nelaaɗo Allaahu on (s a w) wonnde ɓe maakii: {Ko ɓuri bonude e yimɓe ɓen ñannde darngal ko ɓe teddinteeɓe sabu hulugol bone maɓɓe}. {Ko ɓuri bonude e tagu Allaahu ngun ko jiyaaɗo mo yimɓe ɓen fow hulata ɗenngal mu’un}. { Enee on on fellitu si tawii on huccitii nde bonnoton ka nder leyditaƴon enɗan mo’on ɗan}. Fillaama e Nelaaɗo Allaahu on wonnde ɓe maakii: {Wata taƴu enɗan ma’a ɗan hay si tawii ɗan taƴike ma}. {Hino ka nder deftere seyyinaa Alliya (a s) wonnde geɓe tati jooma majje maayataa poomaa o yi’aali battane majje on: Bewre, e taƴugol enɗan, e woondoore fenaande himo dartora ɗun Allaahu on}. {Noɗɗo hino monoo hara o weltotaako poomaa haa o naata yiite, kala gorko monaniiɗo yimɓe mu’un yo’o jooɗo kisan sabu soɓe seytaane on hino saatii iwude e makko, kala woo monaniiɗo siɗɗo mu’un yo’o ɓatto mo o meemamo si tawii enɗan ɗan meemaama deƴƴay}. 6-Mawnintinaare: ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder teftere makko teddunde: {Kala yahuɗo ka hoore leydi hino ñaaƴoo, leydi ndin e wonuɓe e ley mayri e dow mayri on huɗay mo}. {Kala townitiiɗo e hoore mu’un o ñaaƴii ka nder yaadu makko o yiidoyay e Allaahu hara himo monanii mo}. {Ko ɓuri woɗɗude Allaahu ñannde darngal ko yimɓe townitiiɓe ɓen}. 7-Ñaamugol jawdi alyatiima e hoore tooñe: Ko konngol joomiraaɗo seniiɗo ka nder deftere makko teddunde: 8-Woondugol e hoore fenaande: fillaama e imaamu Baaghiri (a s) wonnde ɓe maakii: {kala woonduɗo hara himo anndi wonnde ko o fenoowo, haray o dartike Allaahu seniiɗo on}. 9-Seedagol fenaande: ko konngol joomiraaɗo ka nder deftere makko teddunde himo sifaade hulooɓe Allaahu ɓen: {Ɓen ɓe seedotaako fenaande si tawii ɓe rewrii ka bewre nden woni ɗon ɓe feƴƴa ko ɓe tedduɓe}. Fillaama e Annabiijo on wonnde ɓe maakii: {Hay e gooto seedaaki fenaande e hoore goɗɗo go’o fii yo taƴƴu mo si wonaa Allaahu seniiɗo winndayay mo nokkuure ɓittunde ka nder jiite}. 10-Janfa: ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: Fillaama e Nelaaɗo Allaahu on (s a w) wonnde ɓe maakii: {Alaa e amen janfotooɗo julɗo}. {wata on hoynu gomɗinɗo waasuɗo, anndee kala hoynuɗo gomɗinɗo Allaahu seniiɗo on hoynay mo, o seedataa e tampere haa o yltoo e hoynde nden maa o tuuba}. {Kala hoynuɗo gomɗinɗo sabu fanɗude ko woni e juuɗe makko e sabu baasal makko ngal Allaahu yewtoyay fii makko e yeeso tagooreeji ɗin fow}. 12-Ngañanaandi: Ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: 13-ñoore e heɗitagol nde: Ko konngol joomiraaɗo tedduɗo on: {Wata on defindir, wata yoga e mo’on ño’u yoga e! Goɗɗo e mo’on hino yiɗi ñaamugol teewu siɗɗo mu’un hara ko’o mayɗo? Fillaama e imaamu Saadighi (a s) wonnde {ñoore ko harmuɗun e hoore kala julɗo, e wonnde ɗun ñaamay moƴƴi wano yiite ñaamirta leɗɗe yorɗe}. {jonnde wurnitiraaka ño’ugol si wonaa ɗun bonnay ka diina, laɓɓinee noppi mo’on ɗin e heɗagol ñoore, anndee wowluɗo on e heɗiiɗo on ko ɓe kafuɓe junuubi}. {Kala mo siɗɗo mu’un gomɗinɗo ño’aa ka mu’un o wallaali mo, o yottanaaki mo, hara himo waawi yottanaade mo walla mo, Allaahu hoynay mo aduna e laakhira}. 14-Yiɗugol jawdi e rerɗangol aduna: Ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: {Ko onon yo ɓen gomɗimɓe wata jawle mo’on ɗen e ɓiɓɓe mo’on ɓen hodu on ga’e jantagol innde Allaahu nden, kala waɗuɗo ɗun haray ko ɓen woni yimɓe hayru ɓe ɓen}. {Anndee jawle mo’on ɗen e ɓiɓɓe mo’on ɓen ko fitina}. {Kala tawuɗo ko aduna on ɓuri mo himmude haray o maraa hay huunde ka Allaahu}. {Accanee aduna on yimɓe makko ɓen, kala ƴettuɗo e aduna ɓuri ko yonata mo kon haray o ƴettii mayde makko nden e hoore o anndaa}. {Mi taw moƴƴere nden fow hino mooɓondiri e taƴugol tama’u e ko woni e juuɗe yimɓe ɓen}. {Yiɗugol aduna ko ɗun woni hoore boneeji ɗin fow}. 15-Waɗugol ko boni e tooñugol e mettere hunnduko e yennugol fillaama e Nelaaɗo Allaahu on wonnde ɓe wi’aniino Neene Aaissa: {Ko ɓuri bonude e jiyaaɓe Allaahu ɓen ko jiyaaɗo mo yimɓe ɓen accirta jooɗodugol e mu’un sabu bonki makko kin}. {Yennugol gomɗinɗo ko bonki warugol mo ko keefeeru ño’ugol mo ko goopi, horma jawdi makko ndin hino wa’i wa horma ƴiiƴan makko ɗan}. Fillaama e Amru bun Nu’umaanu Al ja’afii wonnde o wi’ii: {Hari Abii Abdillaahi hino mari wonndiɗo o seedataa e makko, o wi’i paykun makko kun ñannde go’o: ko an yo ɓiɗɗo waɗuɗo on ko honto wonunoɗaa ? O wi’i: Abuu Abdillaahi (a s) towni sookeewo maɓɓe ngon, ɓaawo ɗun ɓe tappitii ɓe maaki: Subhaana-llaahi a tooñay neene makko! Hari miɗo felliti ko a rentiiɗo, e jaka wonaa a rentiiɗo, o wi’i: Neene o’o ko sanadiyankeejo sirkoowo, Abuu Abdillaahi wi’i: Enee a anndaa yimɓe bee hino mari dewgal, woɗɗito lan. Mi yi’idaali ɓe haa mayde senndiɓe}. 16-ƴaggangol neene e baaba: Ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: {Jooma maaɗa ñaawii wota on rewu si wonaa kanko, moƴƴoɗon e neene e baaba, si tawii a nayeewu gooto e maɓɓe maa ɓe ɗiɗo non tawii ma, wata a lunnuɓe yewtuɓe konngol teddungol}. {Mi haɗii on ƴaggangol neene e baaba}. Fillaaama e Imaamu Abii Jaafar (a s): {Wonnde baaba en an ndaariino gorko himo wonndi e ɓiɗɗo makko himo yahude ɓiɗɗo makko on hino soɓɓindii ka busal baaba en makko, o wi’i: Baaba en an yewtidaali e makko monee haa ɓe seedi e aduna}. {kala ndaaruɗo neene mu’un e baaba en mu’un ndarnde gaño, hara ko ɓe tooñuɓe mo, Allaahu jaɓantaa mo julde}. {Si tawuno Allaahu hino anndi huunde ɓurunde fanɗude idii (Nhuh) o haɗayno nde, ɗun hino jeyaa e ko ɓuri fanɗude ƴaggangol neene e baaba…}. 17-Fenaande: Ko konngol joomiraaɗo tedduɗo on ka nder deftere makko teddunde: {O jokkintini ɓe naafighiyaagal ka nder ɓerɗe maɓɓe haa ñannde ɓe hawroyi e makko, sabu ko ɓe lunndii Allaahu ko ɓe fodi mo kon e sabu huunde ko ɓe wonunoo e fenude kon}. Fillaama e maɓɓe (s a w) wonnde: {Hulee fenaande tosokere e njannde, soobee e samakala, si tawii gorko fenii e tosokere o suusay njannde}. Fillaama e imaamu Askarii (a s) wonnde ɓe maakii: {Piiji soɓuɗi ɗin fow waɗaama e nder suudu baafal ngal waɗaama fenaande}. 18-Lunndagol ahadi: ko konngol joomiraaɗo tedduɗo on kan nder deftere makko teddunde: {Kala gomɗinɗo Allaahu e ñalaande sakkitiinde si tawii o haldidaama yo’o hunnu}. Ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on ka nder deftere makko teddunde: {E ɓen tawayɓe si tawii waɗii bone maa ɓe tooñii hoore maɓɓe ɓe innsinanto junuubi maɓɓe ɗin, ko hommbo yawtata junuubi si wonaa Allaahu? (Alaa) hara ɓe haɓɓitaaki e hoore koɓe waɗi kon hara hiɓe anndi. Ɓen ɗon njoddi maɓɓe ndin ko yawtaneede immorde ka jooma maɓɓe e aljannaaji ɗi tawata canɗi hino ila e ley koɗannɗe majji, ko ɓe luttinteeɓe e nder majji, njoddi gollooɓe ɓen moƴƴii !}. {Hino jeyaa e al’alaamaaji malkiseede duumagol e junuubu on}. 20- Marugol ñaametee hara ko on tigi ko habbii ko haa coggu makko on satta: Fillaama e Nelaaɗo Allaahu on (s a w) : {Kala gorko sooduɗo ñaametee o jogitii mo bimmbiije cappanɗe nay, hara ko sattinangol julɓe ɓen o faalaa, ɓaawo ɗun o yeeyi mo o itti sadaka, kaffaara ko’o waɗi kon heɓotaako}. {Kala janfiiɗo julɗo e nder soodugol maa yeeyugol haray wonaa e amen o jeyaa}. {Kala janfiiɗo musiɗɗo makko julɗo, Allaahu on ittay barki arsi makko on, o bonnana mo ngurndan makko ɗan, o accida mo e hoore makko}. 22-Funsugol ronka eɓɓude e yeebugol jawdi hay si tawii ko seeɗa: Ko konngol joomiraaɗo seniiɗo on: {E wonnde pellet funsayɓe ɓen ko kamɓe woni yimɓe yiite}. Fillaama e imaamu Ali (a s) wonnde ɓe maakii : (Si tawii Allaahu faalanaama jiyaaɗo moƴƴere, o lonnginay mo anndugol ko honno jawdi marirtee, e fewjoore moƴƴunde, o woɗɗina mo fewjoore bonunde, e funsugol}. Ngam ✖ Ngam ? #pergimampos “non omo, omo fui” Banovci ko galluure nder Korowaasiya. 2968 MO Hino NCBC Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Fuli Firefox noon ko Goomu Fulfulde ngollodtoongu e fedde Réseau Africain de Localisation (ANLoc) wonnde to Afrik Worgo. To bannge karallaagal, firo ngoo fof waɗetee ko e lowre http://pootle.locamotion.org/ff/ e http://mozilla.locamotion.org/ff/ ɗo ngolloto-ɗen enen e koye men. Nokku oo ina waɗi geɗe keewɗe potɗe fireede e fulfulde. Yamre ndaɗɗudi ndee wiyetee ko « terminologie » (kelmeendi), woni yamre waɗnde fotde 1 073 helmere, kelme ɓurɗe waawde huutoreede e informatik. En ngollodiima ndeen yamre e Umar Bah (gonɗo hannde to Vienne, Otris) e Ibraahiima Malal Saar (mawɗo Goomu Pulaagu, gonɗo to Le Havre, Farayse), wonande ɓe nganndu-mi ɓee Ƴeew ɗoo walla ɗoo Ko e hitaande 2010 wonnoo. Gila ndeen yamre joofi, gooto fof ko duniiɗo bannge mum : Ibraahiima huccani yamre Abiword e Virtaal e Firefox e goɗɗe, enenne kuccan-ɗen ANLoc Formation FR (kelmeendi Heblo ANLoc) e Pootle User Manual (dabi kuutoragol Pootle), caggal nde nduttodi-ɗen e Umar Bah to kelmeendi too. Fof noon ko e yarlitaare. Eɗen potnoo tawtoreede heblo jowitiingo e ɗuum e lewru desaambar 2010 to Bamako, Mali, kono caɗeele ndiwoowa kaɗi en yahde. Hannde oo, ko foti fireede ina heewi no feewi sanne. Ko ɓuri heewde e topirɗe ina mbelliti neɗɗo kala firde ɗum en e ɗemngal mum. Wonanta heen joom mum tan ko firde, ko heeddii koo, kamɓe toppitii. Ina jeyaa noon e geɗe ɓurnooɗe fooɗtude hakkillaaji men, firo kelle Google, ganndiraaɗe GIYL (Google In Your Langage : Google e ɗemngal maa) sabu men miijaade wonde Google ɓuri yaajde, ina gasa tawa ko kañum ɓurata yaawde sarde ɗemngal men ngal. Ko ɗuum nii tagi, gila hitaande 2009, cos-ɗen doggol jeewte google-e-pulaar, ɗo ngostondirten miijooji ko fayti e firooji. En njahii haa cos-ɗen goomu e wuro Nuwaasoot hee, e gardagol Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, nguun goomu fuɗɗiima gollaade … Ko wonaa ɗum koo, golle goɗɗe kimmuɗe ina mbaawi waɗeede to ff.wikipedia.org, nokku ɗo hay gooto waawaa hebbinde, sabu ko nokku ɗo denndaangal gannde tawetee… E ooɗoo sahaa, ko Umar Bah Gongore tan, ɓuri heewde yahde toon. Ɗum noon, ko foti waɗeede ina heewi no feewi : ko foti fireede e internet koo gasataa, sibu, ko woodaa e gannde koo, gasataa, ko yaltata e ɗemɗe goɗɗe ina foti fuleede koo, gasataa haa abada. Ko ɗum tagi eɗen poti ummanaade ɗum tigi rigi. Ndeen ɗum ɓurnoo saɗde, kono hannde, nde tawnoo ɗemɗe men nattii jogaade caɗeele to bannge binndol e nder masiŋaaji hee, ɗum ɓeydiima newaade. Hay ɗuum ne, Alla waɗi alaa ko leñol ngol waɗi heen, sibu ko fedde wiyeteende UNICODE, toppitiinde yuɓɓinde maaɗe binndi ñawndani en ɗuum tawi en tinaani boom, tawi eɓe njiyloo ñawndude caɗeele binndol ɗemɗe goɗɗe ɓurɗe hittude binndi, ko wayi no caɗeele (kuutortooɗe jelooɗe –idéogrammes-) e Arab e Farsi (binndirteeɗe ñaamo feewde nano) ekn … Alla waɗi kadi ɗum hawri e windows ina feewnunoo gila e hitaande 2004 topirde feewnirde tappirɗe wiyeteende ‘’Microsoft Keyboard Layout Creator (MSKLC)’’ taweteende ɗooyene, nde yimɓe fof mbaawi huutoraade ngam feewnude tappirɗe mbelaa … Tappirɗe Pulaar gooɗde hannde ɗee ko ɗuum peewniraa, tee ina newii haa maayi. Ɗum noon gooto fof ɗo woni kala yo duno tan, hay so tawii eɗen njaakorii “feɗɗitoyde” dunanɗe men, (ɗum firti dunanɗe ɗee njantondira, wonande ɓe ngoowaani demal), natta wonde lowe, laatoo ngesa mawba. Tesko : Njiɗɗo awtaade Firefox fof ina waawi yahde ɗoo : Firefox e Pulaar Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 ← MAKKO ALARIA → S o «i 1 o o Ina wadi faayiida no feewi. Heewaani e seerembe men winndube. Mi do laabndoo so odon njogii doggol be o janngidi won be nan-mi o janngidii e mum en, etee been ko heewi ko winndanoo he mum en koko sumi. On njaaraama Hiɗen yewta ɗoo seeɗa e ɓure sullagol (wayraade) e nduu lewru koorka (suumayee), tippude e Maakuuji Ɓurnaaɗo Muhammadu (yo O his). Eggaama e Jaabir Ibn Abdillah (yo Alla wele mo), Annabiijo Alla on mo jam e kisiyee woni e mun on maaki: “ Kala on faalaaɗo hoorude, yo o sugulor goɗɗum ». Eggaama e Umar Ibnul Aas (yo Alla wele mo), Nulaaɗo Alla on mo jam e kisiyee woni e mun on maaki: “Ko serndi koorka men kan e koorka yimɓe defte ɓen ; ko ñaametee on ka sullaari ». Eggaama e Ibn Abbaas (Yo Alla wele ɓe-Kanko e ben makko-), Annabiijo Alla on mo jam e kisiyee woni e mun on maaki: “ Menen dey Annaabaaɓe ɓen, men yamiraama adintinngol huntaari amen, nenna suguli amen, e nde men fawata ñaamo amen ngon e dow nano amen ngon ka julde”. Ko feƴƴi ɗoo kon, ko seeɗa e Hadiiseeje Nulaaɗo men Muhammdu (yo O his) fii ɓure wonɗe e sugulagol ado hoorude, hiɗon gelii non wonde ɗuuɗuɓe e men hino welsindii e oo sunna, woɓɓe wi’a ɓay wanaa farilla; jaraa ko sugulii, woɓɓe kadi le wi’a ɓayri ɗum haɗataaɓe hoorude, ɓe sugulii ɓe sugulaaki; ɗum tampintaaɓe; jaraa ka ɓe suguloo, e ko nanndi. Hiɗen wi’a ɓen, ɗum ko faayere! Sabu tippude e ɗee Hadiiseeje yawtuɗe ɗoo, hiɗen wi’a wonde sugulagol hino mari nafooje heewuɗe wonannde julɗo on, tawaa e majje, ɗee ley ɗoo: 2. Ko sugulagol ngol serndi en e yimɓe defte ɓen (Yahuuda e Nasaara), tawde kamɓe kadi hiɓe hoora. 3. Sugulagol hino wona sabu softeende hooruɗo on ñallal ngal fow, teŋtinii non fayɓe ɓen. 4. Ɗum hino woni sabu heyɗintingol annuyee koorka kan tuma kala. 5. Sullagol hino wona sabu julɗo on heddaade e sago mun fodde teege ɗen hayfaali, ko fii non mo weelaama, suumayee nanngii ɗum ñalorma; ko karahan si o ronka ɗuuɗude haala wonde himo weelaa; walla o lutta e wullitagol, ɗaanoo ñalorma on fow, ronka feere hay no juulira e waqtu. Tippude e sunna on, hiɗen yamondira immanagol suguli on, hay si ko tamaroore walla ndiyam yaretee-ɗam, e ko nanndi fii tan ñenntingol sunna Nulaaɗo men on Muhammadu (yo Alla ɓeydu yurmeende e maɓɓe o hisna ɓe). Romanized: Kono Ko Doko no Ko Kaeru no Ko »2ooooo>^ooooooobjcoooooooocoooa.o©oo Ti mo {en ko 4 1it reao, omO so SAUmea on paiueoO No Ka 'Ilio Mo'O Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Kala nde juulde ari, hooreejo leydi oo ina yaafoo dummbanooɓe (sokanooɓe e kasooji), kono, ko ɓuri heewde heen, ko sokranooɓe bonanndeeji renndo. Hikka ne, e juulde koorka hee, o waɗii no o heewnoo waɗde, o yaafiima fotde 72 cokanooɗo. Ko ɗuum waɗi kadi jaaynde Le Calame waɗde winndannde, ngam jeertinde yimɓe. “Waawde yaafaade dummbaaɓe, ko hakke mo hooreejo leydi rokkaa, kono ittaataa tabitingol hakke oo ina fotnoo tuugaade e sarɗiiji miijaaɗi, hoto wontande yimɓe tanaa goɗɗo.” E wiyde won ɓeen yimɓe ɓadiiɗe nokkuuji ñaawoore, ko ɓuri heewde heen, “lelnugol doggi fotɓe yaafeede ɓee ina heewi jinngere, sibu hoohooɓe mawɓe, e heedooɓe (awokaaji) e ñaawooɓe ina njumpa heen ngam yaltinde banndiraaɓe mum en sokanooɓe, walla kiliyaneeɓe mum en” ; hono no geɗe goɗɗe ɗee ngollortee e leydi hee nii, so tuugaade e banndiraagal walla e njeenaari. Ko ɗum tagi, hitaande kala, ko “yeeyooɓe dorog e saaysayeeɓe, wuyɓe taƴooɓe anndaaɓe, fawanooɓe kuuge tedduɗe, ɓe mbaɗaani hay lebbi seeɗa e kasoo keewi woppiteede” e ulleede e yimɓe. Heen sahaaji boom ko warnooɓe koye ngoppittee ngam warde goɗngol kadi yimɓe woɗɓe. E wiyde won ɗiin nokkuuji ɓadtiiɗi polis, ko famɗi fof, warhooreeji tati bonɗi baɗɗi e duuɓi cakkitiiɗi ɗii ko noon ngardi, ko banndiiji ɗi hooreejo leydi yaafinoo e juulde mbaɗi ɗum en goɗngol. Yeru debbo baranooɗo hedde futuro nder bitik mum to jehre kapitaal… Hannde, yimɓe fof ina nganndi kisal alaa e wuro Nuwaasoot sibu ko e naange e hoore kellew banndiiji teettata kaake janane, njanata e rewɓe, mbarata yimɓe… Yimɓe fof tinii nguykaaji bankeeji BMCI e Attijaari Bank. Ɗum addani jaaynde wootere winndude : « woto mbiyee mim waɗde leydi ndii ko yeru e nder diiwaan hee to bannge kaɓgol e ownooɓe, sibu won konngol gootol cuuɗi men wiyi « hade neɗɗo raddude colli beeyooji, yo raddu juuriiɗi ɗii tawo » (woni yo neɗɗo fittu tawo damal suudu mum hade mum wiyde ina fitta wuro) ». KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Winndu ɗoo innde maa Ko Amerik yerɓini leydi to Hayiti ? Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Phyo Ko Ko Thein Kyaw Min Oo a. . WUlMoa alLtwli Omtn, (fof WlUta ialphnr 4 9 Galle - Galle - Zebedin - Graf 2H O +1 PK -140 2 12 14,3 85,7 Hollital: Rajoo pulaar heɓike e innde « Janngu Diine maa » Caggal yettude joomi men e juulde e Cubaaɗo ɓurdo winndere, koriiji kala do mbaawi wonnde e nduunde baaba ADAMA ene calminee, ene tintinee pokkitgol habrirde (RAJO) diine wiyeteengo «Janngu diine maa», ñiibirde Magog woni ko to leydi Amrik (USA), ngo saaktata noon ko e «genèse njabala winndere» ko banndiraaɓe hatanteeɓe hiranooɓe diine Alla o dillooɓe to boowal leydi ndarningo, yoo Alla wallu feewna. Maa ngo fuddo saaktude ñalawma alarba garoowo o ne hawra e 12 lewru suyeen so yehii haa waqtu 21 to ndakaaru (16) to niwyorko. Onon kala oɗon kirjinee e daraade e wallude e semmbinde to heɗaade e jokkondirde, teentii noon e almuɓɓe e annduɓe. Jokkondirɗe ene newoo e gootel e ɗee ɗoo jokke: Haalooɓe pulaar/fululde ene mbiya: « Wulaango jamma daldetaake e gooto« . Yoo Joomi men won ballo newna barkina ngol puɗol malangol haa waya no Qurraana wiyata nii: «Ɓeen waɗooɓe jawɗeele mum en (ko noon ne: ganndal, doole, karallaagal…) e laawol ALLA way ko no abbere fuɗni butaali jeedidi, kala wutaandu ene waɗi teemedere abbere». (Simoore AL baqarah [nagge], aaye: 261). maco, KO KIMURA, sabu Tawi Tawi 16 iioo-koo-e-ko tribe). -Ko ko no iru yo! 5«rt oo ooo o OLiiZ o^n °— 'tO^-^ o - >OO<3OOCDinO00Oin.— »^o^^  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - CIIFTI E TINNDI: "Ñamlel ko joɓel" (ngol Rugi SOH) Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! CIIFTI E TINNDI: "Ñamlel ko joɓel" (ngol Rugi SOH) Ñalawma gooto e ñalawmaaji ñaldi alla ena keewi limotaako, saqqa heɓi gorko gooto saqqa jippaade ndaɗɗudi nattugol ngoraagu. Gorko oo ko desɗo rewɓe tato sukaaɓe tee o jibidinii e gooto heen fof. Nde saqqa oo juuti e makko o renndini rewɓe ɓee o haalani ɓe ko heɓtii-mo koo. O holli ɓe joɗnde alanaa-mo ko o jahoowo safroyaade haa ɗo dañoyi jam fof. Ɗuum noon o waawaa happande ɓe nde o artata ɓayri ko noon dum siforii, o naamnii ɓe heen miijo maɓɓe. Kamɓe rewɓe ɓee fof ɓe mbaɗti konngol ngol e jeewo oo; jeewo oo heɓɓitii wi'i nde a aldaa e saqqa ndee alaa ko kollu-ɗaa min so wonaa jam e newaare dum noon minen ne min mbaawata tan ko muñande ma cafroyo-ɗaa haa ndañaa jam. Ndeen gorko oo, heblii yuɓɓini joɗnde maɓɓe gila e ñaamdu haa e koltu fotde duuɓi ɗidi. O fewji njooɓaari, o waynii moƴƴuɓe wuro omo juroyoo. Wuro ngo fof renndi seedtii moƴƴeere makko: ɓe nduwii yoo Alla humtu haaju makko waɗa jaaƴnde! Leelaani gorko oo haɓɓitaa... O naati suudu laamɗo oo o yaltini basel makko, o wi'i aa lekki kii waɗdetee ko e ngaandi joom wuro. Joom wuro oo ena darinoo ɗoon, wi'i ena doga, tawi feraama hoore e daande ceertii. Ko ɓooyi hoore joom wuro fusaa ngaandi ndii jiiɓdaa e kaakooli ɗi mboddi ndii addannoomo koo. O wi'i: "jooni njoɓdi am so a sellii ko peccen laamateeri maa mi nawa heen feccere". Laamɗo oo wi'i "mi jaɓii sabu siftorde ko mboddi ndii wi'no mo koo: "so a jamfiima cafroowo oo a maayat". Goorko oo safri mo ha o selli. laamɗo oo fecci laamu mum; gorko oo ƴetti geɗal mum, nelani galle mum, joƴƴini peŋgal mum. Ɓooytaani laamɗo oo hawri e lajal; gorko oo rentini geɗe ɗee didi fof joodtii e jappeere laamu. Ko hono nii tinndol ñamlel ko joɓel gasiri... Ɗuum doo tinndini ko neɗɗo yoo ñalu ko moƴƴi: leeli juuti maa o yoɓe moƴƴere. so wonaani to ɓe o moyyani ɓee wona to woɗɓe sabu ko joom men tagɗo en oo wi'i: "yeebotaako njoɓdi moƴƴinɓe moƴƴu moƴƴanaa moƴƴine-daa moƴƴane-daa... Yo Allahu wadan en jam. Mi sikaa e ngol tinndol ɗoo ngaandi ko "ordinateur" firi Kono hono musiDo Omar no wi'i ni firo "Ordinateur" hono ngaandi ina waawi andude juumre. E miijo am "Ordinateur ina waawi firoreede "Kiisorgal". On njaaraama e leƴƴannde mon e fii firo "ngaanndi. Kono paamee wonaa e winndannde ndee firo ngoo woni. Ko lowre ndee firata won e konnguɗi. Mi ɓeydii "cerveau" e firooji "ngaanndi" ngam ɓeydoo laaɓde! Aan Rugi SOH, a yettaama e tinndol maa belngol e binndol maa peewngol. Ko a almuudo jogorɗo daɗde ceerno maa!!! Mi sikkuno "kiisorgal" (hiisorgal) ko "calculatrice"??? Sabu nganndi wonaa tan hiisaade heerorii... Ndii kelmeedi waɗaama gila 1996 to Mantu-laa-Joli, maa en ngartu heen... ko faati he ngol zoo tinndol, miin dey mi tarii ngol e deftere Abuubakri Dem (Tinndi e Pulareeje) muulaande Ndakaaru, hitaande 2001.mizo yiznoo humpitaade mbe ko aan adii ngol winndude walla ko waanyjito tan. a jaaraama. a jaraama seydi bah mi no mbirudani ko noon winndannde nde koy defteere abubakri dem ko heen mbajjitiimi ha 6i66e pul6e 6e mbawa anndude ko woni tinndi e pulareeje ina wadi annduu6e ina wadi 6e ngannda ko wayno jibinande e leydi ndi mbele mbaawa anndude pinal mum ko wayno tinndi e cifti e daari e pulareeje ko dum woni ko nehirteeno sukaa6e hanki mbaawa anndu iwdi mum de tawno neddo so annda iwdi mum waawa anndude fotde mum saha fodanaade bural mum yo allahu laamdo oo wadan en moyyeere ha njettinen fandaare men e lenyol ngol mi yettirii bandam debbo Rugi soh gede didi : gadnal ngal ko tinndol ngol, dimmal ngal ko lowe e jaayde pulaar ina keewi;kono heewaani to njiyataa winndannde debbo!! wadde Rugi soh yettaama, eden padi binndande wandiraabe men rewbe. so en njuurnitiima huunde ndee noon maa en taw ina haawni, to men too (muritani e senegaal) janngirde pulaar ngardaa fof ko rewbe buri heewde hol ko wadi be mbinndatah?! hay deftere wootere nde debbo winndi mi yiyaani tawo so ina woodi neldee kam. so tawii ko ordinateer min mbiyata dum doo e keer ko "kabnorgalhiiso" kono ngaani kadi ina faamni. Rui soh a jaarnaama gonngol jokku golle mbele maa saarbe ebarinaabe e dendiraabe bee fof nyemmbu. njuulee bo wuuri onon piiw Banndam en on njaaraama ; mi salmonii on mi yettii on mi ñaagiima joomiraaɗo jom baawɗe e kattanɗe nde jaɓanta en golle men nde yaafotoo kala pergitte men yo en njuul mo mo wuuri enen kala juulɓe rewooɓe Alla e jokkooɓe enɗam. Mi weltiima e tinndol cohsoho he no feewi o addii ballal mum e lowre he, nde wonnoo mi heewaani yiide mbinndanɗe rewɓe e nder lowre he . mi weltiima no feewi e ngol tindol belngol. a jaraama rugi soh,e kala dental pulaagu to waawi wonde fof. ardii fof ko vcalminaali am burdi teddude yoogaadi e nder luggere fittandu nde waajuya moyyo wonande kala biyoowo ko dimo,yoo alla hebbin hono maa en haa heewa saro e lenol ngal kala,njaafodon mi janngaani mbinndin pulaar no miɗo wiyaa on njokke golle Meeɗii waɗde e sahaaji jawtuɗi, gorko gooto ganndo, ko gujjo, ko tiiɗɗo, ko bonɗo so wujjaniima sa haalii o warmaa, ndeen falnde fof ina anndimo ina huli mo no feewi, e oon sahaa alaa fof ko wujjaani e aduno, hombo resi debbo Alla waɗi debbo o woni cowiiɗo haa fuɗɗii teddude, gujjo o rafaa cellal haa o tampi, omo joginoo sehil makko gooto o noddi ɗum o wiyi ɗum miin mi sikkaani tawo mami ummo e o rafi, jooni noon tiinno mi halfoniima jom suudu am haa Alla rokkumo jam (jibinde) toppitoɗaaɓe haa ɓiɗɗo o daña duuɓi jeeɗiɗi e oon sahaa a jaaraama, sehil makko o wiyi mi jaɓii ko ñaagiɗaami ko somi wuuri haa ndeen. Balɗe seeɗa pawtii heen gujjo o ruttii e joomiiko, sehil makko o toppitii debbo o haa Alla rokki ɗum jam o dañi ɓiɗɗo gorko o inniri ɗum Sammba. Yimɓe wuro ngo hakke no mbayi añde baabiraaɗo o e huldemo ɓe mbiyata cukalel ngel ko Sammbayel ɓiy gujjo taani mum penoowo, innde ndee lolli no feewi e ndeen falnde haa o dañi duuɓi jeeɗiɗi, sehil baaba makko o wiyi mo jooni ndee aadi hakkunde am e baaba ma timmi tawde a dañii duuɓi jeetiti, Sammba wiyi mo a jaaraama. Ndeen Sammba wuuri haa dañi duuɓi sappo e jeeɗiɗi alaa fof ko meeɗi wujjude, yummiraaɗo o watti dukde nganndumi a artaani baaba ma jibiniigu dee wonaa ngartiigu ndeke, sahaa sahaa fof ko malloowo Sammba, e dow omo haalana sammba no baaba mum wujjiratnoo eno waɗiratnoo geɗe kaawniiɓe, ɓe ngoori noon haa sammba mawni e ngaan ngonka. Laamɗo wuro ngo ina nehi ndaw, ndaw o wattii bonnude o tampinii wuro ngo no feewi ñande fof mbo bonnonat yimɓe wuro ngo, kono hay gooto suusa waɗde ndaw o huunde, haa waɗi sahaa gooto ndaw o naati galle Sammba en tan Sammba nanngi ndaw o hisri ɓe ñaami teew o, ɓe kayni ɓellere nde ɓe mbaɗi e looɗe maɓɓe heɓe ñaama kam e yumma mum, yummiraaɗo o wiyi sammba a wujjii de kono a heptaaki tawa baaba ma. Ndaw o e muudo kaŋŋe e debbo najeeyo fof majjii horaama anndeede to naati yiilaama haa tampaa yiitaaka, laamɗo o fellitii yiilaade hol baɗoowo ɗe golle bonɗe, o yamiri yo kaŋŋe sare e mbeddaaji wuro hee o waɗi soldateeɓe yoo ndeen kaŋŋe o, o wiyi kala jiyaaɗo ina turii ina hocca kaŋŋe o yo ɓe mbar ɗum. Weeti kadi laawɗo waɗi jeeyngal yo yontaaɓe falnde nde njah ƴamorde ɓiyiiko e dow kala ɓurɗo wonde jaambaaro jontaaɗo e jom golle paayodinɗe humanto debbo o, ndeen sagataaɓe fof ngartii to debbo to gooto fof kadi haali ñaam golluuje mum e jaambaraagal mum haa tampi alaa ko gasi tan Sammba ummii fayi to debbo to, wiyi ñande kaaldaten ndee ko miin acci haa jemma jenngi ngarmi nguurtumi e yimɓe galle mon fof ɗoyngol, coktumi suudu baaba maa ngittumi feggere am nawni ngoppumi ɗoon feggere maa e nder sikaare baaba ma, debbo o wiyi Sammba miin ko aan tan njiɗmi kono e ngol woto firtu aadi woto wul, Sammba wiyi mi wulataa ar mbaɗden finnde debbo o wiyi mi jaɓii jooni ar mi laɓmaa e bannge hoore wona finnde hakkunde men, Sammba wiyi mi jaɓii. Bacca hujjii laɓaa bannge hoore, fokkiti fayti galle mum en, nde o yottii nde o wiyi neene aan kam baaba am meeɗi wujjude laysetaaji, yumma mum wiyi aahaa kay ndu saawdu ko laysetaaji ngoni heen, ndeen jemma arii tan sammba ƴetti laysetaaji mum soorii wuro kala to anndi mawɗo kellifaaɗo jom konngol ina woni o ara o wuurta e mum ɗoyngol o laɓa ɗum bannge hoore o yawta kadi galle goɗɗo o woori noon haa weetndoogo, o arti galle maɓɓe o findini yumma makko o wiyi neene foogam hoore am haa laaɓa, yummiraaɗo o foogi mo haa laaɓi, Sammba ƴetti ɓellere nirki e hoore mum haa jalbi fiili heen tagga mum lelii. Ndeen weeti laamɗo o noddi ɓiyiiko debbo o ngam naamndaade ko haaldi e ƴamooɓe mum, o wiyi baaba ko Sammbayel o haalani baabiraaɗo o no Sammba wiirunoomo fof haa gasi, tan laamɗo neli yo soldateeɓe ganndoy Sammba, ɓe njottii ɓe tonngi Saammba ɓe ngaddi omo wulla omo luuka ko mbiimi ko mbaɗmi haa o yottii e junngo laamɗo, buuba fiyaa yimɓe fof ngari, Sammba tonngitaa jooɗi, laamɗo o wiyi aan kuɗaaɗo Alla o ko mbiiɗaa ɓiyam o hanki, sammba wiyi hol ko mbiimi kadi, laamɗo o jaŋtii haala ka haa joofi tan sammba wiyi wonaa ngoongo, debbo o ummii dari hakkunde batu o wiyi sammba hannde kam wulii alaa heen ko aan tigi haali fof, woni finnde komi laɓiiinoma bannge hoore, sammba giddi darii wiyi miin ko nguurmi ko mi meeɗaa fuɗde leeɓol hoore e aduno tan o itti tagga mum hoore ina jalbi ellee meeɗaa fudde hay leeɓol, tawonooɓe fof naji, sammba wiyi laamɗo woto tooñam ƴeew baaba kaari ena laɓii bannge hoore, baaba kaari ne kay, ƴeewa tawaa ko haali ko ina woodi ɓeen baabiraaɓe fof ko laɓiiɓe bannge hoore, gaanumma o jokkii kadi wuro ngo naji e ɗe golle bonɗe. Yumma mum sammba wiyi sammbam a gollii de kono a yottaaki tawo baaba maa. Tan laamɗo o giddi tawi jom suudu mum ina ɗaani ina hara tan fiyi ɗum womre o wiyi umma wola hawlo maa a heewi ɗoyngol Alla aranammi ɗo nawamme haa baamuule aan a finaani, debbo o wiyi aan kam mbaar aɗa jeydi eko woni, o wiyi deƴƴu kadi gilo o nanaani o artanami. Ndeen weeti laamɗo o nelani sammba yo ar, nde nelaaɓe ɓee njottii sammba wiyi njehee mbiyon laamɗo yoo fad haami looto, ɓeen ngarti to laamɓo o wiyi goppeemo haa o adda hoore mum sammba ko laamɗo, sammba gasni lootaade ummiima fayi galle laamɗo, a acci yumma makko ina woya, o yottii, laamɗo o wiyi jooɗo sammba, batu noddaa laamɗo o wiyi on njiyii oo sammba mi rokkii ɗum hannde ɓiyam debbo o yoo res, tan woodi biiɗo Sammbayel ɓiy gujjo taani mum penoowo tan laamɗo o giddi o wiyi hol biiɗo nii yoo daande mum taƴe ko yaawi, nde innde kala ndewtiiɗo heen daande mum ko ko taƴetee, o jokki haala o wiyi kadi laamu am ngu mi feccii ɗum, tuggi nokku maani haa nokku maani ko Sammba laamii. Ɗum ɗoo ko daartol aduno, haa hannde ko yiɗde addude ballal am tan e dingiral pulaagu ngal, ina gasa tawa won heen e konnguɗi peewaani to bannge celluka pulaar, ko maa gacconon mi gantu ko ɗoon baawal am tolnii, mi ñaagiima on yaafuya e kala pergitte nde wonnoo aade tinnaami ko joomiraaɗo tan timmi, on njaaraama . oon calminaama oon juraama gooto fof innde mum e yettoode mu emin mbiya e kala saha yon jokku golle nde tawno enen fof fandaare men ko yo leñol men yaaru yeeso kadi oɗon mbeteene e kala saha mi weltiima e musiɗɗo men tedduɗo hono denndi men aminata jah a wetanaama e darol ma mbaɗngol fayiida darol ngol ina welimi no feewi nde tawno neene am nde ngonnomi cukalel nde ina heewno tinndandemi ngol ɗo darol seydi dia ballal ma waɗi fayiiɗa emin mbi'ma ya jokku golle en mbawa dañje kene ɓura ɗemngal men e pine men a adaaji men kadi ko wayno ndaari e tinndi e cifti e pulareeji ko e pijilooji men haŋki ko ɗum woni ko nehirteno sukaaɓe haŋki so jehi gese walla jamma so ari ɓe keewno ko wadde ko wayno ndaari walla tinndi walla cifti walla sorsornooru ko ɗum wonno ko pijirteno haŋki hannde ɗum fof natti en mbeltaniima denndangal genndiyaŋkoɓe men ɓe eɗen mbi'a yoɓe jokku golle oon jaraama ko ɓiɗɗo heɓi fof ko jinnaaɗo rokki ɗum Goongo ina woodi,kono firti goonaga tan koko gooŋɗinaa,.so a faamaani ngol tinndol njikkataa ko sammba ɓuri baaba mum e ko woni e dow mum ko,kono so a yuurnitiima a tawad(ko fulɓe mbiyata ko, nde capatoowol toowi sooynaa fof tawad won to ŋabbi)kala nde sammba aandi e hoore mum o ruttotoo ko e faggudu baaba o fagginoo,paɗe,laysetaaji,kaa� �eeri,ekn.Nduttinen miijooji men caggal, mbele golleeji men njahra yeeso,won ligginooɓe haŋki haa mbaawɗen naftoraade hannde,ɗuum noon liggoɗen hannde mbele aroyooɓe jaŋngo naftoro;.Aminata Dia a jaaraama Allah yettaama I am Toon, Toonhyper. 43A y'o kuma fɔ ka ban tuma min na, a pɛrɛnna ko: «Lazari, wili ka bɔ.» WALLA WALLA WALL E ^ O: «pʼij koʼnkutik»; «nichim koʼontonkutik». SO SO O NO L SO « ねすぎぎぎぎた YO-MO- » kon.o -- konuso HINO (Hino (Hinu, Heno) Ko "Leydi" na ko Leyɗe" ɓuri moƴƴude? Leydi ko gooto, leyɗe ana heewi / ko ɗuuɗi. --A12n 18 novembre 2007 à 23:17 (UTC) O maa sheronwaali o maa shaktishaali Hino Hino 700 8 Seekamp, Brian Walla Walla 37-09.00 Emo mo mo « E / EN / ENE Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Woote : Muritaninaaɓe caggal leydi cuɓantaako koye mum en depiteeji Ciimtoowo keeriiɗo Fedde Ndenndiije Dentuɗe (NgD) jilliiɗo Muritani hakkunde 2 e 11 mee 2016 oo, wiyetee ko Philip Alston (Filip Alston). Faandaare njillu nguu wonnoo ko ɓetde golle laamu Muritani to bannge hare kaaɗtudi baasal kam e ɗooftagol ko hunanii winndere ndee to bannge ɗooftagol jojjanɗe Aadee, e dow bismaango Laamu Muritani. O wiyi kanko Filip Alston “Baasal noon wonaa tan waasde jogaade dañirgal. E ngal toɗɗii geɗe keewɗe, gila e ŋakkeende nguura haa e keɓal ndiyam e senaare, e nehdi e jaŋde e safaara e soklaaji tokoosi goɗɗi. E ngal joopii kadi joñeede e renndo, tee e ngal jotondiri no feewi e paltoor. Ɗooftagol jojjanɗe Aadee ko senngo teeŋtungo e nder hare basal.” Ñalnde 11 mee 2016, o hollitii e nder ciimtol makko hee wonde « Muritani ko leydi ngalɗundi no feewi e banngeeji keewɗi. E ndi alɗi oogirɗe e liɗɗi e ndariindi e leydi ndema moƴƴiri daande maayo Senegaal. Ko ndi leydi ndi sariya mum natti jaɓde njiyaagu, ndeeƴndi, keɓndi balle ƴellitaare keewɗe ummoriiɗe e winndere ndee » kono « ko ɓuri yimɓe heewde e gorgolnaaɓe, tararsanaaɓe e baraknanaaɓe ɓe njokkondir-mi ɓee, nguuri ko baasal ɓalewal kurum, alaa ko teskii e nguun ngalu so wonaa ɓorƴitgol leyɗe mum en ». O wiyi « Muritani ina waawi nattudedeeƴde sabu mum wonde e diiwaan mo deeƴaani, so wonaa noon njeñtudi ƴellitaare leydi ndii waɗtu fecciteede e potal ». « Laamu Muritani ina foti ɓeydaade huuɓnude ko huninoo ko fayti e kaɓgol e batte njiyaagu, waasa yiyrude golle ɗee no sadak nii, annda muritaninaajo kala ina jogii hakke gorworo heɓde ndiyam e safreede e janngineede e heɓde nguura ». O jokki « Hardaneeɓe e ɓaleeɓe alaa fof ɗo njiyetee e denndaangal tolnooji laamu tamngu hattan, tee ko ɗawaaɓe e ceŋɗe faggudu e renndo keewɗe. Ɗii goomuuji ɗiɗi ɓurii tataɓe ɗiɗi yimɓe leydi ndii, kono faandaare politikaaji deweteeɗi ɗii ko majjinde soklaaji maɓɓe e hakkeeji maɓɓe.» E miijo makko « TADAMOUN fotnoo ko mahde janngirɗe goɗɗe kam e taarorɗe, wallita gollotooɓe e ekkolaaji ngonɗi e sawndooji ɗii, hatojinɓe heen no feewi, kono wonaa ƴettude 84 miliyoŋ ugiyya fof waɗa ɗum e mahngo ekkol bayɗo no Taj Mahal to Dar el Barka. » « … Ko idii fof hardaneeɓe e ɓaleeɓe ina pamɗi e nokkuuji pewjooji. Caggal ɗum, e nder diiwanuuji rewo ɗi njillii-mi ɗii, caɗeele jaŋde ina toon sibu tataɓal sukaaɓe ɓee jahataa ekkol. Yanti heen jaŋde ndee moƴƴaani. Ko ɗuum tagi ko 10% (sappoɓal) fat ɓennata faade kolees, tee ko ɓuri heen heewde ngoppat gila keɓaani hay seedantaagal gootal.” Ngolɗoo ciimtol noon addanii laamu nguu laawaade no feewi, e jaabtaade mo. Gardiiɗo Nokku Jojjanɗe aadee e faabuya laamu Muritani idii yande e makko e seyfitde mo, e takkude mo wonde « neɗɗo guuriiɗo sibu nanani tan ko won ɗeen pelle ɗe njiɗaa leydi ndii, ɗe alaa ko woni faandaare mum en so wonaa feccude yimɓe e yeddude golle paayodinɗe baɗaaɗe to bannge politik e faggudu e renndo.» O takki Altson weleede waasde haalde nokkuuji ɗo golle paayodinɗe mbaɗaa e waɗtude hakkille mum fof e artiraaɓe Senegaal kam e yimɓe wiyooɓe laamu teettii jeyi mum en, tee o haalaani goonga so o wiyii hardaneeɓe e ɓaleeɓe ko ɗawaaɓe, tee o rokkii limooje ɗe tuugnaaki e ko woodi. Yimɓe laamu woɗɓe kadi takki mo famɗude ko anndi to bannge aadaaji dipolomasi (ganndiraaɗi mooytude goonga) kam e yaawde hoomteede sabu famɗude mo neɗɗaagu. Ɓe njahi haa ɓe njooɓtii heen Komisariyaa Toowɗo fedde Ngenndiije toppitiiɗo Jojjanɗe Aadee gonɗo ɗoo e Nuwaasoot, mo ɓe takki « waawde naatnude haralleeɓe juumre ». To bannge renndo ngoo, ko goonga heewaani partiiji politik walla pelle renndo kaalɗi heen huunde tawo, kono yoga e yimɓe ina ngoongɗini ko Filip Alston winndi, haali koo. Yeru, mawɗo Dental Orop biynooɗo ñalnde 9 mee 2016, ko adii nde Alson saaktata wiɗto mum, wonde hay leydi ngootiri «waawaa ƴellitaade tawa ina ɗawi feccere e yimɓe mum ». O hunii maa Dental Orop jokku wallude Muritani kam e renndo Siwil mbele na « maha Muritani deeƴɗo, teskiiɗo yimɓe mum fof, teeŋtinɗo ngootaagu ngenndi, dariiɗo mbele leƴƴi Muritani fof e yimɓe mum fof ina nguurda e jam, ɓamtodoo ». Won gollooɓe politik, ko wayi no Sammba Caam, hooreejo FPC (senngo e FLAM) wiyi : “Haala nulaaɗo keeriiɗo Fedde ngenndiije dentuɗe paatuka e baasal addii duko mawngo sibu ka fiyi ko e ɗuure, ka fooɗtii hakillaaji yimɓe e jiiɓru ɗee caɗeele mbaawi jibinde so ñawndaaka… Ɗuum haawaani mi e jikku ɓeeɗoo yimɓe woowtuɓe waɗde nii so caɗeele kaalaama. Kono ina haawi mi ko loraaɓe ɓee e koye mum, walla ɓiɗɓe leydi ndii nuunɗuɓe tan, njaabtaaki ɗum koo ! Mi taar-taarnataa nii… mi haalat haa laaɓta : Alston alaa ko waɗi so wonaa sifaade ko woodi e Muritani koo. Miɗo wondi e ciimtol makko ngol gila e mbaadi haa e loowdi”. E wiyde Gurmo, « Politik sadak » mo laamu « persidaa waasɓe » rewi oo ina wirna goonga mettuɗo guuraaɗo oo, teeŋti noon e joñgol hardaneeɓe, ɓorƴitgol leyɗe remooɓe daande maayo, penaale e ɓurondire puŋŋiniiɗe lorɗe yimɓe heewɓe, tawi ina ulla e gite yimɓe baɗe kaangaaɗe bayɗe no oo ekkol « bayɗo no Taj Mahal » mahraaɗo fotde 80 miliyoŋ e nder nokku ɗo o jogoraani naftude hay huunde sibu o timpaa ko hakkunde baasal ɓalewal kurum e nder ladde tuulaa heelaa. Ciimtol ngol memii politik laamu tuugiiɗo e paltoor goomuuji yimɓe no ngoorunoo haa arti noon e hardaneeɓe e leƴƴi ɓaleeɓe, ɓe laamu nguu joopii e politikaaji mum paltoor jaajɗi. Ko wonaa ɗuum, ko ganndo gooto ine wiyee Mariella VILLASANTE CERVELLO, karallo Muritani e Peru, ganndo ko faati e yimɓe e renndo, winndii heen huunde. O wiyi : « Ko Filip Alston haali koo ina yahdi e ngonka Muritani woni e mum kaa, ɓeydotooka bonde ñalnde kala, tawi noon laamu Muritani ina muɓɓi gite mum, ina salii ƴeewde goonga, ina yedda kaa ngonka renndo puŋŋiniika ɗo ko ɓuri heewde e yimɓe leydi ndii ngondi e caɗeele nguura e ɗomka e rafi cellal e ɗawre sarwisaaji laamu. » Sariya keso karminoowo njiyaagu ƴettaaɗo oo « teskaaki ngonka yoga e dente guurɗe e njiyaagu, dimɗuɗe, bellitiiɗe e haala, kono joñaaɗe nder renndo sabu jotondire mahiiɗe e hakkillaaji gonɗe hakkunde iwdi njiyaagu e tunwugol asko. E nder oo fannu, sariya oo alaa ko haali e ngooroondi caɗeele gonɗe e renndo Muritani hannde ɗee, so caɗeele goomuuji capatooji e afriknaaji keddiiɗi e ɓoggi njiyaagu ». Laaɓtitinen wonde kuutoragol kelme « njiyaagu » e « jiyaaɓe” ina saɗti nde tawnoo ɗe peeñninaani ngonka yowitaare e yowitaare mawnde yimɓe e galleeji no ngoorunoo, ɗe cuɓii-mi innirde « goomuuji jiyɗuɗi ». E wiyde makko, « no muritaninaaɓe daraniiɓe haɓde e njiyaagu mbiyrata ina nawde « jeygol innama aadee » e kelme “njiyaagu/jiyaaɓe” yahdaani e goonga, weleede ɓe e metteede ɓe fof, hay so tawii ɓe kuutorirtoo ɗee kelme ko ngam ɓeydaade fooɗtude hakkillaaji yimɓe e hujjaaji potal nder renndo e to bannge hakkeeji. E nder ɗuum, kuutoragol helmere « hardaneeɓe » ngam joopaade « jiyaaɓe » walla « ummiiɓe e jiyaaɓe » ko coowgol jilɓungol coomngol mbaadiiji keewɗi yowitaare nder renndo safalɓe, tawi noon ko wayi noon ina woodi e nder renndooji haalpulaar en e soninkooɓe ». « Winndere ndee kam e laamu Muritani e hoore mum, ina nganndi paltoor « goomuuji jiyɗuɗi » kam e leƴƴi ɓaleeji Muritani, hono haalpulaar en e sooninkooɓe e jolfuɓe ina woodi e leydi hee, ɗum noon, so ɗum haalaama, fotaani mettude walla bettude hay gooto. » Kanko Doktoor Mariella o wiyi « hol no laamu ƴettirta sariya laaɓtuɗo (karmingol njiyaagu) tawi alaa limooje, walla wiɗto ngonka mum ?» Ndeen toɓɓere, e wiyde makko, ine feeñi e ciimtol Filip Alston ɗo wiyata « Muritani ina jogii Nokku limtooje (Office national des statistiques) moƴƴo, kono ina laaɓti, no geɗe ɗee lelniraa nii, ko politik rewi ɗoon ». Kono, nde tawnoo laamu nguu jaɓaani feeñninde facciro geɗe jowitiiɗe e leƴƴi e ɗemɗe walla geɗe goɗɗe kimmuɗe, anndude ngonka renndo ngoo tigi rigi, ina saɗti no feewi. » « Eɗen padi e caaktugol ciimtol cakkitol jowitiingol e kaaɗtudi baasal e paltoor e lewru suwee 2017 ngam heɓde kabaruuji ɓurɗi laaɓtude. Ɗoo e ndeen, ina moƴƴi, ina heñoraa paamen wonde yimɓe mbaawaa jokkude e yeddude huunde fuŋŋiniinde, foti kay ko fuɗɗaade yuɓɓinde jaabawuuji e safaruuji moƴƴi wonande soklaaji mawɗi ɓesngu Muritani, nguurngu hannde e caɗeele mettuɗe no feewi. » « Täj Mahal » ko galle mawɗo mo hono mum e yooɗde weeɓaani, gonɗo Inndo. “Al Ɓuraana ko hujja kuutorteeɗo ngam waawnude (forsude) yimɓe fof ɗemngal Arab” Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 miteite yo kono " " o kodoku o shiiru kono yo no hijousa yo 7 Nosai no mo; noko koiyau mo fowaki, “Noko Siyoli, yo mo asaso. Iwo moli molimai mo nokoyo fasimonowoi muwoi, iwoso kawiyo konomonowoi muwoi, iwo no moloi louko monoi? Iwo louko mo waliyo. Yo mo iwoso louwa tolouka konomosi, ulai nokoyo na tosouwaimonomosino.” »Kadi Kadi Mil.mp3 ☪ ♈ ♨ ºº ₪ ¤ 큐 « »™ ♂✿ ♥ の ↑ ↓ ← → ↖ ↗ ↙ ↘ ㊣ ◎ ○ ● ⊕ ⊙ ○ △ ▲ ☆ Aloittaja Kono « 1 2 » @hk_khalidseven #jarang❌on #jarang❌ngam Девиз: «Ko e ʻOtua mo Tonga ko hoku tofiʻa Гимн: «Ko e fasi ʻo e tuʻi ʻo e ʻOtu Tonga»[[Файл: mi waawi wadugo komi » O'ktam Mo'minov - O'zing so'yla » O'ktam Mo'minov - O'ltirur 1 Senegal Men 32 Senegal Men 33 295 Ko e Ako’anga mo ‘ene ngāue Ko e laka fakato’uako mo e Taliui Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Alfaa Konnde heɓiino e ñalawma 15 Jolal happitaade poolgu gila CENI bayyinaani njaltudi ndii. Ko noon kadi Sellu Dalein Jallo waɗi, gooto e maɓɓe fof wiyi ko kañum hawi. Kono hannde laaɓi wonde ko bayyinaa e kikiiɗe hee ko Konnde hokki poolgu. E ko CENI bayyini, Konnde heɓɓi daaɗe 1 474 973 (52%), Sellu Dalein Jallo heɓi daaɗe 1 333 666 (47,%). Caggal nde njaltudi ndii bayyinaa, piyanɗe nanaama e nder yoga e leyɗe Konaakiri. Maa Pulaagu.com maa artan-en e joljole hannde ɗee e Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Yimɓe taw ko juulɓe, yo mballondir e dow goonga e nuunɗal, oto ɓe mballondir e dow toñange e fenaande, kadi e ñalawma ARAFAT.Ɗum ko MANTOODE MAWNDE. YO ALLA DANDU E SUURA GINE. º£ÔôÍõ,º£ÔôÍõÂþ»­,º£ÔôÍõ¹úÓï°æÈ«¼¯,haizei,º£ÔôÍõÖÐÎÄÍø Ko‘hiqofday ko‘ksim o‘yurman, Ko-no-so — Knōsos, Κνωσός; Caggal Sherpa e Human Rights Watch, ko Amnesty International yontaa aybinde ngonka hakkeeji aadee e nder Muritani. Ɗuum feeñi ko e ciimtol ngonka hakkeeji aadee e winndere ndee, caaktangol e lewru mars 2018. Huunde e taƴe ciimtol ngol : E tonngol haala, nder winndere ndee, ardiiɓe leyɗeele ɗee ko ruŋtiiɓe hakkeeji aadee. E hitaande 2017 ndee, ɗooftagol hakkeeji aadee yahrii caggal. E nder winndere hee kala, laamuuji njokkii haɗde yimɓe naftoraade hakke seppude. E nder ɗuum kadi, ko rewɓe ɓuri loreede heen to Dental dowlaaji Amerik, to Riisi e to Poloñ. To Amerik kadi e to Orop, ƴaaŋan maa Ostarali, darnde ardiiɓe leyɗe ɓurɗe alɗude ko siicde arɓe moolaade, ko nooynaade iiñcuru winndereewu mooliiɓe, ko yoorɓerndaagu e ɓalewaagal reedu, sibu ɓe njaggiraani mooliiɓe ɓee ko yimɓe jogiiɓe hakkeeji, alaa, ɓe njaggiri ɓe ko no caɗeele potɗe ñawndeede. E nder ɗuum, ko politikaaji gaawooji ngañgu ɓuri yaajde e politikaaji yoga e leyɗe, politikaaji dagnooji paltoor e joñgol leƴƴi ɓuraaɗi keeweendi. Urɓooɓe ngañgu nattii suuɗaade, nattii moggaade e nder golle mum en e nder won ɗeen leyɗe. E nder ngoo maayo seedanfaaguuji mettuɗi heɗaade, bojji Rohingaa en ɓe konu Myanmar woni e momtude, ine ceedtini. E nder Muritani, Amnesty teskiima « piggal laamu nguu fiyata daraniiɓe hakkeeji aadee ». E wiyde Amnesty, « fotde 43 000 neɗɗo nguuri e leydi hee ko e ngonka njiyaagu. Yanti heen, yimɓe e pelle ina cuurta oo paltoor laamu leydi ndii waɗata oo. Njiyaagu e paltoor leƴƴi ina nguuri e leydi Muritani ». « Laamu leydi ndii ina yeddi ɗum, kono ñiŋooɓe ɗeen geɗe ina ndaddee ». Amnesty wiyi alaa ko ɗaɓɓi e laamu Muritani « so wonaa yo fuɗɗoro woppude daraniiɓe hakkeeji aadee sokaaɓe ɓee. Min mbinnditaama 268 nanngal tuggi 2014 faade hannde, tee 17 heen leeptaama. A min ɗaɓɓi e guwarnama Muritani nde waylata sariyaaji kuutorteeɗi ngam leeɓtude daraniiɓe jojjanɗe aadee, tee yo ɓe nattu lelnude sariyaaji deɗɗooji wellitaare yimɓe. » -* en O o so Ekn83 9 1043 ED972 jooni@scattered jooni: 008. Vahram Vazyan - Gorko Gorko o noon -- 4pm to 6pm. 暦(KO YO MI) Параметр / Модель PKFYP15VBM- E PKFYP20VBM- E PKFYP25VBM- E PKFYP32VHM- E PKFYP40VHM- E PKFYP50VHM- E PKFYP63VKM- E PKFYP100VKM- E E NO S O NO NO SO Home / Joljole / IBRAAHIIMA SAAR E NDER SENEGAAL : ADDI MBO KO… PULAAGU . COM - Damugal É—emngal Pulaar e Geese! - KAWGEL WINNDERE: Duunde Afrik fof ena caggal Alla, caggal Ganaa! KAWGEL WINNDERE: Duunde Afrik fof ena caggal Alla, caggal Ganaa! o hannde 2 lewru Morso 2010 nayaÉ“ere-wattan hakkunde Ganaa e Uruguwaay fettetee diÅ‹iral Soccer City mo Johannesburg, Afrik BÅ‹ Worgo. Ndee wolde mawnde ko pooÉ—ondiral ngam jeyeede e kaar battindiiÉ—o e kawgel ngel. Tawde yaakaare bonii to baÅ‹nge Kodduwaar, Kameruun, Afrik BaÅ‹ Worgo e yoga e diÉ—É—e kosaaÉ—e e taÆ´re adannde ndee, beeli njowi hannde ko e Ganaa, diÉ—É—al Afrik bajjal keddingal e kawgel ngel! Hannde, e duunde Afrik, e renndooji É—anniyaÅ‹kooÉ“e e winndere ndee kala, ko ñalawma daranaaÉ—o ngam poolgu Ganaa, poolgu Afrik e dow Uruguwaay. Ena saÉ—i nde É“iyÉ“e Afrik fof no ndiidorinoo ndenndiri nih anniya, ndokki É“erÉ—e mum'en en leydi ngootiri ngam addande duunde ndee martaba moolanaaÉ—o so Ganaa heÉ“ii É“ennude. ÆŠum ena hollita ndeke kala É—o Afriknaajo woni, duunde ndee ena tiiÉ—i É—um no feewi etee gooto fof ena goongÉ—ini mbaawka men heÉ“de oo martaba e ngel kawgel. EÉ—en paami noon hay so tawii Afrik fof ena caggal ganaa, goonga ko e diÅ‹iral ngal yaltata hannde kikiiÉ—e kiirÉ—o sahnga waktuuji 18:00 GMT. Ganaa, ena anndaa njogii ko hartorde mawnde nde Gyan ardii. EÉ“e mbaawi yultude kala duuñtorde so tawii duwaawu Alla ena wondi e maÉ“É“e. Kono kadi, eÉ“e mnaawi duuÅ‹tude kala hartorde sabu É“e naatnaa ko ga'i 3 tan gila kawgel ngel fuÉ—É—ii. Hoto hay gooto luute hannde RAJO PULAAGU.COM so Ganaa hawii. Ma min nuÉ“É“in yeewtere e ciimtol kawral ngal caggal nde ngal gasi. Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! inndude Pulaar e ordinateer nattiino wonande renndo men caÉ—eele gila e hitaande 1996 tuma nde njaltin-É—en alkule gadane e Windows. ÆŠeen alkule njiiliima e winndere ndee kala haa hawri. Hannde eÉ—e kuutoree e nukkuuji kala: defte ko kañnje mbinndirtee, jaayndeeji ko e majje e geÉ—e goÉ—É—itiiÉ—e. CaÉ—eele ngonnoo ko e naatnude alkule e ordinateer tawa ena yalta e Enternet. ÆŠum kadi peeje mum hannde keÉ“ii duuÉ“i ko njiytaa. Ena heddinoo noon kala leydi njogiindi Tappirde (kalawiyee) heeriinde, ko maa waÉ—anee tappirde Pulaar mgam waawa huutoreede É“een yimÉ“e wonÉ“e e É—een leyÉ—eele. ÆŠum woni hannde golle É—e njettinten banndiraaÉ“e FulÉ“e winndere ndee kala. Ngati tappirde jaaÉ“dunde e Winndows Farayseere (FR) e Englereere Amerik (US) njaltiino ko neeÉ“i seeÉ—a. Hannde, en naatnii leyÉ—eele goÉ—É—e É—o Pulaar daranaa: Itali, Espaañ e Purtugaal. Hol ko waÉ—i tappirÉ—e Pulaar É—ee keewi? Mbar waÉ—de tappirde wootere tan yonaani? Kadi É“uri fooftinnde! Ngal naamnal ena heewi arde e wakannde É“atakeeji am. Jaabawol mum ena weeÉ“i faamde. Kala leydi ndi njah-É—aa, tawataa ko tappirde huutorteede (seÅ‹iinde) e ordinateeruuji ena seerti e wonÉ—nde ndee. Farayse no lelniri alkule É—ee e tappirde ndee ena seerti e no Purtugaal lelnirta alkule e tappirde mum'en. Ko É—um waÉ—i, so tappirde wootere tan waÉ—aama, lemngo mum ena luutondira e lemngooji tappirÉ—e kuutorteeÉ—e e É—een leyÉ—eele. Alaa e sago so a loowii tappirde e ngaanndi maa, yoo taw aÉ—a yiyta É—o alkule É—ee ngoni tawa ko no ngoowir-É—aa nih. Kono haa hannde É—um ko roÅ‹ki yumma muyni e taani mum tan. WaÉ—i noon ko ena ngalaa tawo ngaanndi tawa YuÉ“É“o Huumnungo mum (Système d'exploitation) ko e Pulaar: yeru nde keÉ“-É—en Windows e Pulaar, walla Linux. ÆŠiin sahaaji hay so tawii ngoÉ—É—aani, cuwaa tawo sooyneede, ko ko É—aminaa tan. Hade men heÉ“de É—oon, Pulaar heÉ“ii kuutorÉ—e mem timmuÉ—e, jaaÉ“de baawÉ—e wallude-en taaÉ“aade moolanaangal e nder Æ´ellitaare É—emngal Fulfulde! Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Golle ma peewi jam e kisal e mon winndiyannkoobe e janngoobe pulaar.miin dee mi wonaa haal pulaar kono mbido winnda dum kadi mbido haala dum. njeyami ko nabbdji civol matam, komi soninkani. mi yidno anndude hol no loowirta alkule b d y ? ngonmi ko etaa uni u.s.a ÆŠum ko golle moÆ´Æ´e baawooje É“amtude É—emngal Pulaar, ko Alla tan waawi on yoÉ“de, yo Geno É“eydan on cellal duumingal e baawal jokkungal e barke Kono ko tottemo yasashii ko 713 e->RSpoc, e->CSpoc, e->LYEpoc, e->REpoc, e->CEpoc, e->Ppoc Kono S o, Mi Yo! - главы 59 и 60 Kono S o, Mi Yo! - глава 58 Kono S o, Mi Yo! - глава 39 и 40 OO-* O lOQO to o»oio»ooooicor->-^»oO'-^c^t--c^)c^ooirooio Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) Pulaar.org – Ñaabina _ Tuggi aset 2 haa alet 10 ut 2014, yimɓe ummiiɓe nokkuuji goɗɗi e otooji keewɗi, e yimɓe laamu uddii Ñaabina, peŋi tillisaaji hawngooji laawol Ɓoggee-Kayhayɗi, ina pari e yande e wuro hee. Woodii heen nii naatɓe nder wuro hee, ina mbiiña galleeji, woɗɓe payi cehe ina cunnoo gaññeeje kecce. Ko ɓe ƴeewatnoo ? Ɓe mbiyi ko ɓiyiiɓe, ina wiyee Muhammed Wul Seex wul Nesiil, « ina wonnoo e wuro hee, so maayii, ko ɗoon tan waawi wareede, wonaa bannge goɗɗo ». Ɓe njahii haa ɓe takki neɗɗo gooto, ɓe mbiyi karooje waɗata e galle mum ɗee, ko e dow aññeere suka oo, ngam suuɗde ɗum. Ɓe mbiñciti cehe, ɓe njuurnii boyli, ɓe mbiiñii tule ceene, e gaasaɓɓe e gammbi, ɓe purii yimɓe, ɓe ngijii sukaaɓe… Beeli yimɓe fof owi e golle ɓee yimɓe ɓe hay gooto anndaa ko ƴeewata e ɗo cuppitorii. Ñalnde 8 ut, ɓe nanngi huunde e yimɓe wuro ngoo ngam naamnaade ɗum en e hulɓinde ɗum en, ina e ɓeen, e wiyde Ɓaas Mammadu, wiyeteeɓe Al hajji Hammadi Siidi Bah, e Caamaa Bah e Muusaa Soh e Demaani Jah e Saalif Gey e Maamuudu Bah e Baabooy Kebe e Aamadu Demmba Aaw. Ina laaɓi kam, jooɗaniiɓe ɗoon laamu nguu ko wuro ngoo tuumi ko kam en mbari suka oo, ngujji kaalis mum ! Ñalnde 9 ut, aɓe ngoni e ngoon uddo Ñaabina haa wiyaa suka mo ɓe njiylotoo oo ‘’yiytaama Nuwaasoot, junngo mum ina banndaa, sibu ko janɗo e ngelooba’’. Caggal wiɗto, tawaa hay bannda oo ko fenaande, kanko e doktoor baɗatnooɗo mo ɗum oo, kamɓe fof ɓe nanngaa. Ɗum dey ko huunde mettunde. So laatinooma ko o baraaɗo, ma a taw wuro ngoo jogornoo ko duppeede. Ɗum ma a taw wonaa maayde 503 sagata waraaɓe e nder tuddule konu leydi Muritani, wonaa teemedde woɗɓe « wardaaɓe amdu e fenaande » daande maayo, ɗum wonaa Lamin Manngaan … Ɗum dey haalii hoore mum… Kono haaniino wuro ngoo wullitoo ngee tooñannge, partiiji politik e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee kadi ina potnoo ɗum suurtude, sibu ko golle baaɗe nii mbonni koɗdigal ɓiɗɓe leydi ndii, haa teeŋti noon kadi so tawii ko yimɓe laamu, fotnooɓe hollude yimɓe laawol e ñootde hakkunde yimɓe, ngoni seerndooɓe ɗum en, ngoni aawooɓe ngañgu e ɓerɗe yimɓe, sabu heedi-heedi tabitinta ñalnde fof. En tarii haala Mayram Mintu Derwis ɗo wiyata « ko kewi Ñaabina koo ko huunde bonnde… Hol fof no polis tuugortoo e nan-nanti ngam tuumde wuro no woorunoo, tawi waɗaani hay wiɗto wooto ? Hol no wuro no woorunoo uddirirtee nii, beeli yimɓe ownee, e dow sikkeeji coomɗi añamnguraagu ? ». En tarii kadi ko Gurmo Loh, ganndo ko faati e laabi sariya, haalnoo heen, nde wiyata : « Capanɗe keewɗe yimɓe jeyaaɓe e doole kisal, uddii, parñiima wuro Ñaabina, nanngi yimɓe. Kulol nanngii yimɓe wuro fof, yooɗdinaaɓe e waɗde bone gila hay huunde anndaaka. Majjunooɗo oo yiytaama Nuwaasoot, ina wuuri, ina selli, ina e jam, ina wellitii. Ɗee golle jooɗtoriɗɗe, mettuɗe jaɓde e muñde ina ciftina en sahaaji njiimaandi militeer e dow daande daande maayo e kulol bonngol ɓe ngaawnoo toon e ɓerɗe e hakillaaji yimɓe les njiimaandi laamu wul Taaya, e maayirɗe kitaale 80. » « Jogiiɓe laamu hannde ɓee e polis mum en ina poti siftineede wonde kala ko ɓe mbaɗa foti fawaade ko sariya, so tawii kay dowla men ko dowla tuugiiɗo e sariya ». BAB KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 Mo. To O. No. HINO Kobelco YO-106A Onna No Ko, Otoko No Ko Walla Walla – 30 min. » To Aru Hikûshi e no Tsuioku ๑☺ ☻ ☼♣ ♥ ♦·۰•●○●ஐﻬ↔ ↕ ▪ ▫ ▬♦ ◊ ◦♫ ♪ ღˇ √ « » ™ ♂♀ ©№® ◦º°×°º◦ ´¯`·»ºØ´ ׺°”˜`”°º×»- ஆ ௰ Þ ௫  PULAAGU . COM - Damugal ɗemngal Pulaar e Geese! - DD Amerik: Mbildi safaara e cellal: Maa a taw won ko haalaaka? Huutoro innde maa walla waccoore maa ngam seŋaade e lowre ndee. So a alaa konte, aɗa waawi winnditaade. A yejjitii waccoore / finnde ma? Hay gooto seŋaaki Onon dariiɓe dadiiɓe ngam tabitinde pulaar e geese, oɗon njettaa njettoor mo alaa ɗo haaɗi! Ɓeydee darnde, yo Alla hokku-on nguurndam haa kaaɓon! Lewlewal- 25/08/2009 E ndeer ɗee jonte fof, jeewte e dille jamaanu leydi Amerik seeraani e hilñitde ngonka mbildi cellal e safaara e mahngo mayri. Gila laamu Barack Obama jooɗii, ina wonnoo e anniya maggu lawƴude kaatoote ñabbuuji sañngo geece gollorɗe leydi ndii gila e faggudu, laamorɗe, mbeelu cagggal leydi, ndeenka e kisal mayri kono kadi ñooŋtaade mbildi cellal mayri. E ndeer lebbi jeegom ɗi laamu nguu jooɗii e jappeere, ina wayi no yoga e ɗee doge kooltaama no ina sellirana leydi e ngonka mayri hannde haa heddii cellal e ɗanniyankaagal hoɗuru. Hay sinno ɗanniyankaagal hoɗuru nana yowee sahaa e sahaa fof sabu huleede ɗum finndin’de fitina, maale kollitii yiɗde hoybin’de laabi e sarɗiiji hoɗuru e ndeer leydi ndii wonan’de ɗanniyankooɓe ɗooftiiɓe laabi. Hannde woni gaay gaay pooɗee nduuree hakkunde won e laamu nguu kañum e won e laamaaɓe ɓee ko rogere cellal nde. Hol fooɗondirteeɓe? Hol ko ɓe luurdi e dow mum? Ko adii fof, assurance cellal e ndeer dowlaaji Amerik ina seerti e won e leyɗeele no feewi. E ndeer Amerik, so tawii a ɗa jogii assurance, so tawii ñawu heɓtiima, assurance heewi yoɓde ko buuɗi 80 e ndeer 100 (90/10 wolla 75/25 ekn) fof hay sinno e ɓe njogii kadi hattan salaade yoɓde e won e safaaraaji wolla nih ɓeydude assurance maa so tawii ko a ñam-ñawto wolla nih a feññinii ñawu sattungu safaara. E ndeer ndiin mbaadi pelle assurance leydi ndii ina njogii ngartam kulɓiniiɗam. Yeru: e ndeer hitaande 2008, ɗo mo woni fof ina woya rafi mum ngalu, pelle joyi assurance ɓurɗe jogaade semmbe ɗee ngaddii buuɗi 35 e ndeer 100 fof. Ko ɗuum addani ɓe ko ɓuri 404 Milliyaar dollars ngañaari. Laabi e sarɗiiji Amerik ina ndokki ɗeen pelle siiwde yoɓooɓe selluɓe ɓe njaakoraaka ñawde tan ngam ɓeydude yaakaar maɓɓe dañde ngartam keewɗam. Yeru: Fedde assurance huufnde sagataaɓe 9 e nayeejo gooto ɓurata ngartam e dow huufnde sagataaɓe 3 e nayeeɓe 7.To bannge sarɗiiji, pelle lotori mbaawaa diwde buuɗi 25 e ndeer teemedere kala kono pelle assurance ina mbaawi yahde haa 35 etee ɓe ŋakkinaani heen hay gennewalla gooto. Amerik ko leydi Lobbying: joom jawdi ina waawi ɓuƴde juuɗe senateer en haa laabi ceheteeɗi ɗi ɓuƴanoo ɗum tawa woofaani laawol. Sehooɓe laabi ɓee (senateer en) ndokki ko’e mum en kaam mbaawka. Alaa ko waawa ko baaba muuɗoowo ndoondi so wonaa ɓattinaa mo mata kaata kojoli. Ko adii kok, paamen won’de kala e men mo yoɓaani ndewaandi (facture) mum, ko laamu Amerik roondotoo sabu hay so joom alaa assurance safaara, haɗataa ɗum safraade. Ko ɗuum saabi haa hannde faggudu nduu ina murɓitii sabu safaara ina jokki e nokkude e booto laamu. So tawii ɗum dartaaki, faggudu nduu sattat ɓamtude. Obama ina sikki waawi sellin’de ngonka safaara ka tan ko laamu jogaade mbaawka hokkude renndo ngoo assurance beeɓɗo tawa gooto fof ina jogii hattan soodde kañum e safrude hoore mum tawa aybaani etee yowitaaki e laamu. So tawii joom mum saliima soodde, laamu waawna ɗum sabu so wonaa ɗuum ko laamu yoɓoyta ndewaandi mum so o ñawoyiii. E ndeer ndiin mbaadi kadi, pelle assurance ɗee maa ngustu coggu assurance mbela jawdi ina heddoo e jaybaaji ngoon renndo soodoowo. Ko moɓe nayi ngoni ɗo: moɓere republicain en anniyiinde ɓorlude junngo Barack sabu maɓɓe yananeede ko ngol wolla jogoraani won’de; moɓere pelle assurance daraniinde ndeenka bataaji mum en; moɓere ligginooɓe huutortooɓe assurance ngam jarbude won e liggotooɓe; yoɓooɓe aan’duɓe e ko’e mum e won e bannge. · Adan’de nde wayi ko no haldu nih: yiilotoo ko ko dekki sabu laamu solii e juuɗe maɓɓe ndeke kala e maɓɓe jiilotooɗo woote ina haani ruttaade e won e pelle sabu ko ɓeen njogii jawdi haa ina mbaawa yoɓde Kampaañ. Ndeke noon awooɓe hujjaaji ko’e mum en. Tawde wonii laamu Bush solii, Alla e sago wooda balluɗo ɓe e kaalis kampaañ Senateer so yontii: ko ɓeen hannde ngoni e faggeede wolla faggiteede. · Moɓere ɗimmere ndee haalii hoore mum. Mo woni fof woyata ko ngal mum. Pelle assurance ɗee e ko’e mum en njeddaani won’de ngartam mum en diwii hoore e laaci etee ɓe peññinii won’de ngoƴa mum en meeɗaani won’de hay huunde ko wonaa julankaagal. Julanke malaaɗo noon somotaako woroore ɗaasnde. E ndeer gooŋɗin’de ɓe won’de kuuñoyaagal maɓɓe ina tabiti tawa ko e yananeede Alla e sago mbildi safaara e cellal leydi ndii ko maa ñawndee, e ɓe njokki e salaade haa hannde laamu nguu wakkitaade hattan dottude pawe lewru fof ngam soodde mbildi safaara. Ko ɗeen pelle hannde ngoni e urɓude won e seɓɓitɓe wolla ɓe nofel gootel yoo calo feere Obama nde. Won heen nih e pelle yahɓe haa mbiyii liggotooɓe mum en yoo njaltu ceppoya sabu maa ɓe mbaas liggeyaaji mum en so feere ndee ɓenni. Won heen kadi mbinndi kala kiliyaan maɓɓe ngam wiyde ɗum en Obama yiilotoo ko mbela e ɓe mbaasa assurance mo ɓe njogii hannde oo. Hol sabaabu mum? Yiɗde duumaade e mooɗngo jawdi ngo ɓe ngoni e hannde ngoo e dow keeceeje ɓeen kiliyaneeɓe bammiɗɓe seppooɓe hannde ɓe. · Tataɓere ndee ina suuɗii kono ina heewi doole: yoga e liggeyaaji Amerik njarbiraani yimɓe sabu mum yoɓde ko heewi kono sabu mum jogaade maalde no hokkiri assurance camorɗo. Ndeke so gooto fof waawii dañde assurance mum beeɓɗo bannge tawa rewaani e ligginoowo, ndeke ɗeen pelle nattat dañde liggotooɓe weeɓɓe. Ko ɓeen ngoni wullooɓe e denke ngam wiyde loppet njaɓaani feere Obama nde. · Moɓere nayaɓere ndee ko renndo ngoo. Ko dente ɗiɗi ngoni heen: alɗuɓe woɗeeɓe ko ɓuri heewde saliiɓe ndee feere sabu so nde tabiti, maa ɓe ponnde e kala neɗɗo leydi ndii, ndeke noon ɓurndam maɓɓe e cafrorɗe maa usto kono kadi hay gooto ɓe liggin’taa sabu assurance kono kadi maa ɓe pot renku e ɓaleeɓe leydi ndi. Renndo heddii ngo ngo, ko renndo ɓaleeɓe ko ɓuri heewde, españool en kañum e tuubakooɓe waasɓe ko ɓuri heewde ɓe Barack yiɗi yooltude e callalle maccungaagu fagguru. Mo halfu maa to bannge faggudu halfu maa to bannge gollal, ko kañum kadi halfu maa to bannge nguurndam sabu ko kañum taƴanta maa arsuku ma. So tawii feere Obama ɓennii, maa ɓaleeɓe, españool en kañum e tuubakooɓe waasɓe Amerik mbaaw safraade no haaniri, suɓaade liggeyaaji no njiɗiri tawa wonaa jarabi assurance mo ɓe njananaa ko muyndam enndu baasal, kono tawa ko happu njoɓndi liggey oo rewni ɓe heen. Ko ɗum tuubakiri ngalɗundi salii, sabu Alla e sago ndeen ligginooɓe ɓeyda njoɓdeele kañum e neetaare fayde e ligootooɓe mum en ɓe nganndu-ɗaa ko ɓuri heewde ko Moodu, Amigo, Niga e Broke Red Neck (tuubaako baasɗo). Hare ndee, wonaa nde hare assurance kono ko nde hare taƴngo leeɓi wilde (pelol) maccungaagu fagguru hay si wonii hay gooto suusaa ɗeɗɗude cofel e ndeer ɓoccoonde. Mo suusi ooloo haa nanee, mo bammiɗiri hoore mum ñuuñaa haa hasbee. Niiwto ngol-ɗoo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! ba umara min mbeltiima ewinndan nde maa ko faatee,assiranse oo ko 6uri tampin de leydi ndi, dii hamin nagii nde,mbaaso, wayru,lowre ndee. e binndan de maa badde faayiida duum noo njokkee golle o non winndi yagkoo6e lenyol ngol Youel A. Baaba m o « « « o ^ Oegmgifl yjLjjJ terjAq, 5e« ^3 ^^laio »ÄjüsKioj » “Ko-ko-koo. NdinguMosa. Nceda, nceda ungabinomsindo.” Ina E. Pinkley Choanoflagellates {KO-e-nO-FlaJ-e-lATS9 Home » Hyaku Ma No Omo 4. Letra de Ko Ko Mo I Love You So 10 Ka ko Sihova ko e ʻOtua moʻoni, Duungal (mawninirɗum duunde/suriire), ko wi'etee "continent" e ɗemɗe Faransi e Enngele, e haqiiqa on ko njoorndi, e maanaa leydi njoorundi ndin si eɓɓindiraama e ndiyam, e maayo. Ko tuddere leydi mawnde, nde ndiyam fiiltii. Winndere nden ana jogii duuɗe jowi. Kannje ngoni: Afirik, Yuroopu, Aasiya, Aameerik, Oseyaaniya. No woodi kadi wi'ooɓe Ostarali hade Oseyaani. Woɓɓe kadi na pecca Amriki waɗa duuɗe ɗiɗi: Nano Amriki (Amriki Rewankoori) e Nyaamo Amriki (Amriki Worgankoori. Woɓɓe kadi na ɓeyda heen duungal Antartiki ngal gilaasi woni e dow mum. Wonaa duuɗe fuu piiltiraa ndiyam, e piide misal keerol fay gootol walaa hakkunde duuɗe Yuroopu e Aazi ko taariika e pinal yimɓe majje tan ceerndata ɗe. Wano noon kadi Afirik e Aazi no nanngondiri seeɗa sabu leykal bi'eteekal "Suez" no tokkindiri ɗee duuɗe ɗiɗi. BUYEL MUGDAAD : LAANA CIFTINOOKA KO HEEWI E DAANDE MAAYO lliiriroril. <'<»nii. >: ; LASIKU 1mwUstr.e32mn.He»e Jaŋde rewɓe e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani : Juutagol… Winndannde Sinediin Siidaan : “Yahdude e teddungal ɓuri nanngaade e ko… Hol njaaweendi Leydi (Ngaawa) men ndii nder faru ? Hol ko woni cañirgal ? KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa… Hare hakkunde Ɗaaluuta e Jaaluuta (1) “… Ina moƴƴi, tawde en mbaɗtii mawninde jibinegol Fedde nde, daartol mayre waɗee. Ma ɗum ɓeydo laaɓɓinande yimɓe laabi mum en, paama kadi ko foti wonde kuccanɗe mum en. E miijo am, ko ɗum huunde himmunde. Sibu ellee heen sahaaji, no ɓamtirten nii wayi ko no yiɗde ubbitde ko ɓenni ko. Tawi noon e nguurndam men, ko hanki ko ina moƴƴi anndee, hannde gonaaɗo o ina moƴƴi, kono ɓuri moƴƴude kadi ko faamde hannde o e kuccanɗe ɗe. Ɗo fayaa ɗo ɓuri himmude ƴeewde hannde no gasirta. Wasiya goɗɗo o ko Fedde Ɓamtaare Pulaar, Pelle pine goɗɗe ɗe e pelle politik ɗe, kamɓe en fof ina poti daraade mbele ɗemɗe ɗe ina naatnee e nder tippudi nehdi e jaŋde. Jeeyngal ngal ina yaaji, alaa majjuɗo nafoore jaŋde ɗemɗe ngenndiije. Heddii ko waawde naatnude ɗum en e dawruɗi meeɗen mbele eɗen ndiwta ɗo ngon-ɗen ɗo.” Winndannde yeesoAbdullaay Sammba Gaako : “Haala ina weeɓi, saɗi ko gollal”. Winndannde caggalAbdullaay Muusaa Sal, Kalfinaado jaŋde : “duuɓi 80 haa 84 duɗe keewɗe ngudditaama e nder cate he, jaŋde nde jaajii heen no feewi.” Miijo (5) : putgol naange e mutgol mum Ko ɗum tan heddinoo : “wuurtinde maayɓe !” Jiytugol ñiiƴe to Siin : ko anndanoo e caragol aadee nder winndere maa ƴeeƴtee ! En ɓeydoraama 400 000 hitaande ! Go’o njogoram gorko ina jokkee Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto Limoore : rogere adannde, 0 haa 999 Ñalnde darnga ! Raɗoyel ina suuɗinoo e nder koppi men Sarsude batiri e nder leƴƴanɗe 30 ! Suukara : wonaa ko sikketee koo Hare luulndiinde SIDAA : ko e laawol wonaa Abuu Demmba Soh dans KAALDEN GOONGA : « haa yeeso ko laawol, ko ñoli fof maa luuɓ !» Fooyre Ɓamtaare 110 : Ko oo bone woni ? © Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani - Fooyre Ɓamtaare - 2007 hoka no ko no mo “Ina en Yoeke Tan” boku no asa mo hiru mo yo mo yume mo rH NO ON OO NO 0 wiiilmin 110 nm ko kooun o ka lunu holu innlnlo o ko kaiiolm BaaBaaBaaBaaBaM^O. Ummm. Mum. Mum. Mummmm. “Namiss ko yung tawa mo sabi ko.” Hol ko jogori saabaade darnga ? - Lowre pulaar, fulɓe e pulaagu Geɗe nay kewooje e nder weeyo, hakkunde tagopeeje, ina mbaawi saabaade ɗum, mbooma winndere nde, muumta nguurndam e leydi ndi haa laaɓa. Ina waawi wonde pelɓondiral (cokkondiral) : woni leydi buɓɓondira (sokkondira) e tagofeere woɗnde. Ɗum meeɗii kewde : ɓarakke majjum ina tawee to Meksik, e nokku ina wiyee Yukatan. Ɗum waɗii ko ina wona 65 miliyoŋ hitaande. Ko e oon sahaa tagooje biyeteeɗe « dinosoor » majji. Ko tagofeere walla « hoodere laaci » walla haayre mawnde, nde njaajeendi mum tolnii e kiloomeeteruuji 10. Ina waawi wonde « puccital » wolkaa (volcan) mawɗo, moolanooɗo : ɗum wonaa daarol, ina waawi wonde, sibu ɗum meeɗii waɗde to rewo Inndo : haa hannde ndeelam kayam kaaƴe ina tawee ɗoon, ina huurii e wertallo tolniingo e njaajeendi leydi Farayse. Puccital ngal juutii, ko ɗum waɗi ina sikkaa e ɗum jeyaa e ko saabii majjugol « dinosoor en ». E wiyde annduɓe, so tawii hoodere nde mawnugol mum sowii laabi 8 mawnugol naange men nge, woɗɗunde en fotde 25 hitaande-annore (47 miliyaar kiloomeeteer) kalitii, ɗuum maa waɗ batte bonɗe e winndere men he : Sibu ma ɗum bonnu leppol osoon kuuringol e leydi men ndi, ɗum noon reftata heen ko maaygol puɗi e kullon diƴƴe, ɗum noon ko heege ronata ɗum. Ma a taw ko en malaaɓe, sibu e ndeeɗoo yolnde, hoodere fotnde nii woodaani. Ɗumɗoo ko huunde jogornde kewde, anndaande, nde hay huunde waawaa falaade : ɓeydagol nguleeki naange. Ina anndaa naange ina ɓeydoo saasde : hannde nge ɓuri wulde e sahaa dinosoor en. Ɗoo e teemedde miliyoŋaaji hitaande, maa naange nge ɓeydo saasde no feewi, haa ndiyam geecuuji hora : rewata e ɗuum ko nattugol nguurndam aamnaade e winndere men nde. Laufzeit 13 min 20 min 15 min 13 min K.A. so!omo/aftcr tl?e si MI-wi; wi i.v. oko janngaa, mbir Æ´eeÅ‹É—o so artii e lammba heewi haaÉ—de ko e kombaa gooto! Ngati yonta oo jeelaani sabu É—o o woppunoo É—oo wonaa É—oon o tawata. Doole njehii, goÉ—É—e keÉ“É“ii. Aduna koko yahata! Kono mbir gooto ena woodi e senngo noddirÉ—e cinnde, jahnooÉ—o haa maayi, umitii. Ko oon woni cinndel darjunoongel ndeen e sahaa ena wiyee Nokia 3310! Alaa mo huutoraaki ngel. Alaa mo nanaani ngel. Nokia 3310 woni baban cinnde e wiyde rewindiiÉ“e oon fannu kala.Hol ko suuÉ—ii caggal gartugol cinndel jahnongel haa yejjitaa? Kala baÉ—tunooÉ—o hakkille e fuÉ—É—orde kilaate 2000 É—ee ena teskoo cinnde no mbaynoo. Ko cinndon tokoson, alaa goobe (noone) kadi waÉ—i ko butoÅ‹aaji sabu É—iins ahaaji, jaynirÉ—e cuwaano tawo wonde memtol walla mbiyaa "tactile". E É—een cinnde, ena teskanoo cinndel Nokia 3310 ngel É“urnoo heen darju! Hakke 126 miliyoÅ‹ yeru yeeyaama e oo telefon korsinaaÉ—o. Wonaa yooÉ—de walla yuÉ“É“ude kuutoragol, ngel wonndunoo tan ko tiiÉ—de É“ernde. Alaa waawi yaÉ“É“ude, pooÉ“no-É—aa, caddaa, piyaa e leydi, feere alaa, ngel helataa, ngel ñifataa! Yanti heen kadi, ko noon ngel waawnoo É“ooydude e batiri!Ena hawraa e aduna hee ko kaÅ‹ngel woni É“urngel yaajde e É—iin jamanuuji. Wadde Nokia fellitii artirde ngel e dingiral, duuÉ“i sappo e jeeÉ—iÉ—i caggal nde 3310 oo yalti. Artirde cinndel É“ooyngel ena waawi jalnude yoga kono Nokia tafi ko cinndel kesel pul tugnaaÉ—o e 3310 gaadanteejo oo. Oo sikki ena wayi no wontii goonga e jaati Alla e renndo adunayaÅ‹koore ndee kala jaÉ“borii kabaaru gartugol Nokia 3310 e jeere ndee. Kala meeÉ—É—o jogaade walla anndude ngel-É—oon cinndel summbanii kabaaru oo. Kadi ko cinndel tugnagel e miijo e tafngo É“ooyngo, kono ngel addorii geÉ—e É—e ngoodaano oo sahaa e cinndel gadanel ngel. Ko adii fof Nokia 3310 mo 2017 oo É“uri hoyde e É“eppiÉ—de. Kadi o É“urata nanndude ko e cinnde hannde É—ee hay sinno tafngo ngoo tugnaa ko e afo maggel. Yaynirde ndee ko kuloor walla mbiyaa goobuure tee omo jogii seÅ‹irde jack ngam seÅ‹de heÉ—orde walla kaske. AÉ—a waawi huutoraade ceÅ‹ateeri 2G ndii ngam feeraade e Enternet. Omo waÉ—i Bluutoos e potirgel ngel 2 megaapiksel. Kono ko É“uri teskinde e É“ure maggel, ko batiri biyaaÉ—o gasataa oo! Eey, lewru huuÉ“nde a sarsaani so cinndel ena e dooyo (veille/sleep)! Ñalawma kuurÉ—o aÉ—a haala batiri gasaani, so wonaa kaawisa ko woni? Nokia 3310 keso oo ena jogori jarde hedde $49, woni hedde 30 000 CFA walla 17000 UM (Ugiya). Ko cinndel cuusngel “coono”, etee ena moÆ´Æ´a e wayÉ“e hono Umar Malal Saar, bonirteeÉ—o cinndel yontere kala! Niiwto ngol-É—oo dokkol QR ngam yahde to hello Pulaagu e FACEOOK! Napatawa mo ko... hahaha 9 ‌ʻOua naʻa mou hangē ko e hoosi mo e miuli, ʻoku masiva ʻi he ʻilo: